Pnitnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cona posamezni številki Din 1’50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgo vi no, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno ISO Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v četrtek, dne 14. novembra 1929.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 133.
Novi podatki naše trgovske bilance.
Zadinjiič smo poročali o izvozu in uvozu Jugoslavije v prvih devetih letošnjih mesecih, in sicer na splošno. Danes moremo podati tudi nekaj podrobnosti glede posameznih skupin, in sicer zopet za vsa prva tri četrtletja. Dalje so znani tudi že deleži posameznih dežel, v katere je šel v tej do'bi naš izvoz.
Najvažnejša panoga v našem izvozu je lesna panoga. V prvih letošnjih devetih mesecjh smo izvoziti 1-1 milijona ton stavbnega lesa v vrednosti 1100 milijonov Din. Lani je znašal izvoz vsega leta 1*47 milijona ton v vrednosti 1180 milijona Din. Drv smo izvozili letos nad 482.000 ton v vrednosti 106 milijonov Din (lani 605.000 ton in 1305 milijona Din v vsem letu). Lesenega blaga nad 43.000 ton za
91 milijonov Din (52 milijonov ton za
92 milijonov Din), tračnic 2,580.000 kosov za 132 milijonov Din (2,434.000 kosov za 124-5 milijona ton).
Druga skupina po važnosti je žito. Pšenica predstavlja rekorden izvoz: nad 30.000 vagonov v vrednosti nad 700 milijonov Din (lani v vsem letu 16.228 vagonov za 410-1 milijona Din). Izvoz koruze je izkazan doslej samo z 2656 vagoni in 63 milijonov Din, a bodo sledile večje številke. Druge vrste žita so dale doslej nad 700 vagonov in ca. 14 milijonov Din. Pšenične moke smo izvozili 258 vagonov za
8-76 milijona Din, otrobov 358 vagonov za 617 milijona Din. Omenimo še sočivje in zelenjavo za 58 milijonov dinarjev, sadje za 66-5, posušene slive za 17-1, zdravilne rastline za 18-8, opij za 47-2, hmelj za 30*18, konopljo za 79-2 miiljona Din (lani konoplja v vsem letu 65-8 milijona Din).
Živina in kar je z njo v zvezi je obdržala svojo staro važnost v našem izvozu, čeprav je iz opetovano navedenih vzrokov izvoz padel. Konj smo izvozili okoli 31.000 za 76 milijonov dinarjev (lani 38.000 za 895 milijona dinarjev), goveje živine 77.400 za 204 milijonov Din (lani v vsem letu 105.000 in 284 milijonov Din), prašičev 131000 za 203-5 milijona Din (lani 221.000 za 324 milijonov Din), pe-rotnine 1-6 milijona kg za 27-3 milijona Din, jajec 18.682 ton za 375*75 milijona Din (24.524 ton za 467 9 milijona Din), svežega mesa 9367 ton za 145-5 milijona Din (14.876 ton za 220 milijonov Din), kož za 111 milijonov dinarjev itd. Velike in važne izvozne postavke se tudi še surovi baker s 320 milijonov Din, druge mineralije 169 milijonov Din, cement 121, svinec 36-5, vino 20-1, špirit 20-5 itd.
Ves izvoz je zmašal, kot vemo, 5300 milijonov Din proti 4570 milijonom v prvih lanskih devetih mesecih.
Ogrodje uvoza v skupnem znesku 5620 milijonov Din ne kaže nobenih posebnih sprememb. Glavni predmeti so: bombaž 141-6 milijona Din, born-baževina 953-3, železo in železnina 645, volna in volneno blago 449-2 svileno blago 144, mineralno olje* 145-7, kože in usnje 183-7, steklo 47, konsumno blago 282-8 (med tem surova kava 163, riž 70 9, sol 14-1, sladkor 11-3, svinjska mast 22-2). Strojev in aparatov smo kupili za 451 milijonov Din, elektrotehniških predmetov za 129-9, transportnih sredstev za 154-4, premoga za 177 milijonov dinarjev itd.
Med deželami, ki od nas kupujejo, je bila prva Italija s 26-46% vsega na-
Prodaja kisove kisline.
Srezka načelstva v banovini so obvestila vsa županstva in gremije trgovcev o razpisu ministrstva unu-trašnjih poslova (oddelek javne bez-bedmosti) 1 br. 31.502 z dne 9. oktobra 1929, ki ukazuje, da na podlagi rešenja Sanitetskog saveta v Beogradu br. 504 od 27. decembra 1924 trgovci ne smejo prodajati kisove kise-line v jakosti preko 15% brez posebnega dovoljenja po členu 5 pravit o posesti in prodaji strupov in strupenih stvari.
Ta odlok po našem mnenju ne velja za področje Dravske banovine, temveč samo za ozemlje bivše Srbije in črne gore. Po odločbi ministrstva za narodno zdravje A,p. br. 34.016, objavljeni v »Uradnem listu« z dne 9. novembra 1926, št. 413/103, veljajo namreč pravila o posesti in prodaji 'strupov in strupenih stvari samo na ozemlju Srbije in Črne gore, dočim ostanejo na ostalem ozemlju v veljavi predpisi speoijalmih zakonov, po katerih je, na primer pri nas prodaja kisove kisline v koncentraciji pod 20% brez nadaljnega dovoljenja v jačji koncentraciji pa so predpisane posebne varnostne odredbe. (Nared-ba bivšega avstrijskega ministrstva
notranjih del in trgovine z dne 26. marca 1902, drž. zak. št. 66.)
Poleg tega je ministrstvo za narodno zdravje z odlokom A. P. br. 53.253/25 od 18. decembra 1926, ki je v prepisu priložen, razveljavilo svojo odredbo od 27. junija 1925, br. 1404, objavljeno v »Službenih Novi-nah«, br. 159 od 16. junija 1925, ki temelji na rešenju Sanitetskega saveta br. 504 od 27. decembra 1924, br. 504, na katero ,se pa sedaj navzlic izrecnega razveljavljenja ministrstvo notranjih del v svoji odredbi ponovno sklicuje.
Pri tem položaju odredba ministrstva za notranje zadeve I br. 31.502 od 9. oktobra 1929 ne velja tudi za Dravsko banovino, ker se ne sklada s specijalinim zakonom, ki še velja za ozemlje te banovine. Spričo tega je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naprosila kr. bansko upravo, naj opozori podrejena srezlka načelstva, da veljajo za prodajo strupov in strupenih stvari za njeno področje slejkoprej določila zakona z dne 16. januarja 1896, drž. zak. št. 89 ex 1897, odnosno naredbe ministrstva za notranje zadeve in za trgovino z dne 26. marca 1902, drž. zak. št. 66.
Nakupovanje 20% bonov.
Likvidacija državnega dolga iz 20% odbitka ob žigosanju kronskih bankovcev v obliki, v kakršni se izvaja po zadnjih finančnih zakonih, za naše kraje ni povoljna. Lastnikom priznamo o tem odbitku je bilo dosedaj mogoče vnovčiti samo neznaten del pri-znanic. Vhovčuje se namreč vezano na pogoje, koje pri nas izpolnjujejo samo redki davkoplačevalci, ker se daviki sproti izterjujejo in davčne uprave ne dopuščajo kopičenja davčnih zaostankov. Pri nas so davkoplačevalci davčne zaostanke za leto 1926 in prejšnja leta že davno poravnali in ravno vsled točnosti plačevanja davkov sedaj ne morejo vnovčiti 20% bonov.
Vsled tega izkuša privatna spekulacija izrabiti nejasnost, koja vlada glede bonov v prizadetih krogih. Polastiti se izkuša teh priznanic za neznaten del nominalne vrednosti. V ta namen je preplavila vse kraje z letaki, v katerih navaja med drugim tudi domnevo, da utegnejo boni preko noči izgubiti vsako vrednost. Spri-
čo te špekulacije je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ponovno predlagala, naj se v prihodnji finančni zakon sprejme določilo, da se boni sprejemajo namesto gotovine tudi za plačilo tekočih davkov, če prav samo postopoma. Obenem je zbornica naprosila merodajne oblasti, naj za orijentacijo in pomirjenje prebivalstva oficijelno objavijo širši javnosti svoje namere glede likvidacije omenjenih bonov, da se tako obvaruje občutne škode. Spekulacija s temi boni seveda ni prepovedana, je pa brez dvoma kvarna za lastnike bonov, ako jih bodo mogli v doglednem času vnovčiti po nominalni vrednosti. Vprašanje likvidacije se brez dvoma ne bo moglo tako enostransko rešiti, da bi imeli koristi od nje samo kraji, ki niso v redu plačevali svojih davkov in oni, ki so zakrivili kakšno kaznjivo dejanje, temveč bo brez dvojna, Čim bodo to dopuščali državni interesi, izvršena tako, kot to zahtevajo splošni interesi prebivalstva.
šega izvoza; sledijo Avstrija 14-39, Rumuni ja 10 96 (kot prehodna dežela za izvoz žita proti zapadu), Nemčija
9-22, Ogrska 7-45, Grška 6-76, Češkoslovaška 5-74, Francija 4-51, Švica 2-57, Poljska, Anglija in U. S. A. po 1/3%.
Med deželami, od katerih Jugoslavija kupuje, je prva Češkoslovaška s 17-36% našega uvoza; sledijo Avstrija 17-20, Nemčija 15-29, Italija 10-92, Ogrska 6-40, Anglija 5-85, U. S. A.
5-12, Francija 4-13, Brazilija 2 77 (kava), Poljska 2-36, Rumunija 2-22, Britanska Indija 1-90, Švica 1-55, Holandska^ 1-32 itd. Značilen je posebno močni dvig nemškega uvoza. Opazujemo veliko vrzel med prvimi deželami do Italije in med drugo skupino, ki se prione z Ogrsko.
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE PRI DRŽ.
HIPOTEKARNI BANKI.
Ne seji Državne hipotekarne banke 15. novembra, je bilo sklenjeno, da se obrestna mera eskompta in lombarda, ki je bila dosedaj 9%, zniža na 8%. Na seji je prišla tudi v pretres ustanovitev podružnice Državne hipotekarne banke v Banjaluki, ker so podružnice te banke že na vseh sedežih banovin, izvzemši Banjaluko.
PONOVEN PADEC TEČAJEV EFEKTOV V NEWVORKU.
Na newyorški 'borzi se je pojavil nov padec vrednostnih papirjev. Škoda, nastala radi padca tečajev, presega zopet nekaj sto milijonov dolarjev.
Ivan Mohorič:
Skozi Tirolsko proti domu.
(Nadaljevanje.)
Za Hochstom smo prekoračili Re-no, še enkrat in zadnjič. Tu je še ledena, bistra gorska reka, divja in neugnana, da imajo Predarlčani dosti posla ž njo. Visoke kamenite nasipe so morali zgraditi, da se zavarujejo proti njenim besnim ofenzivam. Rena nas je spremljala celo pot — po Nemčiji, po Holandski in v Švici, kjer zapušča Bodensko jezero in razmejuje Švico in Nemčijo.
Ob Bodenskem jezeru smo se vozili do Bregenza, ki je glavno avstrijsko letovišče na obrežju jezera. Nedaleč proti severu opaziš na bavarskem bregu jezera velikega leva in svetilnik, ki stražita dohod v Lindau-sko pristanišče. Bregenz živi izključno od tujskega prometa. Zlom monarhije ga je močno prizadejal. Manjka nekdanje zaslombe Dunaja in bogatih gostov. Danes ima največ od velikega tranzita iz Bavarske v Švico. Za ta obmejni promet daje Avstrija najdalekosežnejše olajšave.
Od Bregenza smo po lepi asfaltirani cesti zavili skozi Dornbirn v Feld-kirch, odibočili v dolino lila proti Blu-denzu. Skozi Klosterl^ po Klošterski dolini smo se polagoma bližali Arl-bergu. Imeli smo srečo, da je arlber-ški pas od zapadne strani mnogo lažje dostopen, manj strm, kot na vzhodni strani. Predarlska je popolnoma asimilirana Švici. Ceste so odlične, tujski promet je visoko razvit. Vsa mesta in trgi so polni tekstilne industrije. Te tovarne so do nedavna dominirale na naših tržiščih, šele v zadnjih letih so pričele izgubljati teren. Danes že izdelujejo tovarne pri nas pisano tiskano kotenino, ki lahko v vsem konkurira predarlškim proizvodom.
Na streljaj od ceste se vijuga meja kneževine Lichtenstein — četrt ure dolge države, ki živi svoje posebno življenje zadovoljno in daleč od ve-I likih bojev ostalih velesil. Kloštrska dolina je prijetna gorska pokrajina, prebivalci kažejo že vse obeležje pravih alpincev. Izpod čela, mrko in srepo so gledali avtomobile, ki prihajajo po cesti, z nezaupanjem, kot bi jim kdo hotel odnesti kos njihove zemlje. Imajo nekaj sličnega z našimi gorjanci, ki tudi gledajo vsakega tujca z skrajnim nezaupanjem.
iPreko Arlberga, ki meri 1802 metra, smo prevalili v dolino Rosane. Strašno strma se mi je zdela pot do Svetega Antona, kjer je vzhodni vhod v Arlberški predor.
Največja znamenitost cele poti je impozanten Trizanski viadukt arlber-ške železnice, ki se vzpenja v smelem loku pod starim gradom preko brezdanje doline Trizane. Na eni strani doline teče v skalovje vsekana cestna proga, na drugi strani pa se na pobočjih strmih senožeti razvija elektrificirana železniška proga. Izredno je eksponirana ta zveza. Vsako leto je po cele tedne promet na njej omejen. Za naš izvoz na zapad Evrope igra važno vlogo in nedogledne ne-prilike nastajajo vselej kadar ukinejo ali omejijo promet na njej.
Krasen razgled se je razvijal pred nami ko smo vozili v dolino. Na desni mogočna skupina Silvrete in re-tijskih alp, za njimi silhueta Bernine. Prijeten alpski hlad in žareča večerna zarja sta nastopala. V dolini so se polagoma pojavljale luči. — Vsak kraj ob arliberškem sedlu je letovišče
— polno meščanov, ki iščejo tu oddiha in zavetišča pred morečo vročino v prijetnem gorskem zraku. Nastopil je že pozni mrak, toda mi smo -vozili 'neumorno naprej. Hoteli smo doseči Landeok.
Pod sedlom nas je ustavila cestna kontrola. Zahtevala je od nas deželni tirolski automcibilni davek 120 dinarjev. Bil sem ogorčen. Najslabša cesta in največji davek. To je pristno avstrijsko! sem si mislil. Plačali smo in vozili dalje. Trdno pa sem sklenil predlagati, ko bomo v bodoče revidirali automobilne pristojbine, da vpeljemo na tirolske automobile vsaj po tisoč dinarjev tranzitnega davka. Milo za drago!
Bila je že trdna noč, ko smo prispeli v Landeck. Landeck leži ob Inmi in je največji center turizma na zapadni Tirolski, izhodišče za izlete v švicarski Goaubunden, v Italijo in na Bavarsko, posebno v smereh Schuls—Tarasp—Vulpera, St. Moritz, Trafoi, Meran in Božen ter na Gar-misch in v Monakovo. Kljub svoji visoki legi (816 metrov) ima izredno milo podnebji, lepo sadjerejo in odlične prometne zveze. Vsi ti predpogoji so omogočili, da se je razvil v Landecku živahen celoleten tujski promet. Pozimi smučarji in sankači, poleti hribolazci in izletniki ter letoviščarji.
Landeck ima polno zgodovinskih spominov. Tu je nekdaj incognito pel na trgu od konstanškega koncila pro-klet knez Friedrich, z lepim priimkom »Fridrih s praznim žepom«. Ko so ga Tirolci spoznali, so vsi potegnili ž njim, napadli ponosni grad Landeck in Kronburg in pokorili deželo in oholo plemstvo. Tu pri Landecku so leta 1703 uničili Tirolci pod vodstvom Martina Sterzingerja francosko in bavarsko vojsko. Še danes ti priča o tem krasen spomenik ma Pontlaškem mostu. In leta 1866 je peščica tirolskih strelcev iz Landecka zadržala slavno divizijo Medici 25.000 mož in ji tako-r*>koč pokvarila zmagoslavni pohod.
Landeok je pripet na strme terase ob Inni, v stisnjeni dolini, obdan od vseh strani od visokih vrhov. Po 307 km dolgi vožnji se nam je odmor v Landecku prav prilegel. Poznalo se nam je tudi, da že polagoma izgubljamo živce. Dolgo potovanje, vsak dan drugo stanovanje, druga kuhinja, drugi kraji, naporne gorske ture so končno začele vplivati. Posebno pa nas je spravilo iz ravnotežja, da smo v Feldkirchu par korakov pred nami doživeli karamtool dveh motociklistov, ki ie bil prav strašen. No, tolažili smo se, da smo že blizu doma.
Zgodaj zjutraj smo nadaljevali pot ob Inni do Inomosta. V dobri uri vožnje smo dospeli v ponosno prestolico Tirolske, ki leži nedaleč od izliva Sille v Inno, pod strmim skalnatim pobočjem Sollsteina (2641) in Frau-hitt (2272 m). Inomost dela na človeka izredno simpatičen vtis. Vse je tako skrbno negovano, okusno, ubrano in praktično premišljeno. Vzoren red in kar se mi je najbolj dopadlo pa je ljubezen in bol, s katero krvavijo za izgubljeno Južno Tirolsko. Treba je videti njihovo javno propagando za osloboditev zasužnjenih bratov, južnotirolskih Nemcev in prepričan sem, da bodo potomci Andreja Hoferja svojo zaobljubo enkrat izpolnili. Morda se bo čisto nenadno vsulo heimvvehrovsko kamenje na preplašene sosede.
Okolica Inomosta je edinstveno krasna. Na jugu Stubajske in Ziller-talske Alpe, na severu visoka stena, na katero se strmo vzpenja gorska železnica, da ti prištedi napor gorske hoje, če hočeš uživati božanstveno panoramo inske doline. Inomost ima polno historičnih reminiscenc v svojih cerkvah, gradovih, muzeju in spomenikih. Posebno omenjam cesarski dvorec, ki je bil zgrajen v letih 1766 —70 v Zopfstilu in knježji dvorec že omenjenega Fridriha s praznim žepom z slovito »zlato strehico«, nadalje rotovž, pošto (nekdanjo palačo Thurn-Taxijev), slavolok zmage iz leta 1765 in druge. Mesto ima danes lepo kolonijo industrij. Predvsem je zastopana tekstilna, slamnikarska, katere kolonisti so se pred 50 leti naselili tudi
Otok cenenega denarja.
I. S. piše v »Neues Wiener Tagblatt«-u:
Stalno podraženje posojilnega denarja, ki ima svoj vpliv na vse gospodarstvo, je v ospredju finančne diskusije sedanjih dni. Zato ne bo odveč", če priobčimo kritično opazovanje mednarodnega denarnega trga, zlasti za kontinentalno evropsko gospodarstvo tako važnega francoskega glavnionega trga. Poročilo temelji na informacijah merodajnih osebnosti pariškega finančnega sveta.
Federal Reserve Bank of New York je zvišala svojo obrestno mero, za njo Angleška banka, za to še nekatere druge banke. Tako je Francoska banka sedaj edini večji emisijski zavod, ki vzdržuje obrestno mero 3K%. Ker se približuje svet skoro gotovo dobi dražjega denarja, nastane vprašanje, kako dolgo bo trajal ta paradoksni položaj. Razlika 3% med Londonom in Parizom bi morala logično imeti za posledico močen odtok likvidnih kapitalij iz Pariza v London. Kljub 2odstotni razliki, ki je obstojala dolgo časa že prej in ki bi popolnoma zadostovala za privabo kapitalij, pa nasprotno vidimo, da mora Angleška banka neprestano oddajati denar v Francijo. To dejstvo zahteva natančnejšega študija. Francoske banke imajo v inozemstvu, zlasti pa v Londonu, velika dobroimetja a vista. Odkar obstoji v Franciji neka gotova pičlost denarja (čeprav zelo majhna), odkar morajo oddajati provincialne podružnice Francoske banke zmeraj večje množine denarnih sredstev kmečkemu prebivalstvu v svrho kritja rastočih potreb, odkar provincialne podružnice velikih francoskih depozitnih bank zmeraj aolj ugotavljajo, da porabljajo klienti svoje idobroimetje a vista v veliko večji izmeri kot doslej, je bila večina velikih depozitnih bank, zlasti Credit Lyon-nais, Societe Gčneralle in Comptoir d' Escompte, prisiljena, da ima v blagajnah na razpolago veliko večje svote kot doslej. Posledica je delni odpoklic inozemskega dobroimetja a viista, zlasti iz Londona. Sicer *bo pa denarna potreba
ČUDNO NAZIRANJE ZAGREBŠKEGA OBRTNIŠKEGA GLASILA.
Kdor sledi pisanju našega lista in pozna naše smernice, ta mora brezpogojno priznati, da smo napram gospodarskim organizacijam v Hrvatski zavzemali vedno ne samo lojalno, ampak odkritosrčno im iskreno bratsko stališče. Vsak korak naprej, vsak najmanjši napredek teh organizacij nas je razveselil in smo ga z zadoščenjem zabeležili. V ostalem ni niti potrebno, da to posebej povdari-mo, ker je lo, vsaj za nas, samoposebi umevno. Toda primorani smo, da na to danes izrecno opozorimo, ker se je zigod lo nekaj, kar ne smemo zamolčati. Zagrebčki »Obrtnioki Vjesnik« razpravlja v svoji zadnji številki o bodočem sistemu gospodarskih zbornic in kritizira stališče slovenskih obrtnikov, ki se zavzemajo za nedeljene zbornice za trgovino, obrt in industrijo. »Ohrtnički Vjesnik« ne navaja niti argumentov, na katere opirajo naši obrtniki svoje upra-
NARAŠČANJE DELNIŠKIH DRUŽB V ITALIJI.
Na koncu letošnjega avgusta so našteli v Italiji 15.761 delniških družb s skupno glavnico 48-5 milijard lir, kar pomeni velik napredek proti koncu leta 1926, ko so našteli 12.134 delniških družib z gilavnico 40-4 milijard. Leta 1927 je znašal prirastek 1-8 milijonov, lani 2700, vse drugo pride na letošnje leto. Največ glavnice je investirane v električni industriji, in sicer 8-3 milijard, sledijo banke s 6'6 milijardami, tekstilna industrija s 5, transportne družbe s 39, podjetja živil z 2-7 itd. Zanimiva je majhna udeležba kemične industrije z 2600 milijoni lir.
pri nas okrog Domžal, nadalje strojna, živilska in pohištvena. Glavno vlogo pa igra od nekdaj že tujski promet. Življenje v mestu je zelo živahno in človek bi mu na oko prisodil mnogo več prebivalstva 'kot ga ima.
Francije še narasla, kajti konec letine, financiranje nenavadno dobre vinske, trgatve in ureditev sladkornopesne kampanje bodo zahtevale še nadaljno veliko razpoložljivost denarnih sredstev.
Ni pravilno, če govorimo o resnični pičlosti denarja v Franciji. Vendar pa moramo poudariti, da je neverjetno visoki previšek denarnih sredstev, na katerega so se bili v Franciji navadili, prenehal. Minuli so čatsi, ko likvidnih kapitalij sploh nisi mogel naložiti. — Tehnično je Francoska banka spričo njene ogromne zlate rezerve in njenih deviz v znesku 27 milijard frankov v ugodnem položaju, da gleda na razvoj mednarodnega položaja brez vsake nervoznosti. Avtonomna amortizacijska blagajna, ki v razpoložljivosti denarnih sredstev kar plava, bo v bodočih mesecih kupila nazaj nič manj kot štiri milijarde bonov narodne obrambe, in to mora povzročiti nadaljno olajšanje denarnega trga. Kateregakoli vzroka za bojazen torej ni. Obrestna mera 3 'A%> gotovo ne bo vedno trajala, če gremo proti dobi dražjega denarja, a Francija bo skoraj gotovo zadnja dežela, ki bo denar podražila. Zdi se, da bi mogli švicarska in Nizozemska banka misliti na zvišanje obrestne mere nekaj tednov pred Francosko banko.
Tendenca svetovnih trgov, ki meri na podražitev denarja, povzroča depresijo vseh borz in jo čuti tudi pariška borza. Vidi se, da bo v tehniškem oziru nastopilo olajšanje denarnega trga, kar more rok zvišanja francoske bančne obrestne mere le podaljšati. Francija ostane otok cenenega denarja še za dolgo dobo, in se moremo Ie čuditi, da to ne pospeši izgradbe pariškega trga kot mednarodnega meničnega trga. Morda tiči vzrok v dejstvu, da so bile velike francoske banke modemi menični politiki velikega sloga bolj nenaklonjene, in so v prvi vrsti najodličnejše pariške banke one, ki so se pričele pečati z menično trgovino Vsekakor more razvoj denarnega trga izgradbo pariške menične trgovine, ki si jo želijo tudi odločilne osebnosti francoske finančne organizacije, le pospešiti.
vičene zahteve, ampak pravi samo: »Medutim, 20.000 slovenskih zanatlija ne može igrati kakove vidne uloge pred pokretom od 180.000 ostalih.« Tako na-ziranje oficijelnega glasila Zveze hrvat-skih obrtnikov nas je v resnici popolnoma osupnilo. Ne glede na to, da imamo 24.000 samozavestnih in organiziranih samostojnih obrtnikov, in je tudi v tem oziru trditev netočna, mislimo, da bi se oficijelno glasilo obrtniške zveze nikdar ne smelo opirati na take argumente. S tem je razodelo neko nazira-nje in pokazalo karto, ki more postati usodepolna za medsebojne odnošaje, ki bi morali biti vedno najožji in bratski. Prepričani smo, da stoji za avtorjem tega članka, pa naj si bo ta še tako odličen faktor v zagrebški obrtniški zvezi, prav malo ljudij, kajti taka naziranja spadajo v historični muzej! Zagrebškemu obrtniškemu glasilu bi svetovali, da se vzdrži takega nekvalificiranega pisanja, ako noče izzvati boja, ki si ga mi absolutno ne želimo.
RAZSTAVA SRBSKEGA POLJEDELSKEGA DRUŠTVA
v Beogradu je bila otvorjena 12. t. m. Obsega 1178 udeležencev, med katerimi je 627 slivorejcev, 327 predelovalcev in konservatorjev sadja, 171 iz stroke konserviranja sočivja. Zastopanih je dalje 53 tvrdk za stroje in aparate v obrambi proti škodljivcem sliv in živine. Razstava traja samo še do nedelje.
Več vagonov repe proda Janez Bohte, posestnik, Zastava, pošta Črnomelj. — Pisati je imenovanemu neposredno.
čikaška firma »National Watch and Jewelry CompanY, 1445 Jackson Boule-vard, Chicago, III., ponuja optične predmete in želi stopiti v stik z našimi tvrdkami, ki se pečajo z uvozom itakih predmetov. Tvrdka spada med največja podjetja te stroke v Čikagu.
% ivdvi
Pravkar sklenjena trgovska pogodba med Jugoslavijo in češkoslovaško vsebuje samo splošne pogodbene določbe, velja za tri leta in pol in stopi v veljavo 26. t. m. O tarifni pogodbi bodo sklepali šele v bodočem letu.
Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Rumunijo se bodo pričela v najlbliž-jem času in prinašajo listi, strokovni in drugi, natančne podatke, kako naj se ta pogajanja usmerijo.
Samo devet finančnih direkcij bo obstojalo v Jugoslaviji od Novega leta 19.50 dalje. Za okrožje Beograd—Zemun — Pančevo bodo osnovali tudi neke vrste- direkcijo.
Hmeljski trg v Odžacih je bil tudi v preteklem tednu prav slab, prišlo je le do posameznih nakupov.
Zadeva glede gradbe mostu med Beogradom in Zemunom bo v kratkem končana. V poštev pridejo samo tri ponudbe.
Konferenca zastopnikov jugoslovanskih bančnih zvez in zavarovalnic se
vrši jutri 15. t. m. v Beogradu. Posvetovali se bodo o ustanovitvi bančne zbornice in o načrtu bančnega zakona.
Elektrifikacijo vasi v južnem Sremu bo izvedla beograjska Industrijska in trgovska banka.
Pivovarna Union d. d. Ljubljana bo
na občnem zboru 26. t. m. zvišala osnovno gilavnico od 12 milijonov Din na 24 milijonov.
Prekomorska plovba na Sušaku bo zvišala delniško glavnico od 4-8 na 10 milijonov dinarjev.
Prva Jugoslovanska tovarna za telefonijo, optiko in preciozno mehaniko
d. d. v Beogradu zvišuje delniško glavnico od 600.000 na 1,200.000 Din.
Trgovska banka d. d. v Zagrebu zvišuje glavnico od 3 na 5 milijonov Din, družba za rejo rib v Zagrebu pa od
6-75 na 7-2 mili. Din.
Izvoz sladkorja iz Jugoslavije upajo, da bo v novi kampanji dosegel 3000 vagonov; od te množine bi se ga dalo prodati v Indijo ca. 1000 vagonov.
Proračun mesia Split v znesku 100 milijonov Din je finančni minister odobril.
Glede organizacije mlekarskega gospodarstva v Jugoslaviji se je vršila v Subotici velika konferenca interesentov iz Bačke. Napravili so se važni sklepi.
Avstrijska železna industrija je sicer še zmeraj tako zaposlena kot doslej, a naročila ne prihajajo več v dosedanji izmeri. Ta pojav vidimo tudi v Nemčiji, Franciji, Belgiji itd.
Nova ameriška carinska tarifa bo najbrž pokopana; tako pravijo zadnja poročila iz Londona.
Zgube, ki jih je v Evropi in Ameriki povzročil zadnji ameriški borzni krati, ceni pariški list »Excelsior« na 500 milijard francoskih frankov.
Češka Sladkorna industrijska družba bo razdelila iz čistega dobička v znesku 7-51 milijona Kč zopet 15-odstotno dividendo ali 30 Kč.
Ustanovili bodo veliko francosko akceptno kreditno banko, ki bo razpolagala z glavnico 100 milijonov frankov in bo mogla dovoljevati kredite do 500 milijonov frankov.
Francoska industrija dušika, zlasti tovarna v Toulouse, more svojo potrebo sedaj že sama kriti; zato Francija ne bo več dobivala dušika iz Nemčije na račun reparacij.
Berlinska tekstilna tvrdka brata Simon je sedaj preosnovana in postavljena na nov temelj; delniška glavnica )i je 5 milijonov mark.
Vsled slabega pšeničnega pridelka na Portugalskem je sklenila portugalska vlada, da bo importirala velike množine pšenice.
Cementa je importirala Grčija v prvi letošnji polovici 35.425 ton proti samo 23.189 tonam v prvi lanski polovici.
Podjetje škoda izkazuje napram lanskemu letu zelo naraslo število naročil-Naročila prihajajo iz vseh evropskih dežel, iz Južne Amerike in iz Orienta.
Ivar Kreuger.
Karakterna študija kralja vžigalic,
Švedski industrijalec in finančnik Ivar Kreuger (izgovori: Kriiger), ki je po svetu znan pod imenom »švedski kralj vžigalic«, nikakor ni tak, kakor si človek navadno predstavlja industrijskega magnata ali mednarodnega finančnega matadorja. Ivar Kreuger se ničesar bolj ne plaši kot javnosti. Za vse druge, razen za svoje sodelavce in poslovne prijatelje, je skoro neviden. Še celo svojim direktorjem in nameščencem se včasih odtegne. V najvišjem nadstropju svoje nove poslovne palače ima na razpolago sobo, tako-zvano »tiho sobo«, kamor se poda, kadar hoče popolnoma nemoteno delati.
Ivarja Kreugerja, ki ne mara, da se ga naziva »generalni direktor«, temveč le »inženjer«, je šteti med najbogatejše in torej najmogočnejše može sveta. S svojim letnim dohodkom v znesku okroglo 2 milijona kron v letu 1928 je najbogatejši samec Evrope ali morda celega sveta in vendar živi toliko pri-prosto in samotno, kolikor mu to dovoljuje njegov položaj.
Da srečaš Ivarja Kreugerja na cesti, se morda niti ne ozreš za njim. je to vitek, korektno oblečen gospod blizu petdeset let star, ki izgleda zelo mladostno in se nikakor ne oddaljuje od normalnega tipa Sfoekholmcev. Sodil bi, da je oficir v civilu. V oči pade visoko vzbočeno čelo in globoko ležeče oči. V tem mirnem, gladkem obrazu razodeva ženialnost to mogočno čelo, ki moli -preko očes in zasenčuje pogled.
Rezerviranost, skromnost, premišljenost in ljubeznivost so bistvene poteze v nastopu tega velikega poslovnega kombinatorja in računarja. V pogovoru ‘nikdar ne »diktira« svojega mnenja, slabost, ki jo imajo dostikrat ljudje manjšega formata. Kakor je v vsem zmeren in umerjen, tako je tudi v načinu izražanja in v svoji govorici. Govori tiho in le malo poudarja. Nima dosti besed in zlasti ne lepih, a njegova •beseda je zanesljiva. On ne fascinira, a pridobiva zase. Naravnost presenetljiva je skromnost in priprostost njegovega nastopa. Pri občnih zborih trusta se vsede kam ob stran. Na poslovnem poročilu najdeš njegovo ime na zadnjem mestu.
Ivar Kreuger je pričel svojo kariero kot stavbni inženjer in graditelj je vedno ostal, tudi v graditvi svojega kon-
cerna, ki obsega ves svet. Vedno je kenstrukter in organizator. Njegov prvi veliki uspeh, f. j. združitev vseh švedskih tovarn vžigalic v eno samo podjetje, je bil bolj organizatornega, nego finančnega značaja.
Do velikih uspehov vodi v prvi vrsti njegova odlična lastnost, da ve razločevati bistveno od postranskega in da vidi veliko ravno linijo jasno in že od daleč. Takoj najde priprosto, razumljivo rešitev problemov. Vsled tega imajo vse njegove poslovne transakcije nekaj izredno jasnega in logičnega na sebi. Zdi se, da postopa po načrtu, ki si ga je že pred leti napravil. Zato se v poročilih o novih ^kombinacijah in transakcijah često bere, da se jih je že »dalj časa pričakovalo«. Danes, ko je švedski trust industrije vžigalic gotova stvar, se zdi v resnici kakor Kolumbovo jajce.
Ivan Kreuger je ustanovil in izgradil trust industrije vžigalic, njegov koncern obsega celo vrsto tovarniških, trgovskih, finančnih, zemljiških in stavbnih podjetij v skoro vseh delih sveta, zlasti pa na Švedskem.
V inozemstvu je v službi koncerna okoli 400 Švedov, v celem pa zaposluje koncern približno 60.000 ljudi. Pri izbiri svojih sodelavcev in pri presoji njihove porabnosti vodi Ivarja Kreugerja nezmotljiv instinkt. Vzgojil si je ožji krog sodelavcev, mirnih, otmenih, »motrenih ljudi, ki sličijo bolj diplomatom in učenjakom nego trgovcem. Njihov šef jim velikodušno dovoljuje udeležbo pri svojih transakcijah.
Trdilo se je, da so posli edina in velika ljubezen Kreugerjeva, za drugo nima časa. Vsled tega tudi doslej ni imel časa, da bi se oženil. To je res. Ne odgovarja pa resnici, da nima drugega interesa kot za svoje posle. V svojih redkih prostih urah in na potovanju mnogo čita. On pozna klasično in moderno nemško, angleško in francosko literaturo prav dobro in je čital originale. Neverjetno dobro je poučen o umetnosti in umetnostmi zgodovini, če se ga vpraša, ali si privošči tudi kaj umetnosti, odkima tiho v svoji skromnosti. V resnici pa krasijo mjegov dom izbrane umetnine.
Ivar Kreuger, ki hoče le delati in ne mara, da se ga občuduje, ne pozna osebne nečimernosti. V vsem svojem ponašanju je vzor izobraženega moža.
POSPEŠEVANJE AVTSRIJSKEGA POLJEDELSTVA.
V iproračun za leto 1930 bodo vstavili za razne panoge , poljedelstva večje znesike, kot so bili vstavljeni za tekoče leto. V bisivu gre za nadaljevanje dosedanjih akcij, ki jih bodo sedaj do konca izgradili; gre za pouk in izobrazbo, za obratno statistiko, za kultivacijo neobdelanega sveta in za poenotenje v sadjereji v svrho dviga eksportne zmožnosti. Vrhu tega bodo vstavili v proračun prvič tudi znesek več stotisoč šilingov za ureditev prodaje živine. Poleg raznih vozninskih olajšav bodo osnovali v posameznih zveznih deželah posredovalne urade, da dosežejo izenačenje med ponudbo in povpraševanjem. Avstrija se je od trenutnih neuspehov ne da zbegati in koraka smotreno po začrtani poti naprej.
Nov angleški bombaževi irust. Angleška bombaževa industrija se nahaja, kot vemo, v enakem kritičnem položaju kot bombaževa industrija v evropskih kontinentalnih državah. Prodajne možnosti so omejene, konkurenca je huda in je zato tudi rentabilnost posameznih podjetij zeto zmanjšana. Zboljšanje položaja je mogoče le v slučaju, če se ustavi obrat v manj racionalno delujočih podjetjih in če se spravijo ostala podjetja pod skupen klobuk in se na ta način izloči sedanje kvarno tekmovanje. V ta namen so ustanovili v Angliji nov bombaževi trust, Lancashire Cotton Corporation imenovan, kateremu se je pridružilo zaenkrat 50 tovarn, ki predelujejo ameriški bombaž. Z drugimi tovarnami se pogajanja nadaljujejo, in upajo, da bo do Novega
leta angleška bombaževa industrija popolnoma reorganizirana.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 m platna, 100 m hessiana, 200 m giradla za zastore, glede dobave 400 kg žičnikov za Skrilj in 5 kompletnih »Garvens« črpalk; do 22. novembra t. I. glede dobave tiskovin. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg prediva. [Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.] — Direkcija državnega rudnika breza sprejema do 21. novembra t. I. ponudbe glede dobave električne ure. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Dobave. Gradbeni oddlek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov mehkih plohov. — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 m3 jelovega jamskega lesa in 100 m3 borovih plohov. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 21. novembra t. I. ponudbe glede dobave 58 m gradla za zastore. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 23. novembra t. 1. ponudbe glede dobave svedrov za premog, žice, pločevine, vijakov, ključavnic, orodja in dru-ge železnine. (Predmetni oglasi s natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
(X>€cmujj(non/(y
Devizno tržišče.
Ziivahni razvoj devizne kupčije v pr-viih tednih tekočega meseca v precejšnji meri nalikuje živahnosti lanskega deviznega poslovanja v tem času. Promet predzadnjega tedna (21-849 milijonov Din) je namreč po zadnjeieden-•skem prometu v višini Din 27,686.567-27 -prekoračen skoro za šest milijonov.
Skupni devizni promet na prvem in drugem borznem sestanku minulega •tedna je znašal dnevno nad pet milijonov dinarjev, dočim je bil na četrtkovem sestanku dosežen najnižji dnevni promet (nad štiri milijone dinarjev). V petek 7. t. m. je poirasiel promet za približno dva milijona napram četrtku ter znašal nad 6 milijonov dinarjev, •medtem ko je 8. t. m. zaključil borzni sestanek z najvišje izkazanim dnevnim prometom od preko 7 lA milj. dinarjev.
Značilen je porast zaključkov v intervencijskem blagu, kajti Narodna banka je dala v primeri s predzadnjim tednom še enkrat toliko deviz na razpolago, v celem torej za 10-705 milj. dinarjev, od čegar odpade največ na devize Praga (2 909), Berlin (2-029), Ou-•rih (1-467), London (1-352), Dunaj (1-328) in New Vork (1-071), najmanje pa na Trst (0-237) ter Amsterdam (0-114), ki je bil zaključen zgolj s posredovanjem Narodne banke. Ker pa je na drugi 'strani ostala višina deviznih zaključkov v privatnem blagu malodane neizpore-menjena (16-982 milj. Din napram 16-814 milj. Din v predzadnjem tednu), je pripisati prej omenjeni skupni presežek okoli šestih milijonov izključno nastopu Narodne banike, ki je omogočila tozadevno kritje v deviznih potrebah. Omeniti je še, da je bilo radi znatne ponudbe v privatnem blagu zaključenega največ Londona (za nad 8 milijonov), dokaj manje pa New Yorka, Trsta, Guri-ha in Prage ter malenkost Berlina, Dunaja 'in Pariza.
Velikost zaključkov, omogočenih po privatni ponudbi, je razvidna iz primerjanja višine prometa v intervencijskem blagu s skupnim prometom v posameznih devizah po tem-le vrstnem 'redu (v milijonih dinarjev):
London (9-702), Praga 14-356), New 'Vork (3-785), Curih (3-074), Berlin (2-489), ‘Trst (2-205), Dunaj (1-666), Budimpešta '(0-219), Amsterdam (0-114) in končno Pariz (0-077).
Devizni tečaji pretečenega tedna ne očitujejo tolikšne razgibanosti in ob-'čutnejših sprememb, kot na poslednjih borznih sestankih minulega meseca ter je tendenca v splošnem dokaj mirnejša, izvzemši docela neizpremenjenega zadržanja Curiha, ki je še vedno trgo-van na stari tečajni bazii 1095-90.
Edino pomembnejšo oscilacijo zaznamuje tečaj Londona od pondeljka '(4- t. m. 275-89 najvišji tečaj) na torek ‘(275-82 najnižji tečaj), ker beleži padec '7 fočk, medtem ko datirajo največji zaključki v tej devizi na bazi 275-86 in '275-84 iz poslednjih borznih sestankov iprošlega tedna. Analogno tečajno va-riranje — seveda v manjšem obsegu — 'kaže notica New Vorka. Pariz in Trst kažeta stalno padajočo tendenco: prvo-'omenjena deviza z znatnim skoro 11-'poenskim tečajnim padcem (4. t. m. '222'82 najvišji tečaj — 222-71 pa naj-njžji 8. t. m.), deviza Italija je od naj-‘v'Šje dosežene točke (4. t. m.) 296-15 P°T>ustila do srede (6. t. m.) za malenkost na 296-14 in bila zaključevana po tem tečaju do konca tedna.
Nasprotno tendenco kažejo devize Amsterdam, Berlin in Dunaj, katerih te-'čaji so v stalnem porastu skozi celi Prošli teden. Vse te devize notirajo na pondeljkovem borznem sestanku naj-'n'žje — na petkovem pa najvišje in sicer Amsterdam (22-82 -22-83) z 10-po-ensko razliko, Berlin (13-525-13-53) z razliko 7 lin pol točk, Dunaj (7-9505 do /•954) pa z diferenco preko 5 poenov. Budimpešta je notirala po večini na bazi 9-8932 z okrepitvijo na 9-8937. 'Bruselj pa je od 7 9134 oslabel na 7-909 kot najnižje doseženi tečaj ter se proti zaključku borznega tedna okrepil zo-
pet na 7-9101. Ostale devize so bile brez notic.
Efektno tržišče.
Tendenca očividno mlačna, tržišče skoiro brez vsakega zanimanja.
V glavnem so ostali tečaji neizpre-menjeni tudi v minolem tednu; edino Prva hrvatska štedionica je beležila od 4. f. m. dalje 905 za denar, Kranjska industrijska družba pa 5. in 7. t. m. 295 za denar, seve brez blaga, dočim je bila nudena vojna škoda 4. t. m. po 428 za promptno dobavo iin po 430 za de-cembersko, 7. t. m. po 432 pirompt, 434 za december ter 8. t. m. za takojšnjo dobavo tudi po 432 dinarjev.
Zaključkov ni bilo.
Lesno tržišče.
Meseci od novembra naprej pomenijo v Sloveniji pri mali lesni produkciji (pri vodnih žagah) začetek pravega obratovanja. Medtem, ko se je lansko leto pričela v tem času sezona za bukovino, se letos izvoz bukovega lesa nikakor ne more oživeti. Nasprotno pa je po hrastovini vedno živahno povpraševanje. Tudi cene v rezani hrastovini so za letošnjo sezono ugodne. Mehki les — smreka, jelka — istotako tudi stavbeni les sedaj niso sezonsko blago in zaključujejo se le trenotne potrebe konzumentov. Za vskladiščenje se to blago sedaj ne kupuje.
Drva in kurivo sploh so bila tudi pretečeni teden zaželjeno blago. Zaključilo se je 10 vagonov meterskih, suhih bukovih drv z 10% okroglic, nadalje 18 vagonov razžaganih bukovih drv, 3 vagone bukovih klad ter 4 vagone oglja.
Kar se tiče drugega blaga se je zaključilo 4 vagone jelovih bordonalov, 3 vagone neobrobljenih hrastovih plohov za izdelovanje vagonov ter 1 vagon desk — smreka, jelka.
fšče se pa:
Bukovina ostroroba, očeljena, prima, suha:
Dimenzije:
1060 X 115 X 27 nun 420 X 160 X 27 mm 850 X 135 X 27 mm 1000 X 90 X 27 mm 2.900 530 X 100 X 27 mm 5.700 420 X 100 X 27 nun 3.700 1130 X 90 X 27 mm 700 1700 X 135 X 27 mm 1.200 2250 X 125 X 27 mm 4.000 2300 X 110 X 27 mm 1.200 2300 X 50 X 27 mm 1.800 850 X 110 X 27 mm 2.900 1200 X 90 X 27 mm 1.500 1080 X 90 X 27 mm 1.800 1800 X 70 X 27 mm 1.200 1600 X 70 X 27 mm 1.200 1060 X 70 X 27 mm 700 870 X 140 X 27 nirji 1.100
520 X 90 X 27 mm 3.450	_____
Cena ipo možnosti franco vagon francoska meja, sicer pa franco vagon meja Jesenice tranzit.
Bukove testone, originalne produkcije s 70% Širokih (9/10), ostalo ozkih (4/8), debelih polnih 20 mm. Cena po možnosti fob Sušak.
100 vagonov bukovih cepanic in polovic od
12 cm premera naprej, tudi lahko svežih, 1 m dolgih, zdravih, gladkih, brez klad. Cena za pm. franco vagon meja via Jesenice.
1 vagon bukovih neobrobljenih plohov, 39, 48 mm in nekaj od 68 mm, roba lepa, široka in dolga. Cena fco vagon meja Postojna.
Deske 28 mm (smreka, jelka) 4 m, od 12 do 30 cm široke, za železobetemska dela. — Cena fco vagon meja via Djevdjelije.
1 vagon tramov 5/6", od 6 m dolžine naprej.
1 dopijon tramov od 5/6", 5/7", 6/7", 6/8", 7/9", 8/10", 9/11", od 9 m naprej. Trame gl. sled. note: 3/4" : 336/4, 680/5, 157/6, 80/7 m dolžine, 4/5" : 385/5, 1106/6, 57/7, 4/8 m dolžine, 5/6" : 269/6 m. Cena: franko vagon priliod Sušak pristanišče.
Vsako množino hrastovih desk »parizer-jev« z označbo množine I. odnosno II. vrste ter dolžine. Cena foo vagon Sušak oz. meja Postojna.
Vsako množino mehkega oglja. — Cena franco vagon jugoslovansko-avstrijska meja.
1000—2000 m remeljnov (moralov) — smreka, jelka, ostrorobih, očeljenih I., II.,
III.,	monte: dolžina: od 4 m 10%, od 450 m ali 5 m 70%, od 6 m 20%, debelina: 58 X 58 mm 15%, 68 X 68 mm 60%, 78 X 78 mm 20%, 98 X 98 mm 5%. Dobava od januarja 1930 dalje. Cena franco vagon nakladalna postaja.
300 m3 rezane jelovine, ostrorobe, oče-ljene in sicer: 75 m3 desk 18 mm, 4 m, paralelne III./IV., 75 in3 desk 24 mm, 4 m, paralelne III./IV., 30 m3 remeljnov 34 X
Število	kom. za	•mesec
dec.	januar	febr.
1929	1930	1930
350	1.100	1.100
400	400	400
400	400	400
2.900	2.900	2-900
5.700	5.700	5.700
3.700	15.000	15.000
700	700	700
1.200	1.200	1.200
4.000	4.000	4.000
1.200	1.200	1.200
1.800	1.800	1.800
2.900	2.900	2.900
1.500	1.800	1.800
1.800	1.800	1.800
1.200	1.200	1.200
1.200	1.200	1.200
700	700	700
1.100	1.100	1.100
3.450	3.450	3.450
68 nun, 4 m, I., II., III., monte, 100 m3 re-meljnov 38 X 78 mm, 4 m, I., II., III., monte, ‘20 m3 remeljnov 78 X 78 mm, 4 m, I.,
II.,	III., monte. Cena fco vagon nakladalna postaja.
10.000 kom. hrastovih pragov: 180 m X
12/18 X 18/20 cm.
10.000 komadov hrastovih pragov z 10%
cerovih: 2 30 m X 13 X 20 cm. Cena franco vagon meja ostojna. Plačilo proti akreditivu-
Ca. 3200 tek. metrov skretnic (Extraholz) in sicer hrastovih, cerovih, bukovih, z normalno toleranco oblice, zdravih, ravnih: širina:	preko	2/3 od 25—30 cm, 1/3 od
40 cm; dolžina: 280, 3, 320, 340, 380, 420, 4-40, 4 60, 4-80, 5-20 in 560 m; debelina: za vse 15 cm. Cena franco vagon meja Postojna tranzit. Plačilo proti akreditivu.
120 nr' (ali deloma hrastovih ncobroblje-nih plohov, I., II., od 3 m dolžine naprej (15% od 2-50 do 290 m), od 25 cm širine naprej, od 90, 110 in 130 mm debeline. Cena franco vagon Sušak pristanišče.
Vsako množino kostanjevega lesa za tanin v obeljene^ ali neobeljenem stanju. Cena franco vagdft nakladalna postaja.
Vsako množino brusnega lesa (smreka), z 20% jelke, od 9 cm premera naprej, samo
1 m dolžine. Cena franco vagon meja Jesenice tranzit.
Jelševe hlode od 2 m dolžine naprej, od 30 cm premera naprej. Cena franco vagon nakladalna postaja. Dobava takoj.
2 vagona bukovih ostrorobih, naravnih plohov 38 mm, od 2 m dolžine naprej, od 14 cm širine naprej. Cena franco vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon bukovih, ostrorobih, naravnih plohov prima (brez grč, razpok itd.) z označbo suhote ozir. teže za 1 m3 in sicer: 7 m3: 45 mm debeline, 3-30 m dolžine, od 20 cm širine naprej. — 7 m3: 45 mm debeline, 3 m dolžine, od 20 cm širine naprej. — Cena franco vagon meja Postojna tranzit.
7G0 ms hrastovih podnic (mesečno po 100 m*) za izdelavo francoskih vagonov; dolžina 285 m, debelina 53 mm, širina 22 cm.
30.000 brzojavnih drogov (smreka, jelka, bor) dobava 1929 in 1930.
10.000 komadov hrastovih (izključeni Cerovi) pragov, rezanih 180 m X 12/13 X 18/20 cm.
4.000 kom. hrastovih polovičarjev (lunghe-r.ine), rezanih na živ rob, dolžina 2 40 do
2 60 m, debeline 8 X 16, 8 X 18, 9 X 16, 9 X 18 cm.
1400 m:i tramov merkantilnih in sicer: 150 m3 od 11 X 11 oni, 250 m3 od 11 X 13 cm, 500 m3 od 13 X 16 cm, 100 m3 od 13 X 19 cm, 100 m3 od 19 X 24 oni, 200 m3 od 21 X 27 cm, 100 m3 od 24 X 29 cm, dolžina od 4 do 10 ni in tudi več, toda pri 500 .m3 od 13 X 16 cm samo 60—70 m3 od 4, 5 in 6 m, ostalo preko 6 m dolžine. Cena franco vagon meja via Postojna.
1 vagon hrastovih okroglic suhih. Cena franco vagon meja via Postojna.
20 vagonov bukovih cepanic, zdravih, suhih, z garantirano težo 500 kg za prostor-ninski meter. Cena franco meja Jesenice.
25 m3 ostrorobe parjeno bukovine, II., 50 nun, od 2 m dolžine naprej z 15% cour-conov. Cena franco Sušak pristanišče.
100 in® ostrorobe, parjene ali ncparjenc bukovine, II., 27 mm.
50 mn ostrorobe neparjene bukovine, II., 50 mm.
100 m3 testonov, čistih brez grč (netti) od 18 cm naprej. Cena franco vagon Sušak pristanišče.
100 m3 desk, podmernih, jelovih, 24 mm, paralelnih, zdravih, izključeno gnilo in razbito.
200—300 nr’ na živ rob rezane jelovine,
74 X 220 num, v dolžinah: 066, 1 35, 2'—, 265 in 330 m. Cena franco vagon Sušak pristanišče.
200 komadov na živ rob rezane jelovine, 18 X 20 om, dolžina 7 50 m. Cena franco vagon meja Postojna.
100—200 m3 bukovih hlodov, zdravih, I., od 28 cm premera na tanjšem koncu naprej, v dolžinah 235 in 4 65 m. Cena franco vagon meja Kranjski! gora.
20 m3 bukovih testonov, čistih (netti) od 22—30 cm širokih, 225 m dolgih.
1 vagon bukovih desk, I., naravnih, 20 in 25 umil debeline, dolžina 2 ali 4 m, od 25 cm širine naprej. Cena fco vagon meja Postojna.
Vsako množino jelovih dog za sode, 14 mm debeline, 90—120 nun širine, 920 in 1120 min dolžine, zdravo, tombante z izključitvijo večjih grč.
žitni trg.
V minulem tednu so cene za pšenico na borzi v Chicagu ponovno popustile. Tudi cene pšenice v Budimpešti so nazadovale in v zvezi s temi so tudi naše cene za 2 in pol para popustile. Povodom zelo nejasne situacije omejuje konzum nakup saimo na neobhodno potrebno blago. Povpraševanje po sami pšenični moki nularici onemogoča redno obratovanje trgovskih mlinov, ki imajo velike količine neprodane moke temnejših vrst in trpii radi tega nerednega obratovanja tudi kupčija s pšenico. Mnenja radi cene pšenice so razdvojena, vendar prevladuje mnenje, da se bo cena pšenice vsaj stabilizirala, če ne bo morda radi nepredvidenih zunanjih pojavov v kratkem na ceni p-ni-dob la, vselka.kor se smatra današnja cena za skrajno mizko in se izključuje možnost nadaljnjega padca.
Koruza je radi dobrih izgledov letine v Argentiniji in radi velikih zalog naše koruze tudi v cenii popustila. — Situacija je zelo nejasna in ni mogoče presoditi, če je današnja cena koruze na najnižji srtopnji. — Zaključuje se koruzo za poznejše termine trenotno ne in kon-zum kupuje le neobhodno potrebno količino koruze. — Interes je vedno slabši, ker je v poslednjem času tudi izvoz koruze skoraj popolnoma popustil.
Za jeomen, rž in oves je prav malenkosten interes.
Za pšenično moko nularico je nadalje živahno povpraševanje.
V splošnem se pa lahko trdi, da prevladuje v celi žitni trgovini mrtvilo in velika nezaposlenost.
V minulem tednu je bilo na ljubljanski borzi zaključeno: devet in pol. vagona koruze, tri vagone pšenice, četrt vagona ječmena in četrt vagona ovsa.
Cene so bile v minulem tednu sledeče:
Bačka pšenica nova: 79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 247-50—250-—.
Bačka pšenica nova: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 245—247 50.
Bačka pšcnica nova: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 237-50—240.
Sromska pšcnica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 240—242-50.
Sremska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 235—237-50.
Slavonska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 225—230.
Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 200—202-50.
Pšenična moka O G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 355—365-—.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 212-50—215-—.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 215-217-50.
Umetno sušena nova koruza:	mlevska
voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din l07—200.
Umetno sušena nova koruza:	navadna
voznina, slov. postaja, dobava promtna, plačilo v 30 dneh Din 200—202-50.
Činkvantin, umetno snseni: slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 245 do 247-50.
Času primerno suha koruza: s kvalitetno garancijo, do namembne postaje, promptna dobava, plačilo v 30 dneh Din 175—180.
Ječmen bački, novi, ozimni: 66/67 kg, Dim 205—207-50.
Ječmen bački, novi, ozimni: 63/64 kg, Din 190—195-—.
Oves bački: 63/64 kg, navadna voznina, slav postaja, Din 205—207-—.
Tečaj 13. novembra 1929.	eOVpfB- ševanjp Din	Dir
DEVIZE: Am»t«rdam 1 h. fold. . Berlin 1 M	 Bruselj 1 belga	 Budimpešta 1 panel • • Burih 100 Ir		22 80 13-505 1094'40	22-86 13535 7-9101 9-8921 1097-40 7-9529 275 80 56-445
	.	
	.	
	221-156	223 66
Praga 100 kron	 Trot 100 lir		167-11	167 91 296-11
Poljska se pripravlja na boj proti Bali, ki misli v naijbližjem času odpreti prodajalne v Varšavi, Poznanju, Lodžu in v drugih poljskih mestih. Hočejo centralizirati vse vrste izdelovanja usnja do izdelave čevlja, zahtevajo od vlade nove carinske tarife, vpeljavo izenačil-nega prometnega davka p>ri importina-nih češkoslovaških čevljev itd.
A. E. G. elektrificira rumunski Banat. A. E. G je dobila iz Rumunije naročilo za zgradbo velike prekodeželne električne centrale v okolici Temišvara v rumunskem delu Banata. Ta centrala naj dobavlja električni tok vsej deželi. Naročilo predstavlja vrednost 35 milijonov mark in ga bo izvedla posebna rumunska električna družba z glavnico SOO milijonov lejev. Ta družba bo pod vodslvom berlinske A. E. G. Izvedba zgradb in opreme je oddana nemški družib. Poleg tega bo dobila A. E. G. še en premogovnik in mnogo drugih koncesij.
Goodyear, največji svetovni koncern kavčuka, naznanja, da gradi v mestu La Plata v Amgentini novo tovarno za izdelovanje pnevmatik z dnevno kapaciteto 7000 do 8000 kosov. Zadnja njegova v Avstraliji zgrajena tovarna, ki ima prav tako kapaciteto 7000 pnevmatik, je bila od prvega vibada lopate do prve izdelane pnevmatike zgrajena v šestih mesecih, kar pomeni tehniški in komerciel-ni rekord.
O stabilizaciij kavčukovih cen. Veliko holandskih producentov kavčuka se je odločilo za ožje sodelovanje. Naj-prvo so mislili, da je bila večina za to; natančne številke so ugotovile, da se je zborovanja v prejšnjem tednu udeležilo 150 producentov z letno produkci-
jo nekaj pod 52.000 ton. Za ozko sodelovanje so se izrekli producenti, ki predstavljajo 30.000 ton produkcije. Teh 30.000 ton pa ni več kot 46 odstotkov vse nizozemske produkcije. Odgovorni odbor hoče slišati sedaj še mnenje onih holandskih producentov, ki se zborovanja niso udeležili. Nalo bodo izdelali podroben načrt in se bodo potem obrnili na angleške producente. Beremo, da so merodajna angleška podjetja za sodelovanje s Holandci, a s pogojem, da dobijo Holandci za načrt večino holandskih producentov.
Mednarodni jekleni kartel zniža produkcijsko kvoto za 10 odstotkov. Mednarodni kartel surovega jekla je sklenil imenovano 10-odstotno produkcijsko znižanje. Privolitve vseh državnih skupin kartela so že v Parizu, tudi privolitev Belgije. Produkcijska omejitev bo obvezna od 1. januarja dalje in znaša ca. 3,228.000 ton, 'ker znaša vsa sedanja kvota 32,287.000 ton. Mesečna omejitev v znesku nad 800.000 ton je vsekakor že precejšen kvaiitum in se bo moglo to že prav dobro poznati. Treba je sedaj počakati, kakšno stališče bodo zavzeli glede novega položaja nakupovalci, zlasti ker so se producenti zavezali, da bodo odslej naprej trge manj obremenjevali z nujnimi ponudbami; to se naravno vidi že iz produkcijske omejitve.
Chrysler. Fuzija z Dodge Brothers je napravila to tvrdko za tretje ameriško avtomobilno podjetje. V prvih devetih letošnjih mesecih je imela tvrdka 247 mil. dol. čistega dobička proti 21'8 milijonom v istih lanskih mesecih. A samo prvi dve četrtletji sta bili letos boljši kot lani, tretje četrtletje pa izkazuje za tri milijone dolarjev manjši dobiček. Uprava pravi, da sta produkcija in prodaja padli, ker se je dobava šasijev za novi model zakasnila.
Anglo-albanska monopolna družba piva ne more plačati strojev, ki jih je naročila pri nemških tovarnah. Družba bo izdala sedaj za 80.000 funlov obligacij. .
Veletrgovina
31. (Šarabon
Jljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Xas tria pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
‘Gele/on št. 2666.
m
m
r	m
:• rob«
*
IALOOA pralen« kave, mletih dllav In rudninska vode.
*
ToCna ln solidna po*tr*Kbol y
lahteraft« cc.iik!
USTANOVLJENO 1S52
TEOD. KOR
LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA S
(PREJE HENRIK KORN)
KROVEC, STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR / INSTALACIJA VODOVODOV / NAPRAVA - STRELOVODOV / KOPALIŠKE IN KLOSETNE -NAPRAVE / CENTRALNA KURJAVA
F\
KUVERTA
DRUŽBA Z O. Z.
Tirnica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarskl pot 1 Karlovška c 3
Tmici, oplaši i Jureti Ustil
K,
o
>njlge, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike In tudi vse druge
tlskovlne	_ _	.
dobavlja	TISKARNA
zTeTnrn	MERKUR
o e n a h	LJUBLJANA	miiiiii
GREGORČIČEVA 23 TELEFON 20B2	^
Lastna knjlgoveznloa
Za vefija naroClla zahtevajte proračune I 9
TJfi* di. IVA« PMsga - Za Tr*oT»k<, - indn*trij.ko d d >BE**U*< kof iadafrfa** ■■ ttafcarja: O. IOOHALEK, Izbijam.