NOVEMBER 1931 NOVEMBAR 1931 MESEČNA REVDA ZA GRADEVINSKU, LIKOVNU I PRIMEN3ENU UMETNOST IlESEČNA REVDA ZA STAVBNO, LIKOVNO IN UPORABNO UMETNOST ARHITEKTURA mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120-—, za inozemstvo Din 150*—, posamezna številka Din 15'—. - Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekturen (Ing. arch. Dragotin Fatur). - Odgovorni urednik dr. Rajko Ložar, tehnični urednik arch. Joie Mesar. Graiižno delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. Čeč). ARHITEKTURA mesečna revija za gradevinsku, llkovnu i prlmenjenu umetnost. ■ Pretplata godišnje Din 120*_, za inozemstvo Din 150-—, pojedini broj Din 15-—. - Uprava: Gajeva ulica 9. - Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (Ing. arh. Dragutin Fatur). - Odgovorni urednik dr. Rajko Loiar, tehničkl urednik arch. Jože Mesar. Graflčkl radovi Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. čeč). ARHITEKTURA meslčnl revue pro stavebnl, vytvarn6 a uiitkovž ume"ni. - Predplatnč celoročne Din 120-— do chlny Din 150'—, jednotllv6 čfrlo Din 15*—. ■ Admlnistrace: Ljubljana, Gajeva ulice 9. - Vyd6v£ Konsordum »Arhitektury« (ing. arch. Dragotin Fatur). - Odpovfedny redaktor dr. Rajko Loiar, technlcky redaktoi arch. Jos. Mesar. - Grafickou prdcl provddl Jugoslovanski tiskarna, Ljubljana (K. Čeč). ARHITEKTURA Revue mensuelle de 1'architecture et de I'art. - Prix de I'abonnement annuel Din 120'— poui 1'čtranger Din 150-—, le numčro Din 15-—. - Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Publiče par {'association »Arhitektura« (Ing. arch. Dragotin Fatur). - Rčdacteur responsable: Dr. Rajko Loiar; /čdacteur technique arch. Joie Mesar. - Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K.čeč). ARHITEKTURA Monatllche Zeltschrift fUr Baukunst, blldende und angewandte Kunst. - Bezugspreis jahrllch Din 120'—, 5Ur das Ausland 150'—, Elnzelnummer Din 15'—. - Administration: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Heraus-gegeben vom Konsortium »Arhitekture!« (Incj* čirch. Dfdjjjotln Fstur). - VorsntwortlichGf Rcdsktcurs Dr. Rajko Loiar; technischer Redacteur: arch. Joie Mesar. - Graphlsche Ausstattung: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč). VSEBINA: Dobrovič: U odbranu savremenog gradlteljstva 33 36 Vldakovlč: »Umetnlčkl dom«, Zagreb 35 Plčman Projekat »Umetničkog doma« u Zagrebu 36 38 Kojič Skica za Umetnlčkl paviljon u Zagrebu SS Subic: Palača delavske zbornice v Ljubljani 40 44 Rohrmann: Projekt koncertne zgradbe za Beograd 45 48 Smiljanič-Bajlon: Zgradba za nadleštva I stanove u Metkoviču 49 H. Hus: Zavodne cerkve 50 55 Plečnik: Kellhl 54 55 Fatur, Kos, Platner: Gostilna pod Šmarno goro 56 59 Kregar:Vlla >Soklič« v Mariboru 59,60 Kregar: Vila Rottner v Mariboru 61 Mesar: Vila I. M. A. v Ljubljani 62 6< I N H A L T : Dobrovič:ZurVerteldlgungdergegenwartigenBaukunst 33 36 Vldakovlč: Das » Kiinst lerhelm«, Zagreb Si Plčman: Projekt fUr das »Kiinstlerhelm« in Zagreb 36 38 B. Kojič: Skizze fUr den Kunstlerpavlllor in Zagreb 39 Subic: Das Gebaude der Arbeitskammer in Ljubljana 40 44 Rohrmann: Projekt de; Konzerthauses in Beograd 45 48 Smil janlč - Bajlon: Amt- und Wohnhaus in Metkovlč 49 H. Hus: Instltuts klrchen 50 55 Plečnik: Kelche 54 Fatur, Kos, Platner: Restaurant unter der Šmarna gora 56 59 Kregar: Vlila »Soklič« In Maribor 59/60 Kregar: Vlila Rottner In Maribor 61 Mesar: Vlila 1. M. A In Ljubljana 62 64 Ing. arch. N. Dobrovič U ODBRANU SAVREMENOG GRADITELJSTVA Kad bismo razvitak gradjevinarstva od najstarijih vremena do danas prikazali grafički jednom krivuljom, koja bi logično bila talasasta, jer je u graditeljstvu bilo uspona i padova, onda bi eklekticizam sasvim sigurno došao na najnižu tacku te linije. Čovek se mora čuditi neživotnosti te gradjevne epohe, koja je imala na raspoloženju toliko mnogo novog materijala i novih konstruktivnih mogučnosti, koje su mogle biti iskoriščene za stvaranje novog stila i nove estetike, a koje tek današnje moderno graditeljstvo iskoriščuje da stvara nove forme logične za materijal koji upotrebljava. Devetnaesti vek je stvorio industriju u današnjem smislu te reči. Industrija je obogatila tržište ogromnom količinom novog gradjevnog materijala, kao što je železo liveno i kovano, čelik, bakar, olovo i t. d., dalje romanski i portlanski cement, kao i kombinacije svih tih materijala (beton i armirani beton u gradjevinarstvu). Pojavljuje se gradjevni materijal staklarske industrije sa bogatom serijom gradjevnog stakla (ogledalno staklo, falkonieri, duplex i luxfer-prizmata). Kombinacijom tih materijala dobija se staklo-železo-beton. Osim tog riovog materijala došle su i nove potrebe. Naselja se snabdevaju kanalizacijom, vodovodom, električnom strujom, telefonom i telegrafom, signalnim uredjajima, a danas več i podzemnim i nadzemnim železnicama, aerodromima, lučkim uredjajima i t. d. U zgrade ulaze novi elementi i razna tehnička postrojenja, kao telefon, dizalice, vodovod, plinovod, kotlovnice i strojevi za toplu i studenu vodu, vacuum-postrojenja, ventilacije, praone, kuhinje i t. d. I pored tog novog materijala i novih potreba ta epoha nije uspela da dade logičan izraz ni tom materijalu ni tim potrebama. Baš na toj tačci se i rodio konflikt, iz koga se neminovno moralo roditi nešto novo, životinje i za daljnji razvitak sposobnije. Zanimljivo je, da se u gradjevinama eklektičkih stilova, šilom prilika, ali samo detajlno a ne u celokupnoj koncepciji pojavljuju mnogi elementi savremenog graditeljstva. Nov život zahtevao je na primer dučane i kavane sa velikim prozorima, velike dvorane, koncertne sale, banke, trgovačke kuče, tvornice i t. d., jednom rečiju zahtevale su se velike prostorije bez i jednog potpornog stupa i sa osvetljavanjem odozgo. Mesto da to sve iskoriste za stvaranje novih oblika, eklektičari zabašuruju to sve na silu privučenim spoljnim formama i suvišnim dekoracijama. Možemo videti banke sa strogim proporcijama standardnih grčkih hramova a sa interierima, koji su u potpunoj disharmoniji sa pročeljima. Na takvim gradjevinama vidimo nelogično povezane izražaje mnogih epoha. Bitnih konstruktivističkih principa u graditeljstvu pridržavali su se samo veliki inženjeri prošlog stoleča. Viseči mostovi engleskih inženjera, viadukti, pristaništa i vodo-gradnja, interieri fabrika, kristal-palata i t. d., dalje mostovi od kamena, betona i armiranog betona jasni su dokazi za ovo tvrdjenje, iako su i njima arhitekti-dekorateri mnogo puta iznakazili celo delo lažnim formama. Izlaz iz ovoga stanja kad je arhitektura značila samo dekoraterstvo, tražili su i našli veliki savremeni arhitekti poslednjih decenija. Teoretska borba je medju stručnjacima več odavno svršena. Savremeno graditeljstvo nalazi se več na putu, da osvoji ceo svet. Stilovi koji su se medjuvremeno pojavili, kao na primer secesija, Jugendstil, kubizam i t. d. kao jedna samo dobronamerna reakcija na eklekticizam, nisu imali prava na opstanak, jer su u graditeljstvu značili samo formalistička nastojanja. U razvitku savremenog graditeljstva to su samo epizode, prolazne zablude, jer u bitne probleme graditeljstva nisu ulazili, več su se kretali pretežno na zidnim platnima. Nasuprot eklektičarima nastoji savremeno graditeljstvo da stvara po imperativnim potrebama države, društva, pojedinaca i gradjevine sa novim materijalom, konstrukcijama 5 33 i tome odgovarajučim novim formama. Celishodnost i racionalnost, a u vanjskom izražaju maksimalan efekt sa minimalnim sredstvima, to su principi, po kojima se ravna savremeni graditelj. Raniji dekorativniji stilovi postizavali su takozvane umetničke efekte nanašanjem suvišnog materijala na zidna platna, dok savremeno graditeljstvo postizava mnogo veče efekte pomoču materijala, koji je več korisno upotrebljen a koji več i konstruktivno ima svoju funkciju. Nove društvene konstelacije odbacile su princip I'art pour I'art kao potpuno nekoristan, pa što više i antisocijalan. Kod gradnje stambenih i monumentalnih zgrada moderno graditeljstvo služi se skelet-gradnjama od drveta, armiranog betona ili čelika. Materijal, koji pregiadjuje i zatvara prostorije, ostaje cigla, betonski odlitci. Za oblaganje i čuvanje konstruktivnih delova upotrebljava se plemenita žbuka šamota, kamen i t. d. (Od kamena če granit ostati kao gradjevni materijal za vodogradnje a kod gradjevina kao materijal za oblaganje.) Dok se skelet-gradnje gotskih gradjevina sastoje od bezbrojnog mnoštva poje-dinih sastavnih delova, t. j. od kamena i malte, koje mogu biti razrušeni i rastavljeni dejstvom tangencijalnih sila ili zemljotresa, dotle skelet-gradnje savremenog graditeljstva predstavljaju ramove konstrukcije, t. j. jednu monolitno-homogenu konstruktivnu celinu, a statički jednu funkcionalnu zaokruženost. U principu se razlikuju delovi koji nose od delova koji samo pregradjuju i zatvaraju fasade. To znači, da se gradnja oslobadja od mrtve kubature nepotrebnog i skupog materijala. Svaka kubatura koja nije funkcijom opravdana, mrtva je, t. j. neefikasna je i nekorisna. Kod ovakog rada tlocrti zgrada postaju gipki u organskom i celishodnom vezivanju unutrašnjih prostorija, kroz koje treba da teče život država, društava i pojedinaca u dvadesetom stoleču. Savremeno graditeljstvo ne sastoji se prema tome u jednostavnom izvodjenju zidnih platna. Kad bi to bio slučaj, onda bi svaki preko noči jednostavnom purifikacijom eklektičnih fasada mogao postati savremen graditelj. Zrelost arhitektonskih zamisli savremenog graditelja ogleda se u tlocrtnoj koncepciji njegovog plana, kod odredjivanja konstruktivnog sistema, u logičnom formalnom rešenju masa i zidnih platna. U koliko je projektant inženjer pri organizaciji unutrašnjeg dela zgrade, u toliko istovremeno mora biti i umetnik, da logično ispolji te iste principe na fasadama. Da vidimo kakve sve konstruktivne elemente koji odgovaraju pobrojanom materijalu, imaju današnji graditelji pri organizaciji unutrašnjosti zgrade i kod spoljnog formalnog rešavanja zgrade. Ti elementi su: raznoliki ramovi po formi i statičkoj funkciji, kontinuelni nosači, prosti nosači, konzole izbačene na velike udaljenosti, viseče konstrukcije, stupovi sa spiralnom armaturom, stropovi u obliku pečurke (Pilzdecke, »Fachwerk«), bezbroj mehanizama i mnogo pate-nata. To su elementi s čijom pomoču savremeni graditelj pravi podvige o kakvima ne-kadašnji graditelji nisu ni sanjali. Prema tome nove gradjevinske forme kao logična posledica svojih konstrukcija i materijala ne znaju više za uskoprsna pravila i još uskoprsniju estetiku starih stilova, o kojima se može čitati u bezbroj knjiga napisanih večinom od raznih estetičara, napisanih pod impresijama, koje su kod njih jedino merilo pri prosudjivanju stvarnih činjenica. Nove gradjevinske forme imaju dakle več svoju vlastitu estetiku. Več pobrojani konstruktivni elementi daju mogučnost stvaranja u domenu nove estetike za najinteresantniju igru masa i proporcije i prodore tih masa kao i za kontrastno ili i neupadljivo vezivanje tih masa. Tu je mogučnost sklapanja masa prema potrebi i okolnostima, da se stvaraju zgrade beskrajno horizontalne (terasaste gradjevine) ili beskrajno vertikalne (oblakoderi). Moguče je horizontalne zgrade (ostavljajuči ramove na površini) ritmizirati vertikalno, a vertikalne horizontalno (ako fasade vise konzolovito) ili u kosom pravcu, što sve graditeljstvo ni jedne epohe nije znalo. Otvori na zgradama mogu biti veliki ili mali, vertikalni ili horizontalni, a prema potrebi mogu biti u oba pravca neprekidni. Spekulacijom punih i praznih površina na masama olvara se put novim lepotama. Gradeči u vis, zgrada može prema spratovima ustupati ili izlaziti od prvotno dane površine. Sve ove pobrojane mogučnosti samo su na dohvat nabačene, jer tih mogučnosti je to tolika množina, da bi samo njima trebalo posvetiti naročitu raspravu. Jasno je dakle da za ritmiziranje masa i pojedinih površina kao i za rešavanje unutrašnjeg rasporeda ima današnji graditelj mnogo više mogučnosti, nego što je to bio slučaj sa starim epohama. Za doterivanje zidnih platna kao i unutrašnjih prostorija stoje na raspo-loženju svi produkti današnje industrije, a ti zaista nisu mali. Moderni graditelji dakle rade sa proširenim orkestrom gradjevinskog materijala i konstruktivnih elemenata kao sredstvom za najinteresantniju instrumentaciju. Neosnovana je plašnja, da savremeno graditeljstvo nije u stanju da postigne stare metode. Ono ih danas več i nadmašuje, a niko ne može ni da zamisli kakve če rezultate pokazati kad bude u punom cvetanju. Ovo danas je tek rana renesansa modernog graditeljstva. Ova študija je došla kao posledica debate koja se razvila prilikom mojih radova namenjenih Dalmaciji. Dobronamerno ali potpuno neshvatanje modernog graditeljstva kao i sviju koristi koje od njega možemo imati, stvorilo je brojne neprijatelje tome načinu gradjenja u primorskim krajevima. Izgradnja Dalmacije nije neki specifički dalmatinski problem, nego je problem sviju nas, jer je Dalmacija i naša. Ona je naša kapija za ceo svet a u isto vreme i salon Jugoslavije za primanje i doček stranaca, koje sebi zovemo. Taj naš poziv obavezuje nas, da tim svojim gostima stvorimo udoban boravak a u isto vreme i da im sačuvamo ono radi čega dolaze, t. j. starine i prirodne lepote. Prema našem narodu tih krajeva imamo obavezu i patriotsku dužnost da mu stvorimo zdrave i jeftine stanove, i urbanistički uredjene gradove, snabdevene dovoljno vazduhom, vodom i suncem. A može biti, da je ta dužnost i veča i preča čak i od čuvanja starina. Na nama je, da stvaramo i mislimo sa širim horizontom, jer i Dalmacija i gradjenje u Dalmaciji podleže progresu. Ova moja rasprava nema velikih pretenzija. Bio bih i suviše naivan kad bih verovao, da ču ubediti bilo laike ili stručnjake, koji su se ogradili visokim bedemima svojih C ) M' Arch. Marko Vidakovič, Zagreb Umjetnički dom", Zagreb 5' 35 predrasuda. Smatram za svoju etičku dužnost, da iznesem pred jugoslavenske graditelje rezultate svoga rada i svoja ubedjenja, koja sam na praktičnom radu kao arhitekt dobio. Računam na kolege koji ne drže, da sa savremenom izgradnjom Dalmacije treba pričekati ceo decenij, i koji ne smatraju da je Dubrovnik nenadmašiv i da su u Dalmaciji stvorena dela, kakva današnja pokoljenja nisu u stanju da stvore. Želim da pružim u ovoj zbrci pojmova kod nas onim mojim kolegama smernicu, koji osečaju dužnost današnjeg jugoslavenskog pokoljenja, koji treba svojim delima da nadmaše Dubrovnik i koji su uvereni, da nismo, a i zašto bismo bili, manji i nesposobniji graditelji od naših predaka. Obračam se dalje onima, koji su uvereni, da je stogodišnja era eklekticizma na zapadu več dovoljno iživljena a da svako čekanje i u privrednom pogledu znači jedan veliki rashod. Pišem za one kolege koji su uvereni da u Dalmaciji ima još mnogo mesta, gde bi se u najkrače vreme novim graditeljskim metodama mogle stvoriti nove naseobine, daleko savršenije i poetičnije nego što je Dubrovnik. Onima posvečujem ove retke koji su uvereni, da bi bilo ovo naše stoleče preubogo, kad ne bi znalo da stvori jedin-stvena dela, u tehničkom i umetničkom pogledu i pored sviju prirodnih i umetnih materijala kakvih danas imamo. Za današnje mogučnosti stari stilovi znače samo jedan ograničen podvig. I još nešto. Nema u savremenom graditeljstvu, u pogledu gradjevinskih metoda, desničarstva i levičarstva. To je nezgodan politički izraz, koji se i za vreme mog boravka u Splitu primenjivao na moj način rada. Postoje jedino savremeni i nesavremeni stručnjaci. Izgleda, da je taj nezgodan izraz iz politike prešao u graditeljstvo nekako kao slika, kojom je trebalo podvuči jedan fakat. Boljševici u Rusiji iskoriščuju za svoje svrhe i za postizavanje svojih ciljeva najmoderniji način zidanja, najmodernije i najracionalnije strojeve i uopšte trude se, da iskoriste najnovije rezultate celoga sveta. Da li je arhitektura desničarska ili levičarska to bi se moglo eventualno odrediti po sredini gde se radi i po nameni same gradjevine. U Rusiji na primer rešavaju zgrade za kolektivističke namene, koje odgovaraju socialističkom ustrojstvu države i društva. To bi prema tome moglo biti levičarsko graditeljstvo. (Centrosujoz-kolhozi-solhozi i t. d.) U ostalom svetu prema tome ostalo bi graditeljstvo bez obzira na metode, kojima se služi, uvek samo desničarsko. Prema političkom uredjenju ovih delova sveta podizače se uvek samo takve zgrade, koje če najcelishodnije služiti životu, koji treba u tim gradjevinama da teče. Arch. Josip Pičman Zagreb PROJEKAT „UMJETNICKOG DOMA" U ZAGREBU Arch. Josip Pičman, Zagreb Pročelje Tlocrt prizemlja Tri monumentalne zgrade zatvaraju trg, kroz koji prolazi užom stranom cesta. Četvrtu stranu toga trga treba da zatvara objekt umjetničkog paviljona. Da se izbjegne naglašenom arhitekton-skom koneksu postoječih objekata i eventualnoj pretencioznoj monumental-nosti Umjetničkog doma nastojao sam da objekat u prostoru ležerno razčlanim, da bi tako nastala silhueta bila živa, a cjelokupni dojam objekta vedar. Usred zelenja stajala bi niska bjela zgrada sa velikim staklenim otvorima. Unutrašnjost 1 Pogled prema ulazu Arch. Dosip Pičman, Zagreb Arch. Branislav Kojič, Beograd SKICA ZA UMETNIČKI PAVILION U ZAGREBU m "t" Perspektiva s ulice i i: - Izgled sa strane ■ ■ V •_I aJ - jfBBE r d ■ I vrxrx* wot*'«' O ,t £ f: 7=1 ■ liHiM*. nqttT*1*^'' ri; r-r : * - T-- '* 1 I I— _L i . ? Tlocrt prizemlja Ing. arch. Vlad. Šubic, Ljubljana PALAČA DELAVSKE ZBORNICE V LJUBLJANI Glavni pogled z Miklošičeve ceste UlthT 2A DELAVKO ZBORUIC0 UA AIKEOSIJEVI CESTI V L7UI17AUI n -1:100 __ --1 I MITLIČ7E. -I 1 if? **rt n;i i—1—1 Lti! ■TI rrrTiTTT-TiLJ Talni načrt pritličja S splošnim dvigom in razvojem socijalnih institucij v naši kraljevini je bila Delavska zbornica zaradi velikega razmaha prisiljena koncentrirati vse svoje različne panoge pod eno streho. V dobi živahne gradbene akcije, to je bilo leta 1927, so odločujoči faktorji Delavske zbornice stopili v stik z Mestno občino ljubljansko ter ji predložili načrt za sezidavo novega uradnega poslopja Delavske zbornice. Ker naj bi ta stavba vsebovala tudi precejšnje število stanovanj ter bi se na ta način znatno omilila huda stanovanjska kriza, je Mestna občina ljubljanska hitro osvojila predlog Delavske zbornice ter se je s skupnimi finančnimi sredstvi Mestne občine ljubljanske in Delavske zbornice pričela graditi nova palača. Po natančnih razgovorih in določitvi programa so se izvršili načrti ter se je leta 1927 pričelo gradbeno delo. Zgradba Delavske zbornice je imela v glavnem namen, spraviti pod streho v prvi vrsti vse uradne prostore Delavske zbornice, vse sorodne organizacije, Prosvetni oddelek, Javno kuhinjo ter Borzo dela. Na žalost hišni gospodar ni bil zadostno informiran o bodočem razvoju nekaterih teh institucij, tako, da so že danes njim odločeni prostori premajhni. Poleg teh uradnih prostorov je v zgradbi nameščeno večje število dvo- in enosobnih stanovanj, ki služijo v prvi vrsti članom Delavske zbornice. Delavska zbornica kot sedanji hišni posestnik ima svoje prostore v pritličju ter so dostopni iz monumentalnega vestibula. Iz istega vestibula je dostopna tudi velika dvorana zbornice. Ta dvorana služi v prvi vrsti javnim prireditvam kot shodom, predavanjem itd. Ker je integralni del Delavske zbornice prosvetni oddelek, ki med drugim goji tudi gledališko lUjlWA OEUVUfO ZDOftliKO UM.KlO il (t VI ! f V L7D0L7AUI'-n-1100. l-TT^t^"^ M 1—l j_1_ij.jj-.l1j_i._j Talni načrt nadstropja Veža Portal. Kiparsko opremo izdelal Lojze Dolinar. kulturo, je v dvorani nameščen moderen oder z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki, nadalje pa so v njej nameščene tudi priprave za predavanja oziroma predvajanja skioptič-nih slik in kinematografskih predstav po predpisih za javna svetlobna gledališča. Notranjščina dvorane je zasnovana v enostavnih velikih ploskvah, strop je iz poliranega vezanega lesa, odrišče iz domače hrastovine. Pred-prostor k zasilnim izhodom je ločen s 6 kame-nitimi stebri iz domačega podpeškega marmorja. V predprostoru dvorane so garderobe, toalete ter blagajna. Na željo gradbenega gospodarja se je morala ta dvorana situirati na dvorišču. Konstruktivno je zanimiva zato, ker je prekrita z železobetonskim stropom 12 m proste razpetine, kar je ena največjih konstrukcij v naši ožji domovini. V bližini Delavske zbornice, dostopna po lastnem dohodu, se nahaja velika javna knjižnica s čitalno dvorano ter ostalimi prostori za upravo in skladišče knjig. Nadalje se vrstijo v stranski, Čopovi ulici, prostori Borze dela, azil za brezposelne delavce in delavke ter prostori ostalih organizacij. Ker je bila zgradba zidana v času velike stanovanjske bede, so v ostalih nadstropjih nameščena večinoma stanovanja, ki pa so Pogled veže proti vhodu urejena tako, da jih je mogoče preurediti v pisarniške prostore. Zgradba je zidana iz opeke, postavljena na železobetonske temelje ter ima vse strope in streho iz železobetona. Notranja oprema uradnih prostorov Delavske zbornice in dvorane se je izvršila pod vodstvom in po načrtih arhitekta. Pri Delavski zbornici je čakalnica, ki je dekorativno opremljena, barvana v žarkih tonih ter ima na stropu kot simbol življenja naslikan zodiakus. Vsa oprava tega pred-prostora je iz mehkega lesa ter belo pleskana in ličana. Mala sejna dvorana, ki je direktno zvezana z uradnimi prostori Delavske zbornice, ima opremo iz hrasta. Strop je izvršen v mavcu z enostavnimi linearnimi delitvami. Sobe predsednika, tajnika in ostalih uradnikov so opremljene s pohištvom iz domačega oreha ter enostavno komponirane. Glavni vestibul je izvršen v mavcu, stene so porazdeljene v kvadre, nad katerimi se razpenja gladek strop. Vhode v zgradbo ob Miklošičevi cesti poudarjata dva portala iz podpeškega kamna s figurami atlantov, katere je izvršil akademični kipar Lojze Dolinar. Fasada je komponirana v preprostih linijah, okna imajo okvirje iz umetnega kamna. Omet je teranova. Srednji del zgradbe poudarjajo pilastri, kateri nosijo na vrhu napis »Delavska zbornica«. Zaključek kubusa zgradbe je močan arhitrav. Na srednjem delu nad napisom se nahaja sedem alegoričnih figur iz umetnega kamna, delo akademičnega kiparja Lojzeta Dolinarja, predstavljajoči razne panoge dela in industrije. Pogled skozi pisarne Delavske zbornice Pogled v pisarno tajnika Ing. arch. Vlad. Šubic, Ljubljana Dvorana Delavske zbornice Ing. arch. Stanislav Rohrman PROJEKT KONCERTNE ZGRADBE ZA BEOGRAD Idejni projekt koncertne zgradbe v Beogradu je zamišljen v zaprtem stavbnem sistemu z glavno fronto na širok boulevard. Parcela te zgradbe meri 3000 m-', a zgradba bi zavzela površino 2000 m'-'. Gradbena osnova je sistem skeletnih okvirjev iz armiranega betona,, sekundarna osnova so dvojne stene iz opeke (membrane), izvršene tako, da se med njima nahaja plast zraka. S tem bi bila dosežena lahka ter centralna obremenitev skeletnih konstrukcij, vsi prostori bi bili zavarovani proti zvoku in temperaturnim razlikam ter bi bili v glavni koncertni dvorani v velik prid akustiki sami. Koncertna zgradba ima v dvorani prostora za: 998 sedežev parketa v I. nadstropju, 120 „ v etagi prve galerije, 16 „ v kraljevski loži, 100 „ v etagi druge galerije, 312 „ na balkonu. 1546 sedežev. V restavraciji suterena je mesta za 310 sedežev. Celotna zgradba prevzame torej 1546 + 310 = 1856 gostov ter je tudi garderobni prostor z garderobami dimenzioniran v tem smislu. V prizemlju je projektiran pod koncertno dvorano en sam garderobni prostor velikih dimenzij, opremljen s centralno ležečimi blagajnami ter njim priključenimi garderobami. Garderobni prostor je dostopen s ceste ter zaprt s širokimi vhodnimi vetrolovi. Velikosti je take, da je gneča ljudi izključena. V tem prostoru vidimo prosto stoječe konstrukcijske stebre, ki so obloženi z opalnim steklom ter od tal do stropa razsvetljeni. Tu se nahajajo široka glavna stopnišča, ki vodijo v koncertno dvorano nadstropja ter v nadaljnje etaže galerij ■n balkona. Na koncu garderob so projektirana za dvojno stekleno steno (katera je električno razsvetljena) druga stopnišča, ki irjTtTh i ■ C Bi si ': - ' - ' L< ' 1. n l ' ■ . i " > pse ! 1- ■ ■ u Talni načrt prizemlja in visokega pritličja i i at A rtrjxvvb cms: II mini...... HILL I I I I I " 1 n rmmmxrm: 11111 :i iitimtd giiljTtiii; 1111311m n Truro 11111111 iirrT i i 11 i'i uIUlllEO : ni&oa paioot ftfclONOPSNJt cuuxcu tu tcoxro '«6U moN OtirtAHANJI Talni načrt I. in II. nadstropja vodijo v veliko restavracijo suterena. Zadnji del objekta je zase dostopen glasbenikom, ki imajo lastne garderobe, solistom ter orkestru. V tem delu se nahaja obsežen prostor za instrumente ter njih uglaše-vanje in je s posebnimi stopnicami zvezan z nad njim ležečim koncertnim odrom. Poleg tega vežeta posamezne etaže glasbenikov še dve nadaljnji stopnišči. V sprednjem delu zgradbe se nahaja še nekaj administrativnih prostorov za upravnika ter biblioteka. Toalete so po spolu ločene ter diskretno nameščene. Zgradba je opremljena z dvema podvozoma, v levem je posebno stopnišče za dvor, v desnem pa stopnišče za upravnika ter vratarja. Omenjena podvoza služita avtomobilom za dovoz na dvorišča. V suterenu, ki je precej dvignjen, se nahaja v sredini velika restavracija s prostorom za ples, glasbo, z barom, buffetom ter vsemi pritiklinami za kuhinjo in servi-ranje. Ob straneh restavracije se nahajajo stanovanja za restavraterja, upravnika, vratarja ter kurjača. Kotlarna centralne kurjave se nahaja v zadnjem delu objekta, kjer so tudi prostori za lastno električno centralo in akumulatorje. V prvem nadstropju je koncertna dvorana, ki je dolga 30 m, široka 18'60m ter visoka 14'50m. Koncertni oder v teh merah ni upoštevan. Dvorana se v slučaju panike hitro izprazni, ker ima 14 izhodov. Oblika dvorane ter njene dimenzije so preštudirane za brezhibno akustiko ter so v ta namen stene dvorane obložene s posebnim lesom. Koncertni oder meri 117'60m-ter je dvignjen 125 m iznad parketa dvorane. Razdeljen je v tri dele. Sprednji z ravnim tlom je za instrumentalno glasbo, stopničasti za njim je za pevce, zadnji pa za montažo 14 m dolgih koncertnih orgel. Razsvetljava dvorane je indirektna, svetlobni izvori nevidnih reflektorjev so raznobarvni ter z ozirom na izvajanja koncerta spremenljivi tako po barvi kakor po intenziteti. Na vsaki strani odra je izhod za glasbenike ali na hodnik ali v prostor za instrumente pod odrom. Koncertni oder je opremljen z rezonančnim čolnom v obliki polvalja iz vezanega lesa. Publika parketa, prve in druge galerije ima popoln pregled celotnega odra in piščali koncertnih orgel. Za odrom je manjša dvorana za vaje. Velika dvorana je na obeh straneh obdana s širokima promenadnima kuloarjema, ki tvorita na koncu dvorane velik foyer s centralnim buffetom. Na primernih mestih so projektirane potrebne toalete. V etaži I. galerije so na vsaki strani dvorane lože za publiko, a nasproti koncertnega odra je kraljevska loža z vsemi potrebnimi prostori. Ti prostori so dostopni iz levega separatnega stopnišča, a iz desnega se vršijo eventualni sprejemi. V tej etaži je na vsaki strani odra tudi po ena svobodna loža za glasbenike ter manjši balkon v dvorani za poskuse. Lože ima tudi etaža II. galerije in nasproti odra balkon. Centralni del monumentalne fasade je poudarjen s šestimi reliefnimi in tremi prosto na konzolah stoječimi figurami muz. - mTTim n m mrmrmrn , .: TTT Lij-U j n i JI nn nnjuirr | ..-j-jLLimij in rmunnni iron} t zrnju I;rri::;:;::::; i : i: -lrjr.unnrrr rrrnrnriuiT. j rt :.-n n r rr i njjnnrcrirrn ujjr-j I -rrrrnxn n ju. j r i t.mi urni—i . ■ rtriTrjir n n n -nr jrmjjjjjr : .. _ imunjrrrmjiuji rrrrxrxt-j - —rrrrrm tt-ttt—t r JU1UJUJJJ-.: - -umni.....r 111 nun mir -1 TU nTTljn- n ::.::.:..:::: MUCI Talni načrt III. nadstropja Ing. arch. Stanislav Rohrman, Ljubljana Prečni prerez, pogled proti odru Ing. arch. Stanislav Rohrman, Ljubljana Podolžni prerez koncertne zgradbe Osnutek pogleda na koncertno zgradbo Ing. arch. Stanislav Rohrman, Ljubljana Arch. D. Smiljanič i arch. Male Bajlon, Sarajevo ZGRADA ZA NADLEŠTVA I STANOVE U METKOVICU Glavni pogled Zgrada za nadleštva i stanove u Metkoviču otvorena je na sve strane, a glavno lice joj graniči na park. U prizemlju su namještene prostorije za nadleštva, a u prvom spratu do koga vodi pet stubišta su stanovi za činovnike sa svim pripadajučim nusprostorijama. U levom traktu prizemlja nalaze se prostorije poreske uprave koja ima pet kancela-rija, čekaonicu i nusprostorije. U levom delu glavnog trakta smješten je stan financ, straže koji obuhvata kuhinju, spavaonicu, dnev-nu sobu i nusprostorije te ima izlaz na dvo-rište i na glavno stubište. Sa desne strane ovog stubišta nalazi se jednosobni stan za stražara zgrade, a osim toga tri kancelarije financ, odeljenja koje su pristupne sa dvo-rišta. U desnom delu glavnog trakta nalaze se 4 kancelarije opšt. poglavara sa čekaoni-com i nusprostorijama, dok čitav desni trakt ima 8 kancelarija sreskog načelstva s čeka-onicom, koja ima vezu sa stubištem vode-cim do stanova u prvom spratu desnog trakta. Tlocrt prizemlja 6 49 Ing. arch. Herman Hus, Ljubljana ZAVODNE CERKVE Problem cerkve, združujoče dva auditorija z enim prezbiterijem, nastopa v slučajih, kjer je potrebno, da prisostvujeta isti službi božji med seboj popolnoma ločeno dve bistveno različni publiki, ali kjer je zaradi razširitve obstoječe cerkve treba prizidati k njenemu prezbiteriju novo ladjo pravokotno na prvo. V obeh slučajih je rešitev problema težavna, ker morata obe ladji, združeni k istume prezbiterije, ustrezati vsem zahtevam, kakršne stavlja običajna cerkev z enim prostorom za ljudstvo, in to v dvojni meri, ker mora vsaka ladja zase tvoriti s prezbiterijem zaključeno celoto. Zlasti mora vsaka ladja z vsakega prostora nuditi nemoten pogled na oltar in če le mogoče tudi na prižnico; vsekakor se mora slišati pridigar dobro v vsak kotiček obeh ladij in je akustičnemu izoblikovanju cerkvenega prostora ter prižnice posvetiti največjo pažnjo. Pri vseh velikih zahtevah, ki se stavljajo rešitvi zavodnih cerkva, je upoštevati neizpodbitno dejstvo tradicionalno razporejenega talnega načrta, ker odklanja ljudstvo v bogo-služnem stavbarstvu vsako preočitno novo-tarijo. Glavni oltar mora stati v osi obeh cerkva odnosno ladij in mora biti s svojim licem obrnjen k oni ladji, v kateri je pričakovati večjega obiska, ki naj bo cel dan pristopna in katere smeri se vrši tudi celotni ceremonijal. V nasprotju s to je druga ladja, ki je inter-nejšega, morda tudi podrejenejšega pomena, ki pa kljub temu zahteva zase vse pravice pravega cerkvenega prostora. Zato je nujno potrebno, da se mašnik pri obredu pred oltarjem vidi iz obeh ladij enako dobro, četudi iz druge ladje več ali manj od strani. Temu malemu nedostatku bi v nekem pogledu navidez odpomogla postavitev glavnega oltarja tako rekoč iz kota v kot, da bi stal počez, imela bi pa neizbežno posledico, da bi bil tabernakelj obrnjen v ogel ali v kot med obema ladjama in bi ceremonijel, gledan iz prve ladje, izgubil tradicijonalni, simetrično razporejeni in statično učinkujoči sijaj. Oltarji, kakor so pri nas v navadi, niso kom-ponirani za gledanje od strani in imajo vse svoje umetniške poudarke združene v eni, sprednji smeri in v cerkvah z dvema audito-rijema ne morejo priti do svoje popolne veljave. V takem primeru bo ustrezal vsekakor oltar z baldahinom, ki je lep in mogočen od vseh strani in sam zase tvori majhno arhitektonski enotno in na vse strani odprto hišo Talni načrt za povečanje zavodne cerkve na Kodeljevem. Prezbiteriju je na strani prizidana kapela A Zunanjščina in talni načrt za zavodno cerkev na Kodeljevem Ing. arch. Herman Hus, Ljubljana t © 3 ! TEL« 27-68 + MODERNO UREJENE DELAVNICE S STROJI NA ELEKTR* POGON IN VELIKA ZAL06A SUHE« A LESA JAMČIJO ZA DOBER IN SOLIDEN IZDELEK ★★ »ISIS« — Dr. GRAF Kleparstvo, inštalacija vodovoda, sanitarne naprave E C K E R L. M. S I N O VA LJUBLJANA, SLOMSKOVA ULICA 4 Tel. interurb. 2933 Reprezentant za Jugoslaviji!: Drago Lunder, Ljubljana Mizafstvo in zaloga pohištva v Št. Vidu nad Ljubljano. Prevzemava v solidno izvršitev in po konkurenčnih cenah opreme stanovanj, pisarn, prodajaln, hotelov, lokalov itd. po lastnih ali pa po predloženih načrtih. Najmoderneje urejen obrat! * Na tisoče priznanj! Lastne ilustrirane albume na razpolago po lastni ceni. KROMIRANJE ponikljanje, bakrenje, medenje, oksi- diranje in brušenje kovin in jekla Ograje, pregraje, zdravniško in namizno orodje, avto-mobilni in kolesni deli, se kromirajo z večletnim jamstvom proti oksidi-ranju ali zarjavenju V. ABERŠEK prvi jugoslovenski zavod za kromiranje, ponikljanje, bakrenje, oksidiranje in brušenje LJUBLJANA, Krakovski nasip št. 26 Najmodernejši obrat v Jugoslaviji! Brata Eberl nasi. Ustanovljeno 1842 MARTINC, ČERNE & Co., družba / o. /.., Ljubljana Vošnjakova ulica 8 Sprejemu vsa v pleskarsko in erkoslikarsko stroko spadajoča dela od preproste do nnjlinejSe izvršitve. Specialna delavnica za imitacijo vseli vrst lesa in marmora. TELEFON 28-14 TEODOR KORN, L3UBUANA Poljanska c. 8 • (prej Henrik Korn) • Ustanov. 1862 ■ Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar ■ Instalaci/a vodovodov in centralne kurjave ■ Naprava strelovodov ■ Kopališke in klosetne naprave STROJNE DELAVNICE ZA VSAKOVRSTNE LESENE STOPNICE LJUBLJANA VII* CELOVŠKA CESTA 78 CIRIL Stuermanova^premična okna, državni nemški in mnogi inozemski patenti. Posebno se priporočajo za hotele, restavracije, vile, šole, sanatorije i. t. d. Premakljiva dela, obojestransko v ko-vinastih členskih tračnicah tekoča, dajeta sigurnost: polnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti. — Izdeluje specialna stavbna mizarska tvornica M. Gogala - Bled I. Telefon 52 IVAN IVAN ZAKOTNIK, LJUBLJANA MESTNI TESARSKI MOJSTER IN ZAPRI-KREGAR SEŽENI IZVEDENEC KRALJEV. SODIŠČA C W " KOBARIDSKA ULICA ŠTEV. 45 Ustanovljeno 1880. LJUBLJANA Parna žaga, tovarna domačega furnirja, zaloga raznovrstnega ekso- tlčnega furnirja, trdega prekuhanega lesa za mizarje in vezanih Zriniskeaa C 3 plošč. Izvršuje: moderna in arhitektonska poslopja, vrtne lope, J y paviljone, čebelnjake, ledenice, portale, ostrešja za hiše, vile, palače, cerkve in zvonike, stopnice, razne strope in tla, ogrodja, mostove, jezove, žage, mline, lesene ograje itd. Tel. 32-41 Telefon Int. 23-7». Račun pri pošt. hran. št. 14.687 Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode, modernih stanovanjskih svetlobnih teles in okovja. Medeninaste - ponikljane - steklene opreme za izložbe Popravljalnica, pozla-titev, posrebritev, ponikljanje, oksidiranje KERAMIKA T O V A R h si A PEČI KERAMIKA TOVARNA ŠTEDILNIKOV KERAMIKA TOVARNA KAMENINE KERAMIKA TOVARNA SAMOTNIH IZDELKOV J. KLEMENČIČ °"o"' NOVO MESTO INSULITE Zaloga: h- LU O >- cm. CL 3 LU I co Z LU tt N H-CO 111 < 2 V CO 2 CD LU LU < _i O > h- LU LU ar X CO CL „, co 2 Z > co LU < Ot 2 N < u => 1— < o: I < < LU ■u _1 O. ■co o O M LU t— —1 CL LJUBLJANSKA KOMERCIALNA DRUŽBA Z O. Z. SPECIALNA TRGOVINA STAVBNEGA MATERIJALA LJUBLJANA, Blelwelsova 18 — Telefon 2408 REMEf-Co* LJUBLJANA TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA ♦ LESNA INDUSTRIJA ^jutLIKT*^ KERSNIKOVA 7 - TEL* 2266 BRZOJ*: INŽENJER REMEC B06ATA IZBIRA VSEH VRST TRDE6A LESA ZA MIZARJE STAVBNI LES VSE VRSTE PARKETOV // Stanovanjske liiše tovarne Westell, Celje Autom.-zaklopui jez Kranjske iud. družbe, Jesenice Must če/. Savo v Kurji vasi, Jesenice Isli most med delom GRADBENO PODJETJE Ing. JOS. DEDEK POOBLAŠČENI GRADBENI INŽENIR IN MESTNI STAVBENIK, SPECIALNO PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN IZVRŠEVANJE VODNIH NAPRAV IN INDUSTRIJSKIH ZGRADB LJUBLJANA Ž1BERTOVA UL. 7 Brzojavke: Dedek Ljubljana Telefon: 22-37 Tvrdka projektira in izvršuje: betonske in železo-betonske konstrukcije, vodne naprave, mostove in jezove, liidrocentrnle, železobelonske tlačne cevi za visoke pritiske, moderne industrijske zgradbe, globoke sondaže, pneumatične fundacije, ceste in rove. Podjetje je izvršilo večinoma po lastnih projektih te-le staviie večjegu obsega : hidrocentralo za 220 KS za tvornico usnja C. Pollak v Kranju leta 1919.; obrežni zid ob Savi in Kokri v dolžini 300 m, tudi tam; sušilnico za čreslo in biologično čistilnico, tudi tam; novo železobetonsko dvonadstropno tvornico usnja v skeletnem sistemu za usnjarno C. Pollak na Vrhniki; železobetonsko shedovo lopo za Tkalnico in predilnico Glanzmann & Gassner v Tržiču; dvonadstropni dekliški dom in razne druge stavbe v Traibachu. tudi tam; vodovod, železobetonski most in razne druge vodne naprave pri Sv. Ani zu Predilnico v Tržiču; napravo jeza iz železobetona za elektrarno mestne občine v Slovenjgradcu; projekt in novo zgradbo tekstilne tvornice »Intcx< v Kranju (zazidana ploskev 6000 m2); napravo moderne sušilnice za žago g. barona Borna v Tržiču leta 1926 : gradnjo kalorične centrale (450 KS) in preureditev /agi- liili prostorov za g. barona Borna v Tržiču; projekt in gradnjo jeza in velike liidrocentrnle na Savi (2600 KS) elektrarne Vinka Majdiča v Kranju; projekt in gradnjo hidrocentrale in žage za Meščansko korporacijo v Kamniku; napravo vodovoda za mestno občino Tržič z uporabo najmodernejših vrtalnih strojev; projekt in gradnjo nad 19.000 m2 modernih tvorniških lop i/, železobetona za tvornico emajlirane posode A. Westell d. d. v Celju y letih 1927. do 1930.; gradnjo uradniških stanovanjskih poslopij za tvornico A. Westen d. d. v Celju; projekt in gradnjo modernega avtomatičnega jezu za Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah; zgradbo hidrocentrale Vintgar-Zasip s 1500 m dolgim rovom, za 3400 KS za Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah. Podjetje razpolaga z najmodernejšim inventarjem. Tvrdka prevzema tudi zastopstvo pri vodopravnih zadevah. AR H. J. MESAR — A R H J. S P I N C I C STANOVANJE je izšla in se naroča v JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI Cena Din 100 za luksuzno, v polno platno vezano izdajo Prva knjiga v Jugoslaviji o modernem zidanju in opremi stanovanj BAKULA • Baku In je drveno pletivo, koje postoji od drvenih letvica u veličini od 10/10 ili 9/12 mm. Ove su letvice medusobno povezane kalajisanom željeznom žicom tako, da su na sva četiri brida pričvrščena žicom i se ne inogu lukuda micati. • Bakula izraduje se u širinama od 50 do 200 cin i u dužini 3ciJciil z o CL Z < i—c*. co co —. > LU —' z * m Z r-i 3 > O s < * Si ^ O t! o CL z < < O 55 a: uj a _i _ IVAN GENUSSI PLESKARSTVO LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 10 DOMINIK BATTELINO NASL.SIN TOVARNA CEMENTNIH IZDELKOV LJUBLJANA, SLOMŠKOVA UL. 19 TEL. 25-50 Vila 3. M. A. v Ljubljani. Popis s slikami na straneh 29, 30, 31 v tej številki revije Izvršil: EMIL TOMAŽIČ, stavbenik Ljubljana, Kersnikova ulica 5 Tel. 2875 KAREL HLUPIČ LJUBLJANA Gosposvetska 16 SPLOŠNO STRUGARSTVO TOVARNE OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA »KRISTAL« D. D. Centrala: MARIBOR, Koroška cesta 30-32. Telefon 2132 Podružnici: LJUBLJANA VII, Medvedova cesta 38. Telefon 3075 SPLIT, Zrinjska ulica 6. Telefon 368 Priporočajo brušena in nebrušena ogledala vseh vrst in velikosti, zrcalno in specialno steklo vseh vrst in debelin, barvano, mlečno, ledenasto, alabaster steklo, steklo za izložbe, marmornato steklo v vseh barvah za oblog sten v kopalnicah, umivalnikov, bifejev, hladilnic, operacijskih dvoran, kuhinj, klosetov, stopnišč itd., v medenino vloženo steklo, umetno brušena stekla, stekla za avto-vetrobrane itd., itd. GOSPOSVETSKA CESTA 16 — LJUBLJANA SOBOSLIfc IN PLESKARSTVO «1® , W J 'vXt, , W 4 ' >,',." . 3 I I r* Q O DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO . n L t D O LJUBLJANA SV. PETRA C. 33 10 C 'c (0 o O) C ■O i— d) .Q > «/> u 1— (D o C N > (U TJ o aT E C (D (D z "O 0 •—' E o> 0 KT ro z N 0 o (D C i— ro ro a ro (0 U) Oblogo sten in tlak izvršila »MATERIAL« TRGOVSKA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠT. 56 Ženska bolnica v Ljubljani, operacijska soba Linolej v veliki izbiri A. & E. SKABERNE, UUBLJANA I'ri naročilu se sklicuj na oglas o reviji Ljubljanski nebotičnik, opremljen s pomičnimi okni (Schiebefenster) patent ŠENICA Roleti, portali in gladka vrata (lastni izum) JOŽEF ŠENICA LJUBLJANA DUNAJSKA C. ■ BEŽIGRAD 6 Telefon št. 28-71 Paris 1912 I.BERNIK Ljubljana, Linhartova ul. 16 Lesene rolete in žaluzije, platnene zavese, damastroloje (medokenske zavese) vseh vrst in barv izdeluje v vsaki količini Ostrešja vsakovrstna, kakor kupole, cerkvene stolpe in druge komplicirane strehe, dalje mostove, jezove, mline, žage, obrežne stene, raznovrstna tla, razne navadne in dekorativne strope Planinske, lovske in gozdarske koče, raznovrstne vile, lesene hiše, razne vrtne lope ter še vsakovrstna druga v to stroko spadajoča dela izvršuje najsolidneje in po ugodni ceni tvrdka L.K. STEINER & Ko. DRU2BA Z O. Z. SPLOŠNO TESARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA * LJUBLJANA, OPEKARSKA C. 31 KOPIRANJEM NUDI LE JUGOSLOVANSKA TISkARNAVUUBUAN! Tudi med graditvijo zavarujte stavbe proti požaru, tebe in nameičence proti nesrečam na itavbišču Zavarujte te na doilvetje In za slučaj smrti! SLAVI} A JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI PODRU2NICE: Zagreb, Beograd, Sarajevo, Novi Sad, Osljek, Split lastna poslopja v Ljubljani, Sarajevu, Osljeku in Novem Sadu a IV. BONAČ LJUBLJANA, ŠELENBURGOV A ULICA S TELEFON 23-87 Zastopstvo za ^^ mtm m ■ ■ SVETLOPISNI PAPIR fj7 MA, L I IJ 20 Slovenijo ^^Mm k ■ KOPIRA NAČRTE na električnem »SINUBRA« stroju v rjavi, sepla, črni in modri barvi na papir, platno, transparentni papir, pavzno platno In folijo Stalna zaloga NAJFINEJŠIH PAPIRJEV pavznlh, skicnlh, milimetrskih in pavzn. platna »LUMOGRAPH« in »CHROMABELLA« svinčniki za svetlobne pavze TEHNIČNE, PISARNIŠKE IN STROJEPISNE POTREBŠČINE Oskrbuje tiskovine l^fcfliPlfS« ,1 • ,'.„> ''Hi: '*' H