Jfajrečji slovenski ted--- nik v Združenih državah Uhaja vsako sredo. Naročnin*: Zs -Mane. na leto.. .$0.9« Zs nedlane.........$1.50 Zs inozemstvo.....$2.00 NASLOV oredniAtvs in nprftv-niitvs 1981 W. 22nd Pl«c«, Chicago, III. T«l«fo»: Canal 2467 S r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION EaUfd m 8«tond-Cl— M»ttw J»no»ry 18. 1916, «t th« Post Offic« at Chlatco. Dlinoi«, nndw the Act of August 200, pošlje na American Jugoslav Relief v New Yorku. — Ta bo razdelil toliko vrednosti hram med Jugoslovane v starem kraju v severni Pripoznanje finske vlade. Washington, D. C., 10. maja.— Dne 6. t. m. je v Parizu se mudeči državni tajnik Lansing objavil u-radno/ poročilo, da Združene države pripoznavajo "de facto" vlado Finske. To poročilo se glasi: Ker si jc ljudstvo na Finskem ustanovilo zastopniško vlado, vlada Združenih držav s tem izjav Ija, da pri poznava to vlado kot "de facto" vlado neodvisne Finske. "V resnici se je godila Belgiji krivica.'' je rekel nemški grof, "to krivico in škodo smo pa pri Volji poravnati, ravno tako bomo popravili tudi škodo Franciji". Dalje se je grof Broekdorf opiral na predsednik Wilsonova načela, ki naj bi bila za zmagovalce in premagance enakomerno mero-dajna. Pritoževal se je tudi vsled blokade, ki je povzročila smrt na tisoče in tisoče Nemcem. Predsed nik nemške mirovne delegacije ni včeraj nič omenil, če bodo Nemci odobrili in sprejeli izročene jim mirovne pogodbe. Tožil je pač o velikih zahtevah in pogojih v teh določbo v razdalji 50 kilometrov iztočno od Rena, se bo to smatralo kot vojno dejanje. 14.) Samo 6 glav., ali večjih bc nih ladij ne več kot 10,000 ton vsaka je bilo Nemčiji v tej mirovni pogodbi dovoljenih. Poieg tega imA lahko Se 15 manjših kri žar k, 12 rušil cev in 12 torpednih čolnov brez kukih submarink. 15) Nemčija mora plačati vtu civilno škodo; prvo odplačilo je določeno na 20 bilijonov mark v zlatu; drugo škodo bo morala Nemčija kasneje plačati z bondi. Nemčija mora poravnati vso škodo povzročeno pri potopljenih tovornih ladjah in si»-e»- tono za to-točkah, ko je Nemčija skoro ne bo no. Tako mora Nemčija tudi pla-čamogla izpeljati. j čati škodo za opustošene pokra ji- Clemeneeau jc nato grofu ne. Predsednik Wilsonov povratek. Washington, D. C., 12. maja. — Iz Pariza prihaja poročilo, da se bo predsednik Wilson vrnil v Združene države tekom meseca junija, tako, da bo 15. junija že zopet doma. 16; Ce se Nemčija ne bo držala teh zahtev, se ji bo namesto tega okupiralo njene kraje v svrho garancije. .17) Nemčija mora priznati, da se postavi bivšega cesarja Viljema pred mednarodno sodišče ker je kršil mednarodno moraliteto in vojne postave. Enaka usoda zadene tudi vse druge osebe, ki so krive te hudobije. 18) Zavezniki in Nemčija odo-j bravsjo sprejem Lige narodov; Nemčija sprejme isto le v načelih, ne pa kot članica te lige. • ja Ebert, da želi Nemčija pravičen mir na podlagi trajnega miru narodov. Dalje povdarja predsednik Ebert, da bi mirovna pogodba izdelana na tak način, izročila vse nemško delavstvo tujemu kapitalizmu kot sužnje. Dalje opozarja predsednik Ebert ljudstvo, da naj bo stanovitno, složno in zvesto sedanji vladi toliko časa, dokler ne bo zmagala pravica. Anti-prohibicij8ka liga ustanovljena. New York, N. Y., 10. maja. • Tukajšnje najvišje sodišče je odo- Srebrni jubilej dr. sv. Jan. Krst. št. 11. brilo in izdalo certifikat inkorpo-zd ravni k pridobil mnogo izkušnje racije proti prohibicijske lige, ko-m še več prakse. — Iskreno dobrodošel in pozdravljen! Sobrat Dr. Snedec je obljubil, da bo poslal uredništvu našega lista syojo zadnjo sliko v opravi ameriškega stotnika; 1o sliko bomo z vesel jem priobčili na tem mestu. Zaključek kampanje posojila Svobode in Zmage. Dne 10. maja (minulo soboto) zvečer ob 12. uri je bila uradno zaključena kampanja V. posojila Svobode in Zmage z nad vse u-godnim in sijajnim uspehom. Mesto Chicago je doseglo predpisano svoto $189,225.000 že proti koncu kampanje; poleg tega jf podpisalo celo za 51 milijonov do- Xaše sosednje društvo sv. Jane- larjev več vojnega posojila, kakor za Krstnika. št. 11 v Aurora, lil. predpisano. Skupna kvota mesta je obhajalo včeraj, dne 13. maja!™0«*«* znaša $240.000.000. Naše 25-letnieo svojega obstanka. To! niesrto Tekom zadnjih 2 dni. 9. in društvo je bilo vstanovljeno dne 10. maja podpisalo za 80 miljonov 13. maja l. 1894., ali dober mesec teb tondov. po vstanovitvi K. S. K. J. ter je! Skupni podpisani znesek VII. bilo eno izmed prvih, ki se je od-'federalnega distrikta znaša $747.-zvalo klicu K. S. K. J. za pristop s| 000.000, ali za $95,000.000 več, ka-24 člani. Prvi odborniki so bili:1 kor predpisano. Državni zakladni-Preds. Johan Zmaič; podpredsed-l <'»r, tajnik Glass v Washingtonn nik Johan Stritar; tajnik Frane je trdno prepričan, da se je tekom Knez; zapisnikar Josiph Pregelj.; minule kampanje podpisalo vsega blagajnik Joseph Pavlovi*; dele-l »kopaj za 6 bilijonov dol. zadnje-gat Johan Stritar; ravnatelj Jb-i&a vojnega posojila, oziroma za han Prus; maršal Johan Rannita. j poldrugi bilijon več, kot zahteva- . 110. O«) celokupne svote se bo odo-Tekom svojega 2o-letnega d«*>-ibrii0 ^ sprp.elo samo za $4500.- vanja ,ie to društvo že izplačalo o- {m pmlpisanih ^^ skupno krog $3800. - bolniške podpore. |je podpisaln 15 000,000 oseb to Članov in članic šteje sedaj tO j p0S0jj}0 društvo z Mladinskim oddelkom tujih narodnosti, ali v ^ad Chieagu živečih inozemcev so do- To društvo, dasiravno ni po št e- segli pri tej kampanji Čehoslovaki vilu članstva eno izmed največjih prvo mesto z $931,600.— ; tem se lahko ponaša s tem, da ima vjso Cedili Poljaki z $919.250.^-; svoji sredini največjo družino izrjGrki $572 150.—; Nemci $551.450. med oetalih krajevnih društev, ki — Italijani $355.100 itd. Število je vsa zavarovana pri K. S. K. J. posameznih subskripeij v Chiea-Ta ugledna družina je druž. Mar- gu živečih Jugoslovanov znaša 422 tin Mlakarja, broječa očeta. ma-'s skupno svoto $54,500. Vsi cbi- je namen je i//poslovat i preklic narodne prohibicijske postave. Slične podružnice lige se bo u-stanovilo po vseh večjih mestih sirom Združenih držav. Prvo glavno zborovanje te lige se vrši dne 1. julija t. 1. Inozemske vesti. Nemčka mirovna delegacija v Versailles. — Zaslužena kazen in mirovni pogoji. Versailles, 8. maja. — V sloveči Trianon palači se je vršil zgodovinski dogodek velevažnega pomena. ko so se prvi skupaj zbrali nemški delegat je mirovne konference z delegati vseli svetovnih držav. Rroekdorfu resno odgovoril 4'Sedaj ni časa tukaj in ne prosi ora za nepotrebne besede ali izgovore .Pred seboj imate sedaj zastopnike vseh manjših in večjih h»1 . ki so bili združeni, da se skuhaj bojujejo v vojni, ki jim je bila tako kruto naložena. Vi ste prosili za mir in mi smo pri volji dati vam mir". Mirovne zahteve in pogoji. Mirovna konferenca je določila za Ne race sledeče zahteve in mirovne pogoje: J) Alzacija in Lorena morata fui pad at i zopet Franciji. Vsi pre- J9; Vse pogodbe in sklepi hodi in mostovi preko Kena na holjseviško Rfrsijo se mora prezi-meji teh dveh pokrajin morajo bi-1 rati, tako tudi znano pogodbo v ti pod francoskim nadzorstvom. Bnkrešu, katero so sklenili Nemci 2) Pristanišče Gdansko bo za z Romunsko, vedno internacionalizirano; večji 20} Vse nemške vojne ujetnike -del Gornje Slezije se mora od-jse bo poslalo domov izvrzemši stopiti Poljski; neodvisnost Polj-j nemških časnikov. Ti bodo služili ske mora Nemčija pripozuati kot talci za Nemce, obtožene hu-1'oljska dobi tudi Poznanjsko po- dobij. krajino in del zapadne Prusije. 21) Če bi bila morda Francija 3) Ozemlje v dolini Saar z bo- 0(J xom(.ev napadena, ji morajo Avstrijska mirovna deleagcija. gatiuu za k lati i premoga bo zača-j pomagati Anglija in Združene dr-j Kodanj, Dansko. — Na podlagi sno internacionalizirano. Rudnikilžave 7 dovoljenjem kongresa obeh poročil iz Dunaja bodo sledeči av- i J___L. ' -..I. r J„1_______i____; _ • Nemški zastopniki marljivo na , delu. Versailles, 10. maja. — Nemški mirovni delegatje imajo pri sestavi odgovora, ali pritožb 11a stavljene jim mirovne pogoje — dela čez glavo. Sinoči so delali do 4. ure v jutro. Ob 4. zjutraj se je še slišalo št evilne udarce 11a pihalnih strojih. Kaj so doslej Nemci sklenili ali sestavili za odgovor, javnosti še ni znano. Grof Broekdorf-Ranlzau je namreč naprosil svoje tovariše, da naj hitijo z odgovorom na zaveznike. ker ga bo on kasneje osebno nesel v Berlin v odobritev. Sinoči ho nemški mirovni delegatje poslali številno brezžičnih brzojavk vladi v Berlin iz znanega Eiffel no ve ga stolpa. Jutri pride nadaljnih 25 ekspertov in svetovalcev iz Nemčije 11a mirovno konferenco. Nemški mirovni delegatje imajo popolnoma na prosi o voljo dano. potovati tekom določenih 15 dnih v Beriin v zadevi kake informacije. Take korake zavezniki ne bodo smatrali kot. prekinjeno mirovno pogajanje. Tako vži-vajo tudi nemški mirovni delegatje popolno osebno svobodo tu v Parizu ter diplomatsko imuniteto. postanejo last Francije. 4) Nemčija mora pripozuati popolno neodvisnost Nemške Avstrije in i 'eho-Slovakije. 5) Nemčija se mora odpovedati lastninskim in političnim pravi-vam vseh svojih kolonij ter ozemlja izven Evrope. Nadzorstvo nad temi kolonijami bo zanaprej oskrbovala Liga narodovi. 6) Belgija dobi pogojno okraj Malmedy in Eupen na prusko belgijski meji. Vendar imajo tamo-šnji f^anovniki pravico protestirati profi temu. Liga narodov bo v tej zadevi končno odločevala. 7) Luksemburška mora odstopi-in in biti prosta bivSe nemške carinske unije. 8) Vse koncesije in ozemlje na Kitajskem mora Nemčija odstopiti. Shantung dobi Japonska. Nemčija mora pripozuati Francoze v teli dveh velesil. Kazen za Nemčijo. Nemčija mora odstopiti sledeče ozemlje: . . . 5,600 štirj. milj. . . . 382 " . . .27.686 " " Franeiji Bejgiji . Poljski . strijski delegatje zastopani na mi-! rovni konferenci v Parizu. Predsednik Dr. Franz Klein; prof. Henrik Lammaseh. bivši avstrijski ministrski predsednik; prof. von Laun, podtajnik Pfluegel in poslanca Ludgeman in Stegliger. Skupaj.....33,668 " Nemčija izgubi suvereniteto, ali gospodarsko pravico: V iztoč. Prusiji . 40 štirj. milj. V Gladnskera ... 729 " V Saar okrožju . . 738 " " Francoski ministrski predsed-j Maroko; Angleži dobijo protekto-nik, kot predsednik mirovnega rat nadvEgiptom. kongresa je nagovoril 'sovražne 9) Nemške čete in oblasti se mo-poobiaščence približno takole: rajo umakniti iz Sl^zvig-Holštaj-4'Gospodje'pooblaščenci nem-j na, sferno od kielskega prekopa škega cesarstva: — Tukaj pred tekom' 10 dni po podpisanem mi-Vami so sedaj zastopniki vseli ru. Komisija bo določena za nad-| manjših in večjih sil. ki so bili1 zoro vanje pri splošnem glasova-združtni, da se skupaj bojujejo v'nju. Če bo ljudstvo glasovalo, da minuli vojni, ki jim je bila kruto naložena, Cas je napočil, da moramo skupen račun poravnati.' Olemenceau je dalje povedal, da Nemci nimajo nikake prilike za ustmene diskuzije; lahko pa na naj ono ozemlje pripada Danski, bo morpla Nemčija isto Danski odstopiti. 10) Utrdbe pri Helgolandu morajo Nemci sami porušiti in raz-dejati; prekop Kiel bora biti o- Skupaj......1,507 " Narodnost bo določevala na podlagi plebiscita: V izt. Prusiji . .5.785 štirj. milj. V Slezviku.....2,787 " Skupaj......8.572 " Skupaj v Evropi43,747 " Izgubljene nemške kolonije: V Afriki . V Aziji (Tsingtao) . 200 BarbantvO Italijanov. London, 12. maja. — "Times" poroča, da so Italijani deponirali v Sardinijo 10,000 Slovencev in Hrvatov iz Goriške, Istre in Dal-| macije in ta dejstva so znana vodilnim krogom mirovne konference. Poročilo pravi dalje, da so 1-talijani sami i/ Trstu in na Reki skrajno nezadovoljni z neznosnim ravnanjem svojih rojakov iz kraljestva in če bi bil dovoljen pošten plebiscit, bi tržaški in reški I-talijani sami glasovali z veliko večino proti aneksiji. Vsega skupaj 1.071,567 Važno posvetovanje glede Reke. Pariz, 12. maja. — Baron Son-. 931,460 štirj. milj. nino, italijanski zunanji minister i se je danes posvetoval s polkovnikom E. M. House, članom ameriške mirovne delegacije. Pogovarjala in posvetovala sta se v zadevi reškega vprašanja, ka-Wilson zavrnil Nemce. j ko bi bilo mogoče to točko ugodno Pariz, 10. maja. — Grof Brock-j rešiti še pred prihodom avstrijske dorf-Rantzau. nemški zunanji mi-j mirovne delegacije v Pariz, nister in predsednik nemške mi-j Konferenca se je vršila na ne-rovne delegacije, je skušal včeraj kem obedu, na katerega je bil pol-obiskati predsednika Wilsona, da kovnik House povabljen od itftli- redijo glede mirovnih pogojev pi- tvorjen za vse »»"jj Jbi mu osebno potožil težnje Nem-, janskega diplomata smenc opombe; za take pritožbe jej 11) Nemške kabljd (gotoxe, s< ^ predscdllik Wilson jc pa ta bila določena doba 15 dni. Vrhov-i mora izročiti zaveznikom. konferenčni svet bo zatem že1 12) Nemčija ne sme šteti več naznanil nemškim mirovnim dele ; kot 100,000 mož močno armade gatom ultimatum, ali gotovi dan' To armado mora nabavljati s pro- nameravani obisk odločno odklonil in zavrnil. za podpis mirovne pogodbe. Načelnik nem. delegacije, grof Broekdorf Rantzau je zatem bolj pobit priznal, da je nemška sila stovoljci, ne pa na prisiljeni na-ein. 13) Nemčija mora uničiti vse svoje utrdbe (forte) jr razdalji 50 strta ; vendar pa samo Nemčija ni j km. (» milj; iztočnoodreke^Ren povzročila vojne. Vojna je nasta- la vsled splošnih evropskih ambicij in spletk. Tako tudi ne sme Nepieija izdelovati več vojnega miterijala. Ce bi Nemci kršili kako Nemci odklanjajo mirovne pogoje: Berlin, 10. maja. — Nemški predsednik Ebert je izdal na ljudstvo obširno proklamacijo v zadevi mirovnih pogojev, katere so jim te dni stavili zavezniki v Ver-tozadevnolsailles. V tej proklamaeiji povdar- Bivši kajzer pride pred svetovno sodišče. Pariz, 12. maja. — List 'Temps' je dobil poročilo od holandske le-gacije v Parizu, ki sp glasi, da je prejela holandska vlada naročilo od strani zaveznikov, da mora bivšega nemškega kajzerja izgnati iz dežele in ga izročiti zaveznikom. Holandska vlada se tej zahtevi sedaj ne bo več ustavljala. NAZNANILO. -4Co., začeti dek> s polno paro^ pa dr. petra in Pivla nc morejo, ker ni ne dela\;cev in št. 91 v Rankin, Pa. w molderjev na razpolago. Pri Link-Belt dnižbi bo sedaj osejn-nmo delo 3 "over-time" ztt ves čas čez osem rtelavnih x\r. % National Malleable livarni so tudi Iradno se pozivVja vse člane te ga društva na prihodnjo sejo, vr šečo se dne 18. maja t. 1. Xa tej seji se bo ! prei,oj ^posljeili. Ki,Uor je sliSati, kaj koristnega za društveno gajno. Ker je bilo tudi naše dru vsa če z Isel^ih milosti o Mot}mo, da bi Bog:4M 4 nažim, bratom premotiti in zaslepiti. Molimo nje, da bi jim Bog (tal milost, da bi premagali v*e .za^rekoin da bodo sledili klipu njijh,$rca innjil* uboge duše se vrnili nazaj do mov, v "očetovo hišo", svoje- w uovaru- pene, khk«. ™ i toaviee pred gospodstva-in semlje-lačnimi tujci. prihajajo naročila večinoma od , , . , raznih velikih družb za poljedcl- uui Bogu, k materi sv. ( erkvi. štvo jako prizadeto vsled se do-phu,a $eveda ni naj- . Rev. Kazimir Zakrajžek, 0. F sej nepozabljene bolezni ' span- boJ — vemtar tudi ni naj slab- M. župnik. ske influence . je ^Wst vsake- ^ ^ (,,ovek z VSPtni , — . j močmi, če želi imeti kakšen zas •1, da se obdrži blagajno ^ ^ pa pH vsakem defu, ga izmed nas, da pomagamo po svoji moč v dobrem stanu. Kakor več članom znano, je bilo zaključeno na zadnji društveni seji, da priredi naše društvo veselico dne 30. maja. Ker je pa bila dvorana že najeta od drugega društva, se je moralo to opustiti.! kajti Slovenci so le navadnidelavci. Kar se tiče verskega življenja tukaj, se malo oživlja vera tudi med nami. Oni teden, to je od 27. aprila do 4. maja smo imeli sveti da predlagajo, kakor najbolj znajo, da bo koristno za društvo Torej na svidenje dne 18. t. m. Sobratski pozdrav Gko. Kotze 1 misij011, ki so ga vodili naš preča-Zato pa se splošno rabi vse H«*, Ltiti duhovni vodja K. S. K. J. da pridejo na prihodnjo sejo } Tdeležba je bila jako velika. Mo- .....žje in žene so jako lepo in pridno prihajale poslušat besedo božjo ! Pridige Rev. Fr. J. Ažbeta so nam odprle oči v marsikaterem verskem oziru. Ta gospod so k nam prišli, kakor dober oče, ki nam iz srca vse dobro želi. Cdeldžba pri poduku za može in tudi za žene je NAZNANILO. Iz urada društva sv. Rozalije št. 140 Springfield, 111. se nazna-j bila zelo velika nja, da se naj vse članice imenovanega društva udeležijo seje v nedeljo, dne 18. maja ob 3. popoldne. Na tej seji bo vsaka zvedela. V soboto večer so Rev. Ažbe začeli majniško pobožnost. Pri tej priliki je bila procesija, katere so se udeležili vsi šolski otroci; dekleta so bile belo oblečena in so kedaj bomo imele skupno spoved izgledala kakor vrsta . angčljev; in skupno sv. obhajilo. Ob enem res lep vtis so. napravile, kakor se bo tudi razdelilo listke za spo-jtudi naši mladi fantje. Marsikatc- ZAHVALA. Odbor MladeniSkega društva sv. Štefana v Chicagu si šteje v prijel!-t dolžnost izrekati s tem iskren > zahvalo vsem cenj. udpie-žcncem ki so nas s svojim obiskom počastili dne 3. t m. povodom slovesne otvoritve naših klu-bovih prostorov. Po$ebflO zahvalo izrekamo sodniku Hon. George Barret tu za njegov krasen govor, iskrena hvala Rev. Kazimir Zakrajšku, ker se j tako zanima za naš klub in ker jc kupil lepo napisno tablo za klu-bovi lokal; hvala g. P. Schneller-ju, predsedniku K. S. K. J., ker nes je ta večer tudi navdušil s svojim govorom. Dalje izrekamo prisrčno hvalo g. Anton Oregorichu ml., za klubu nazaj podarjeni cekin ($1000), katerega je zadel pri srečka nju in hvala lepn g. Frank Mravlja za darilo $5.00 v našega kluba. ved, da ga potem vsaka članica odda v spovednici. Torej ne pozabite seje ta dan; bolj podrobno o spovedi ne mo- ri-oče in mati sta bila prav ponosna na svojega sinčka ali hčerko, ko sta ju videla v procesiji. Sklep m i si j on a se je začel prav- korist Odbor. VABILO NA SEJO. rem za danes naznaniti ker še,ni zaprav pri prvi maši v nedeljo. čas za isto določen. S sobratskim pozdravom Mary Barborič, tajnica. Lorain, Ohio. Kakor je bilo zadnjič omenjeno, se je vršila veselica, katero je priredilo društvo Marija Čistega Sp. št. 85, K. S. K. J. v Lorain, Ohio, v korist slovenskim siromakom v stari domovini. Veselica je bila precej dobro obiskana, vendar še dosti premalo. [Gospod milijonar so prosili, da I naj vsak, ki je opravil jnisijon, še enkrat pristopi v nedeljo zjutraj k sveti obhajilni mizi. In res še nikdar, niti na Božič ali na Veliko noč ni bilo 1 oliko Slovencev naenkrat skupaj v cerkvi, kakor jih je bilo pri sv. maši in pri obhajilu v nedeljo zjutraj. Polna cerkev dokaz neumornega deki č. g. misijonarja med nami in njihove požrtvovalnosti posebno v spovednici. V nedeljo zvečer je bil potem v kolikor je Slovencev v Loramu. Članice društva so se trudile pojsklep misijona. T«ga skleph so sc svoji moči k boljši postrežbi in udeležila vsa društva karkor: dr. čim večjemu dobičku, vendar jihjsv Alojzija, sv. Družine in sv.A -je še dosti izostalo, ki bi lahko kaj' ne, vsa spadajoča h K. S. K. J.; sv. pomagale pri veselici. Za okrep-j Jožefa, .1, S. K. .1.. sv. Cirila in čilo str darovala Mr. »I. Svete in j Metoda kot samostojno mladeni-.1, Crbas, za prigrizek Mr. Louis šk0 društvo. V procesiji so kora Mihelčič, A. Dobrosky. S. Lepot- kala društva v cerkev, potem sol-sky, za poboljšek pa članice. Se- otroci, za niiim ' ni odbor stnr J. Machutas je naredila "ca-j noseč misijonski križ, in konečno kes" za ugibati, v katerem je bilo duhovniki. V sanktuariju sta bi-košeek palme skrite, kar je tudi i la najprvo blagoslovljena dva 110-pripomoglo k večjemu dobičku. va kipa — dva angelja, katera dr- Odbor zveze Jugoslovanskih Že 11a in Deklet.v Chicagu steni ulju-dno vabi vse svoje članice, tako tudi druge Slovenke in Slovence iz našo naselbine 11a prihodnjo sejo v četrtek, dne 15. maja, zvečer ob 8. uri v slovenski cerkveni dvorani. Oso bi t o vabimo zastopnike vseh slovenskih društev našega mesta. Na tej seji se bo določilo, da bi naša naselbina na dostojen in primeren način pozdravila in zope- sprejela v svojo sredino številne naše slovenske vojake, ki so se že vrnili domov z vojne. Dan te slovesnosti in patrijotične prireditve .bomo naznanile v prihodnji številki tega lista. , Odbor. Kakor je obljubil Mr. Virant. žita v rokah električne luči in mo- Seja podr. S. N. Z. št. 7: Članstvo podružnice S. N. Z. 4 Wood row Wilson" št. 7 v Chica-! gu jc nljudno prošeno, da se zanesljivo udeleži prihodnje redne mes(-č.,e seje v soboto, dne 17. t. m. zaver v navadnih prostorih. Na tej seji imamo neko zeLo važno točko. Z narodnim pozdravom Tajnik. je'dal dvorano brezplačno, da so lita najav. Zakrament. Vrednost se mladi in Stari gostje greli ob zvokih godbe in meha. Cast in hvala članom godbe, ki so od svoje plače nazaj dali društvu za večji dobiček revežem, ravno tako igralen harmonike. Zahvala gre tudi onim zavednim Slovencem, kateri se niso mogli udeležiti veselice, pa so darovali v gotovini; ako še kateri želi kaj darovati, lahko odda svoto od-hornieam društva. Dohodkov na veselici je bilo $247.60, stroškov pa $53.10, pre- kipov jc $185.00 -—potem pa misijonski križ. Križ je bil darovan od enega naših dobrih faranov. Po blagoslovu je sledila pridiga, v kateri so nam g. misijonar na srce polagali našo dolžnost do Boga ne samo v času misijona, marveč tudi /.a naprej,*da, do konca našega življenja .Po pridigi je sledilo če-ščenje sv. križa. Ob tej priliki so pevci r.a koru peli litanije Matere Božje. Cela pobožnost jc bila končana z blagoslovom z Najsv. Zakramentom in zahvalno pesmijo. ostanek torej $194.50. Istotako Dolgo bode ostal v spominu vsake-imamo od zadnje veselice Liberty mu navzočemu prizor sklepa misi- l*ond zu $100.00. S tem smo pokazali, da tu v Lorain 11 tudi kaj zmoremo, če se pripravimo in ne spimo. Zatorej poskusimo zvišati omenjeno svoto vsaj na $500.00, da se bo kaj poznalo, a ne samo zrno v morje. Naj vsak vsaj eno solzo siromakov obriše. Odpri roke, odpri srce, Otiraj bratovske solze! Sirotam olajšuj gorje! Kdor pa srečo uživa sam. Naj še solze preliva sam. Pozdrav vsem Jugoslovanom Vida Kumše. jona. Zatorej se v prvi vrsti Bogu in potem č. g. .misijonarju zahvaljujemo za lepe nauke, katere smo prejeli ob času sv. misijona. l*pa-mo samo to, da bodemo vztrajali pri sklepih, katere smo naredili. Hvala Vam č. g. Ažbe za Vaš trud med nami. Pozo.■•av vsem čitateljem tega lista. F?.ran cerkve sv. Trojice. CHICAŠKIM ROJAKOM. Vsem rojakom in rojakinjam v iChicagi naznanjam, da bomo ime-. li v cerkvi sv. Štefana obnovlje-nje sv. misijona od 1. do 8. ju- se uija. Sv. misij on se bode začel v ob Indianapolis, Ind. Malo kdaj se zgodi, da bi kdo oglasil iz naše naselbine, po- nedeljo 1. junija pri sv. maši .sebno s kakšnim pametnim dopi-! četrt na 11. Pri tej sv. maši se bosom. Ne vem zakaj? Mogoče je, j de oznanil tudi natančen spored da se vsak na druzega zanaša in si vseh pohožnosti za celi teden, misli: on je bolj zmožen nego jaz. I V nedeljo. 1. junija popoldne Da nc bodo ljudje radi tega po ob 3. bode stanovski poduk za drugih naselbinah mislili, da v In-;,matere in zvečer ob sedmih krat-dianapolisu ni več zavednih Slo-;ka pridiga za vse in takoj potem vencev, hočem malo poročati o na- stanovski poduk za može . šem življenju tukaj. Stanovski poduk za fante bode Delavske razmere so tukaj šc v pondeljek zvečer po misijonski precej ugodne. Samo oni nima tu- pridigi, in v torek večer za dekle-kaj dela, kateri je bolan, ali čc;ta. noče delati. Te dni reui čut. d«'j Sklep sv. misijona bode na bin-hočejo v veliki livarni, Link-Bclt keštno nedeljo popoldne ob 4. Na Chicago, 111. Odbor in člani »Jugoslovanskega Stavbinskega in Posojilnega društva v Chicagu so na redni seji dne 2"). aprila sklenili, da naj društvo kupi iz svoje blagajne za $500.00 bondov posojila Svobode in zmage (V. Victory Liberty Loan.) Ravnotako je tudi ves glavni odbor lega društva in več članov kupilo za. lepe svoto teh bondov pri Jugoslav.. Liberty Loan diviziji in sicer: predsednik John Wukshiuieh za $100.00, podpredsednik Frank Mren za $100.00, tajnik Josip Steblaj za $100.00, blagajnik Martin Nemanich za $500.00: ravnatelji: Adolf Mišja za $100.00, Andrew Ferkul zp $100.00. Jacob Schwab za $100.00. John Stayer za $50.00 h\ John Lnkczich za svoto $500.00. Nadzorniki Leo Jurjevec za $100.00, Lovrenc Lotrich za $50.00 in John Čemažar za $50.00. — Vsega skupaj 1 ore j za $1950.00. Član društva. ČLANOM SLOV. NARODNE ZVEZE. vseh strani se, povdarja, da problem najtrši oreh, katerega streti mirovna konferenca, toda Jugoslovani ne zahtevajo ni-&>snr druzega, kakor pravico in pravičnost..10 j<\ damo ono. kar je njihovo. J. .. . Boj za popolno uresničenje narodnih stremljenj .Jugoslovanov bo ostrejši od dosedanjega boja za osvoboditev izpod avstrijskega jarma. Zopet bo naš narod primo-iian, dopvinašati žrtve. Diplomatsko delovanje samo ne bo več zadostovalo, pač pa se bo zahtevalo od vsakega posameznika, da po-sveli vse moči za ohranitev celotne enote našega narodnega ozem-ya. Zcdinjcni narod ne bo dovo-1U, da bi sa.no en del trpel in do-prina.Šn! žrtve, šc manj pa dopustil, da bi posamezniki morda ro-vali proti koristim celote, teniveČ bodo morali vsi Jugoslovani kot en mož nastopiti v obrambo celote in posameznikov. In ista pričakujejo tudi od izseljenih Jugoslovanov, da jim bodo pomagali iz-vojevati še zadnjo zmago, tako da jih bo mogla potem domovina, po pol noma svobodna, nezmanjšana in postavljena na trdno temcijc, zopet sprejeti v svoie naročje. Slov. Narodna Zveza I11 nje člani so od .prvega začetka odločno stali na stališču, da je treba poma gati narodu v domovini v njego vem boju ter 11111 nuditi pidi največjo mogočo pomoč. To nalogo so vršili posredno in neposredno, s tem, da so se po svojih narodnih voditelji v zavzemali pri ameriških oblastih za pravice ne samo Slo vencev, temveč vseh Jugoslovanov na drugi strani pa budili narod k narodni zavesti, podpirajoč vsako akcijo, ki nam je mogla prinesti korist. V primeri z delovanjem in boji v domovini je bilo delovanje izseljenih Jugoslovanov brezpri-memo lažje, a istotolikega pomena in tudi uspešno. Ravno člani S. N. Z. so bili, ki so prvi začeli buditi narodno zavest med Slovenci v Ameriki in skušali organizirati slovenski del naroda na narodni podlagi. Stremljenja naroda v domovini so bila tudi stremljenja S. N. Z., ki je razlagala in zagovarjala pri naših ameriških prijateljih težnje .Jugoslovanov. To nje stališče, katero je prvi povdarja! Juoroslovanski Odbor v Londonu, je temeljilo 11a tem, da mora biti Avstro-Ogrska uničena in razkosana, ker je le potem mogoče ,da bodo zadobili nje tlačeni na rodi popolno prostost in neodvisnost. Marsikdo jc s trepe-lom zri v bodočnost nJRega naroda, ko jc še po treh in pol letih vojne čul od zavezniških državni* kov, da ni potrebno razkosanje Avstrije za doseso zmage. Tudi predsednik Wilson jc šc začetkom 1918. leta povdarjal, da se mora dati slovanskim narodom največja nrilika za svoboden razvoj, toda ne 11a razvalinah Avstrije, pač pa pod njenim okriljem. Da je par mesecev zatem spremenil svoje stališče gledi obstoja Avstrije ter odločno zahteval, da morajo postati nje narodi popolnoma samostojni, je sad delovanja jugoslovanski!! narodnih voditeljev, ki so ustmeno in pismeno dokazovali a-meriškim državnikom in javnosti, da Avstrija 11c predstavlja nika-kege naroda, temveč nenaraven sklop narodov, katere drže le z ražali. Neposredni-povod za raz pad Avstrije pa je dal Wilsonov odgovor na avstrijski noun JM > ii" t'"« ■ - • ............ -Trodov. od Amerike. Od nje priča-Hkuje rešitev, m njej proslavlja mirovno osvoboditeljico Jugoslovanov . H iT« in* ponudbo dne 19. oktobra, katere-1 principom nje velikega predsed ga posledica je bila, da so do te- ka žele zmago na mirovni konfe da i tlačeni narodi pretrga renči, ker vidijo le v njih uresni da i tlačeni zveze z Dunajem ter proglasili svojo neodvisnost. Posredno delovanje S. N. Z. v splošni narodni borbi je obstojalo vvtpm, da je podpirala prizadeva- čenju zavarovane svoje pravice in pravičnost za vse. Zaradi tega tudi poživlja tir. Korošec ameriške Slovence, da podpirajo predsednika Wilsona, mu dajejo novih nje celokupnega narodnega pred- dokazov svoje lojalnosti, požrtvo-stnvništva v svrho poučevanja a- valnosti. predvsenMJ^ttupanj^ merinke ia*nosti o našem vpraša- j njegovo merske ia-c-nosti nju in o naših narodnih prasa- njegov •iljih. To- Zadnji zadevno se je dosegel velik uspeli, kajti ameriško časopisje je sedaj povečini naklon ieno Jugoslovanom ter tndi odločno zagovarja njih pravične narodne zahteve in težnje. Druga naloga, za katero jc pričete, S. X. Z. med vsemi jugoslovanskimi narodno-obrambnimi organizacijami prva delovati, je bila iskrrtiost in pravičnost, dogodki na mirovni kon- ferenci ko najboljši dokaz, da je to zaupanje našesn naroda v predsednika Wilsona popolnima upravičeno in da je tedaj tudi naša dolžnost, podpirati njegova stremljenja, pa tudi ameriško vlado. Naj izide komaj osvobojena naša domovina iz tega boja z novim sovražnikom kakorkoli, gotovo je. akcija za pridobivanje faktičnih da bo potrebovala še toliko večje borcev za svobodo »Jugoslovanov, pomoči, da bo mogla pričeti samo- Dasi so tedai nasprotniki S. N. Z. javno propovedovali, da ni svoboda »Jugoslovanov vredna niti ene kapljo krvi slovenskega delavca v stojno življenje, ki bo vodilo do njenega napredka 111 blagostanja uri vseh. poljih I11 ravn otu se odpira zopet široko polje delovanja \meriki, je vendar S. N. Z. tudi v m posredovanja S. N. Z. in za nje tem dosegla uspeh, seveda ne to-1 Člane. Najbližja bodočnost nam lik, da bi mogel postati odločilne-! bo morda žc prinesla direkten stik ga pomena v osvoboditveni borbi. z vlado v domovini in S. N. Z. bo Oni pa, ki so se požrtvovalno po- i morala posredovati med Jugotda-dali na bojno polje, bodo zanesli vijo in njenimi izseljenimi sinovi v našo domovino svobodoljubne v Ameriki, kakor tudi med njo in ameriške ideje. Naj je bila četa • Ann viko v svrho pridobitve naj-slo venski h prostovoljcev še tako j potrebnejše gospodarske pomoči, majhna, vendar na ic dokazala; Politična svoboda sama nc zado-hrabrim boriteliem za našo svo-istujc. ampak mora biti prej ali bodo, da se smejo zanašati na po- i slej uničena, ako je narod gospo-moč zavednih Slovencev v Ameri-1 dnrsko odvisen, od drugih naroki. * S. N. Z. pa je bila tudi edina Ulov. Postaviti sc mora tudi v go-prostovoljce in jim lajšala t rpl je- j s poda rs kc 111 oziru na lastne noge.. nje na bojnem polju. ker le pot ens mu bo moogče uži- Kadarkoli je bilo slišali tudi lejvati sadove politične svobode. In sam odmev klica na pomoč iz do- tudi v tem oziru jo Amerika edino movine, sc jc S. N. Z. vedno požrtvovalno odzvala. Nudila ni narodu doma samo moralne pomoči, temveč tudi materiialno. dejan-jansko. Ko so drugi begali Slo- naše upanje, edina naša pomočnica. Na drugi strani pa bo treba tudi razlagati rojakom v Ameriki, kaj pričakuje narod v domovini od njih. kako je moogče Celokupni naš narod z napetostjo pričakuje, kako bo končno odločena njegova usoda. Otresel se je z lastno močjo težkega stoletnega jarma; toda veseliti se ne more svoje svobode; zedinil se je v enotno državo, kateri bo dala u-stavotvorna skupščina ustavo in določila obliko vlade, toda preti mu nov sovražnik, ki grozi raztrgati enotno celoto in zopet podvreči naše kraje tujemu gospod-stvu. V 1cm času moreče negotovosti in pričakovanja, videč, da se bo moral podvreči novim žrtvam, se pripravlja naš narod v domovini, da zopet z lastno močjo in ndve-i teljev in tudi uničili dosežene us- največjim nasiljem v pravi suž-nosti ;ako se hoče torej tudi za te narode uveljaviti princip, za katerega so zavezniki po njih lastnem zatrjevanju toliko žrtvovali, jc treba raztrgati verige, ki drže narode pod avstrijskim tiran-stvom, in s tem bo tudi Avstrija razpadla sama od sebe. Ideje S. N. Z. in celokupnega naroda so tore i v tem oziru popolnoma zmagale, kajti tudi ostali zavezniki so prišli do prepričanja, da je za trajen mir neobhodno potrebno, da se zruši avstrijsko ti-ranstvo, ker bi bila Avstrija, ako bi obstala, trajnai nevarnost za svetovni mir, medtem ko morejo le popolnoma samostojni narodi delovati za napredek človeštva. Ameriški državni tajnik Lansing je v main in iuniiu lanskega lettj ponovno izjavil, v imenu ameriške vlade, da bo Amerika z vso močjo podpirala stremljenja Ju -goslovanov. da bodo uresničena. Isto je zagotovil ustmeno zastopnikom S. N. Z. v Jug. Narodnem Svetu dne 3. julija, to jc v času, ko so nekateri slovenski voditelji in njihovi pristaši gledali edinole na to, kako bi preprečili in zadušili delovanje narodnih prvobori- najbolj vence v Ameriki in jih odvračali i koristiti in pripomoči do jrospo-od podpiranja naroda v domovini, darske povzdige .Jugoslavije iu nabirali denar, s katerim menda kje je največja potreba. Treba bo nameravajo kupiti svobodo Slo- rojakom v Ameriki razlagati po-vencem, katero pa si jc narod sam loža j v domovini ter jih odvrniti priboril brez njihovega sodelova- od nepremišljenih korakov, obuja. ter besno pobijali vse. kar ni, encui pa narod doma bilo v pospešitev njihovih načr- škodljivih iKisledic tov, ki nikakor niso v prid Jugo obvarovati prevelikega ; zaupanja in škode od strani tujih slovanc.m. so člani S. N. Z. zopet iu domačih izkoriščevalcev, dokazali svojo ljubezen do domo- Miru, pravičnega miru si želi vine in veliko požrtvovalnost z bo- mlada Jugoslavija, preskusen a in gatimi prispevki. Istočasno pa so potila po tolikem trpljenju iu žrt-tudi pridobili plemenite Amcri- vali. Pomoči pričakuje od nas in kance za podporno akcijo, katere od naših ameriških prijateljev, prve sadove že uživajo žrtve voj- pomoči, 11c miloščine, da sc bo mono v .Jugoslaviji in ki obeta šc ve- gla postaviti 11a trden temelj in tako zagotoviti svojim sinovom šc niso popol- veliko prihodnjost. Na članih S. dolžnost i iN. Z je, da sami pomagajo gra- liko večje uspehe. Naloge S. N. Z. noma izvršene in tudi nje članov ne bodo prenehale a diti te temelje s tem. da izvršuje-dnem. ko bo padla odločitev glede; jo dolžnost zavednih rodoljubov, jugoslovanskega vprašanja 11a mi- katere nam nalaga sedanji čas. rovni konferenci. Vsvoji posla- Vztrajajie zato pri delu, ostanite niči na ameriške Slovence poziv-j zvesti organizaciji .katere pro-Ija dr. Korošec nas vse, da vztra- gram jc indirektno poti krepil na-jamo v svojem delovanju, ter nas r< d doma po svojih predstavnikih, prosi moralne in materijalnc po-|«e ustrašite se. nil i žrtev, ako hi moči. In ta dvoina pomoč obstoji jib zahte vala od vas domovina. v tem, kar je S. N. Z. dosedaj vršila, to ie. skrbeti za najširšo in najuspešnejšo propagando med Vse. te žrtve nc bodo zamair, tem-| več bodo prinesle sad, ki jih 1k> , dostojen in katerega bodemo uži- Anierikanei, pobijati krivične ita- vali vsi v srečni, popolnoma svo-lijanske zahteve po našem ozem-jbodni in napredujoči Jugoslaviji. lju ter zagotoviti domovini potrebna sredstva, da i^ruvi seda-j nje težke čase in se povzdigne j .kulturno iri gospodarsko do najvišjo. To jc ravno p;-......1111, katerega si je začrtala S. N. Z., izvr-vanje tega programa pričakuje j di\ Korošec ne samo od članov S.1 N. Z., temveč od vseh Slovencev j in Jugoslovanov v Ameriki. To jc najlepši dokaz, da jc delovanje S. N. Z. pravilno in naj- Informacijski urad S. N. Z. Kdor dela prenaporno, da hi o-bogatel in si 11c privošči nobenega razvedrila, tak človek dela za po-; grebnika. IZOGIBAJTE SE NEPREBAVE IN ZAPRTJA ČISTO NA VADNIM POTOM. , .. . . , , Ce jeste pečeno hrano, zavžite za bolj koristno celokupnemu naro- njo Laxcarin tableto. Potem boste du. Sc vec: Dr. Korošec in dr. Zer- iahko probavili, vas želodec in čre-jav sta v Panzu direktno indorsi- va bodo pa popolnoma očiščena, rala program S. V Z., česar bi go- VJl' tovo ne storila, ako bi 11c bila pre- Co pričana o tem ,da jc primeren in I koristen narodu v domovini. S podpisanim mirom pa bodo nastale za S. N. Z. in nje člane šc druge, dolžnosti, katere l>o z-uluhate, hi jedli ne boste, kajti ic-hrtli. Ko pojeste ]>eeetw> hm- izi vojne. , Vsi jugoslovanski. v< ditelji v domovini pozivljejo narod 11a > si oži 1 ost in odločen odpor proli novim sovražnikom svo- no, rnvzijre Laxeariu tableto, ki je w<> najboljših /.dravil zoper neprebavo i« zaprtje. Xe bo^io imeli niti j)li«ov nit« kislega lzjmhnvanjn, niti ko.Vkov v va-trebal^m gruln. niti kislosti niti imincK* okusa zjurrai. Pa na i vas boli karkoli it po ni o*" bo takoj prišla. Te tablete urode shn"aje eslabelega in preobloženega lotlf«. <)ne onravjajo s\oje delo. ko va« želodce jvtfiva in sk' samega sebe neprestano i iVsebiio uspešne SO pri onih, ki 1 vž-vajo bogato in močno hrano, kar p« vzroka o?!al>elosr ielotlea. Ponio^ v teh "lueaiia \ edno pripravi na liee rlovc- ravno tako natančno in požrtvo-i zjutraj. Pa naj va- boli kar ko __^ • v... , , , , n«h-e, vzeuute takoj La\-<-arin tableto 1 valno izvršiti, kakor one tekom { pomoč bo takoi prišla. Te tablete iffed bode in zedinjenjn našega naro-!ka vcso1 čebljaj. Da »e ojwmorctf rln HortAu aa, «« . j r'tsrx'r-i^e. želodčnih bolezni, neprebave la Danes se se ne more povedati,! in zaprtia ni vredno na m o e» dolar, kakšne korake bo podvzola skup-j pn m:l.;. u. To beste vetleli, »o se na jugoslovanska vlada za oliram ! ak,? bolehate na ^aterik^ k_ _____j. _ ,, . , , „ i teh ut;:«'zni. /avoho vašega la-ni bo narodnega ozemlja 111 kakšne! 7..1™ v i*, naroeitn Se\ia..es L:ixmr\*.}< zahtevo bo stavila v tem oziru na i Pa trpite Se dalj časa. potem name«* nas in kakšne pomoči pričakuje ^1!'0 ki , . 1 • ., T . ' J 71 pet dolanev »li iui uarw"^ ■■■■■H tlolariev itli pa Kilo eno Skalijo za en dolor. Xikar nif od izseljenih Jugoslovanov. pa s< lahko /. gotovost i o zatrdi že •iem!X-iro »°bfnih poaaredb, ki bi d 11 ko fkodovale. \ lekarnah stj "c 1" ugo- sedni. da pričakuje'mlada slavija največjo moč iu podporo dajfl/jo. l.axcnrln Produces t'o., Z—!, Pittsburgh, Pa. ivpt Začetek papeževih držav. R^v. J. Planik. Koroška barbarstva. Mirovna konferenca zboruje in veliko se govori o papeževih državah. Mnogi trdijo, da papež nima nikakove pravice do njih. Papeževe države so se razvijale od osmega stolet ja naprej, dokler niso dosegle viška v enajstem stoletju pod papežem Gregorijem sedmim. Inoeencijem tretjim, Honorijem četrtim v trinajstem stoletju. Tudi ob koncu srednjega veka so papeži ostali svetni gospodarji v Rimu in okolici do onega dne pred nel^ko petdesetimi leti, dokler ga niso Italijani kriminalno oropali. Kakšen je začetek papeževe svetne vlade? Ob času, ko se rešujejo svetovna vprašanja, ko pre-tehtujejo pravice narodov, je tudi prav, tla se poučimo o najstarješi dinastiji na svetu. Ustanovitev papeževih držav ni bilo nekaj, kar bi kar naenkrat presenečilo svet. Svetno vlado papežev lahko sledimo do onega časa, ko so bile razmere take, da so same napravile papeža za svetovnega poglavarja, ne da bi papeži to hoteli. Bile so razmere take. da se jnn papeži sploh niso mogli ustavljati, da bi ne škodili narodovi blaginji. Rimu in Italiji, verskemu in družabnemu redu. '' Karnt ner Landsmannsehatt'' uredniška priloga "Karntner Tagbiatta" od dne 26. februarja t. 1., prinaša notico o organistu v Labodu, Valentinu Ferliču, češ da je dvakrat izdal nemško stražo. S tem bi Nemci najbrže radi opravičili ali vsaj olepšali v javnosti svoje zverinsko postopanje nasproti temu možu. Naj torej avet izve resnico o Valentinu Ferliču. Bilo je 27. decembra 1918 zjutraj. Kmalu po sv. maši pridejo klicat gospoda župnika, naj gre na spoved v Legerbuch blizu Št. Pavla. Župnika je kot eerkvcnik spremljal Ferlič. Ko sta v Leger-bnehu opravila, sta se ločila; žup nik jc šel po opravkih v Št. Pavel, Ferlič pa domov. Ko je šel kake pol ure, ga je pred gostilno Atlachewirta ustavila nemška patrola in ga jela iz-praševati. Povedal je, da je bil z župnikom na spovedi in se sedaj vrača domov. "Kje je far?" so ga nahrulili. Odgovoril je, da je šel v Št. Pavel. "Ta nam ne uide, ga bomo že dobili!" S temi besedami so Ferliča pustili iti dalje. Kmalu nato trči nanj slovenska patro'a.' ki ga istotako ustavi iu začne trdo izpraševati. Odgovar jal je po pravici, kakor je moral, nakar so ga tudi ti izpustili. Šel ie domov. Ni bil še dolgo doma. ko se je . „ ., . „ .začel hrup; moški in ženske — . X papeževih držav opa-l ^ & puškaini _ so drvdi na zimo tri dobe. Prva se razteza od Konštantinovega odloka, s katerim dovoljuje prostost cerkvi leta 313., do papeža Gregorija (590— 609). V tej dobi so imeli papeži velika posestva v Rimu in Italiji zavoljo dobrotljivosti vladarjev iu vernikov. Ta posestva so imela posebne pravice, toda bila so podložna .-ivojim vladarjem. Tej dobi je sledilo stoletje in pol do papeža Štefana drugega (752). Med tem časom so papeži varovali Rim in več grških naselbin v Italiji. Bili so prisiljeni izvrševati civilno oblast, katere ni marala ali ni hotela izvrševati vlada. Ob tem času so bili papeži pravi vladarji v Rimu in večjem delu polotoka. V tretji dobi je postala ta papežka vlada prava civilna vlada. Vsi papeži od Štefana drugega do Pija devetega so bili postavni vladarji. Tedaj pa je bil Pij oropan posestev, toda ne pravice do njih. V prvi dobi so bili papeži poznani v Rimu kot največji dobrotniki rimski, največji branit el j i postave in civilizacije ter varuhi ljudske pravice. Zato so jih vladarji in ljudstvo nagradili z bogatimi in obsežnimi posestvi v večnem mestu in v Italiji. Dohodke katere so dobili iz takih posestev, niso imeli za svoje, ampak kot cerkveno posestvo, denar za revne, za poslance, katere so pošiljali na zborovanja, za šole, bolnišnice, za samostane in cerkve, katere so porušili Huni in Vandal i. Bili niso v tej dobi pravi vladarji ,ampak so zavzeli častno mesto, pri tem pa so bili zvesti kraljevi podložniki. Ce so imeli v časih, kakor za časa Gre gori ja Velikega, popolno oblast, je bilo tedaj, kadar je narod prišel v stisko, kakor tedaj, ko je pridrvi! divji Atila s svojimi četami. Taka oblast pa ni bila stalna. Z nastopom Gregorija Velikega je prišla sprememba v vojaško, politično in civilno življenje v Rimu. Sprememba je napravila iz Petrovih naslednikov, kateri so zavzemali do tedaj samo častno mesto, prave vladarje. Njihovo vladqrstvo se je razširjalo tudi v kolodvor, kjer so zajeli slovensko stražo s postajenačelnikom vred. Na kolodvoru je tolpa med divjim krikom strgala in zmetala na tla vse slovenske napise in zastavice, nato pa navalila na župnišče in in končno na hišo, kjer je stanoval Ferlič s svojo družino — ženo in osmerimi otroci. Ker je tolpa našla vrata zaklenjena, so začeli vpiti in groziti, ako ne odpro-Ferlič je nato velel ženi, naj odpre. Družina jc bila seveda do smrti prestrašena, otroci so glasno jokali. Ko so se vrata odprla, je drhal z vojaki vrdla v hišo. Štirje možje z nasajenimi bajoneti so obstopili Ferliča in zahtevali naj gre z njimi. Zahteval je pojasnila, zakaj in kdo jim je dal u-kaz. Odgovorili so mu, da jim je dal ukaz njihov poveljnik, a to zato, ker je Ferlič osumljen, da je z župnikom jiabiral podpise. Moral je iti. Drhal je začela divjati nad njim, ga psovati in'mu o-betovati smrt. Ob tem se je Fcrli-čeva žena onesvetila, otročici so zajokali še glasneje in zadnje besede, Ki jih je slišal Ferlič od svojih otrok, so bili obupni klici: "Oče, pojdite nazaj, mati bodo u-mrli!" Zaman je prosil, da bi ga pustili le za hip nazaj k družini; pod grožnjo, da bodo ob najmanjšem uporu nanj streljali, so ga gnali dalje v trg. Ljudje so ga vso pot psovali, in mu pljuvali v^o- ki jih je imel Ferlič za preživljanje družine. Nato so ga pustili na golih tleh in brez hrane. Prihodnji dan, t. j. 29. decern bra so Ferliča na sodniji zaslišali in opoldne je dobil nekaj kosila ter koček kruha. A kruh mu je narednik, ki mu je bil vzel denar, zopet vzel, češ, da ne zasluži kruha. Ob 2. uri popoldne je narednik zopet prišel in z njim korpo-ral. Rekla sta mu, aj se pripravi na smrt in piše ženi, ker bo popoldne ob * uri obešen. Nato sta ga začela zopet biti po glavi, da je padel na tla, nakar sta ga suvala s čevlji. "Ko sem se zopet spravil na noge, mi je ukazal narednik, naj^povem, kam je spravil labod-ski župnik zlato nionštraneo. Odgovoril sem> da tega ne vem. Pa sta me začela znova pretepati, da sem v drugo padel na tla. Nazadnje je rekel korporal naredniku: Nehaj, pusti, ga, saj je že napol crknjen; nazadnje nam še za vislice nič ne ostane. A eno mu moram še dati!" Pri teh besedah je Ferliča z vso močjo udaril po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla, kjer sta ga pustila. Ko se je zavedel, je bil sam v zaklenjeni celici. Potem je prišla straža in odvedla Feriiča na kolodvor, kjer so ga so dobile imena od svojih ustanoviteljev. Tako imamo na Ogrskem imena vasi: Matjaševci, Otovci, Radovci, Vodarci, Vidomi, Nerad-novci, Stevanovci, Šulinci, Sta-novci, Sebeborci, Mladetinci, Mar-tijanci, Moravci. Do najnovejšega časa so po dva ali trije bratje s svojimi družinami skupaj bivali v eni hiši. Najstarejši brat je vodil gospodarstvo, ako ni to oblast sam prostovoljno prepustil kakemu drugemu. Kot starešina je imel pravico, da je smel prenočevati v "izbi", ki je najodličnejši prostor v hiši, med tem ko so si drugi morali poiskati svoja ležišča v "kamri", na veži, v hlevu ali drugod. Versko življenje in cerkvena organizacija sta se med ogrskimi Slovenci zgodaj razvila. Mnoge cerkve se omenjajo že v 9. stoletju. Ko so se pričeli madžarski na vali, je bilo ljudstvo sicer več kot pol stoletja brez duhovnikov in božjih hiš, vendar je ohranilo na skrivnem krščansko vero in z veseljem pozdravilo misijonarje, ki so proti koncu 10. stoletja zopet prišli na Ogrsko. Pod kraljem Štefanom Svetim in njegovim nasledniki je cerkvena organizacija hitro napredovala. Ogrski Slovenci so bili izprva prideljeni škofiji zopet pridružili drugim ujetni- j v Gjura (Raab), ki je bila usta-kom. Odpeljali so jih preko Zelt- j novi jena že leta 1009. deloma pa wega v Celovec. Na šentvidski po-j oni v Vesrpremu. staji so jih socialnodemokratični Ko je kralj Ladislav ustanovil železničarji sprejeli na način, ki zagrebško škofijo, ji je podredil ni nič zaostajal za labodsko in tudi prebivalstvo salajske župani-šentpavelsko drhaljo. V Celovcu I je, med tem ko bi železna župnija so se znali bolj premagovati, dasij imela še dalje pripadati gjurski so jim tudi tam obetali vislice. Tu so ostali do 2. januarja, nakar so jih poslali v Špital ob Dravi. Tu so strahovito stradali. Ako si škofiji (1091). Ogrske Slovence je ta ločitev neprijetno dirnila in radi bi bili vsi imeli zagrebškega škofa za svojega višjega pastirja. je hotel kdo kupiti hlebček kruha, Zato so se Slovenci Železne stolice je moral dati zanj 40 K. Kaj čuda, s svojimi duhovniki vred uprli da je vsak mislil na beg in ga iz-j gjurskemu škofu Mikulinu in pro-vršil, kakor hitro se mu« je ponu-j sili zagrebškega škofa Prodana, dila prilika. Taka prilika se je po- naj jih sprejme v svojo očetovsko nudila tudi Ferliču, ko so ga brez skrb. Prodan je sicer to rad sto-nadzorstva poslali na delo. I božal j ril, toda s tem je izzval hude spoje in po mnogih nevarnostih injre, ki so se šele tedaj polegli, ko naporih srečno dospel v Ljublja- je obveljala kraljevska razsodba, no. ki je pridelila Slovence Železne To 22 resnica o organistu Va-1 stolice gjurski, salajske pa za-lentinu Ferliču, ki naj si jo koro- j grebški škofiji. Ta ločitev jc po-ški Nemci za veden spomin svoje- tem ostala do 18. stoletja. ga sramot nega, divjaškega obnašanja v 20. stoletju vtaknejo za ogledalo. Ogrski Slovenci. P. s. (Dalje.) Za Slovence v salajskem komi-tatu je bil glavni grad Spodnja Lendova (Also-Lendova), ob izlivu Lendove v Krko. Bil je že po natavi utrjen z mnogimi vodnimi! cerkev zidana že leta 1071 Tudi župnije so se med ogrskimi Slovenci zgodaj ustanovile, najstarejše že v 11. stoletju. Mnoge župnijske cerkve so znameniti spomeniki cerkvenega stavbar -stva in še danes pričajo* da so imeli naši rojaki onstran Mure že v srednjem veku mnogo lepih zidanih in umetniško okrašenih cerkev. Največ so k temu pripomogli bogati plemiški veleposestniki ki so jim bili patroni, predvsem rodbine Szechy in Banfy. V Soboti je bila menda prva Imeli iz Medjimurja in prekdravskih pokrajin. Paironi so ji bili len-dovski grofi Banfy. Med ljudstvom še sedaj živi spomin na pobožnega grofa Mi-kloša Banfy, bana hrvatskega, ki se je pred vsakim Marijinim praznikom postil ob kruhu in vodi, in rad s procesijo romal k blaženi Devici Mariji v Turnišče. Na njega še spominja "banska pot" (ban-uta) pri Radamasovcih, kjer si je grof na stara leta dal presekati bližnjico skozi gozd, da bi lažje obiskoval priljubljeno cerkev. Štefan Banfy'je leta 1383 dal prezidati turniško cerkev y preludnem romansko - gotskem slogu. Leta X664. so jo Turki požgali, tako d A je od cerkve ostal le duhovniški kor, stene ladje in del lepe stenske slike (freske), ki predstavljajo prizore iz življenja sv. Ladislava po legendi iz Thuro-czijeve kronike. Žal, da so jih poznejše prezidave hudo pokvarile. Redovniških naselbin na sedanjem ozemlju ogrskih Slovencev ni Lilo mnogo. Najznamenitejša je bila cistercijanska opatija v Št. Gotthardu ob izlivu Labune (Laf-nitz) v Rabo. Ustanovil jo je kralj Bela IV. leta 1183. in poklical v njo menihe iz Frankovskega. Po bitki j>ri Moha$u (1526.) so bila njena posestva dolgo časa v rokah posvetnih veljakov. Cesar Karol VI. jo je leta 1734. podaril avstrijski opatiji Heiligenkreuz, najnovejši čas pa je prešla v posest samostana Zircz. Pod šentgothard-sko opatijo so spadale slovenske vasi: Stevanovci, Dolenci, Dolenji in Gorenji Sinik. A nekdaj jih je bilo še mnogo več, ki so sedja deloma pomadžarene in ponemčene, kakor pričajo krajevna, imena: Windisehhof, Windiseh Minihof itd. V župnijah ,ki so bile opatiji podložne, so pastirovali večinoma cisterijani sami kot župniki. Benediktinci in avguštinski eremiti so se naselili v Novem gradu (Gussing), kjer je kralj Gcjza II. (1141—1161) ustanovil samostan. Benediktinsko opatijo Borchi, ki je bila leta 1532, od Turkov raz-djana, stavijo nekateri v slovensko župnijo Ivanovei (Szent Be-Berečko k sveti venskem jeziku, kakor pri< "Artikulusi Nedelszkoga Po krajevnih imenih spoz da se je tu slovenski živelj en« skrčil, kakor na Gornjem Koi škem in Štajerskem. Poleg bojev za časa madžarske okupacije, izseljevanja in kupčije s sužnji so bile gotovo tam krive redke naselbine. Ko so prišli ogrski Slovenci pod madžarsko oblast, bili popolnoma ločeni od svojih rojakov tostran Mure, v političnem ,verskem in gospodarskem o-ziru podložni tujemu plemenu, zato je naravno potujčevanje zelo napredovalo. Izpostavljene slovenske naselbine v vzhodu so se skoraj popolnoma pomadžarile ia le v obmejnih zapadnih krajih, kjer je gostost prebfvalstva za-branjevala tuje priseljevanje, se |je Slovenstvo ohranilo do današnjega dne. Tu je pa tudi pokaza-llo svojo žilavo vztrajnost in ohranilo svo jnarodni značaj v prvotni Čistosti. Turški navali in verski boji sc tekom 16. in 17. stoletja zanesli med ogrske Slovence hude viharje. strugami in močvirji, ki se tod še danes razširjajo. Spodnja Lendova je bila starodavna posest plemiške rodbine Banfvjev, ki so tu mogočno gospodovali do srede 17 braz. Pred županovo hišo je bilo j stoletja. Njihova oblast se je raz- zbranih vse polno ljudi, ki so na enak način izlili naj vso svojo surovost in zagrizenost. Potem so ga odvedli v občinski zapor, v katerem je že bilo nekaj Srbov. Kasneje so prignali še več .slovenskih vojakov iz slovenjegraške okolice in nekaj civilistov. Ob 8. uri zvečer so jih z močno tezala na severu do Turnišča in Belatincev. — Spodnjelendavski grad je baje sezidal Štefan Banfy leta 1282. Kakor Gissingovci, so imeli tudi Banfyji velik vpliv na sosedno Slavonijo, kjer so imeli svoja posestva in često opravljali ugledno bansko službo. Tako vidimo, da stražo peš odgnali v St. Pavel. so |}iie slovenske pokrajine na O-Medpotoma so zlasti Ferliča kot. grškem prav mnogokrat v tesni "svetohlinskega mežnarja" hudo ZVezi z bližnjo Hrvatsko. Razen pretepali, mu dajali zaušnice in ga Banfyjcv so bili še veliki posest- suvali s puškinimi kopiti. Največ je muke je prestal pred Altaeher-wirton, kjer so že vse pripravili, da ga obesijo, a je vzadnjem tre-nontku prihitel mlad nemški po- one kraje, kjer ni mogla več bi- ročni Iv in zločin preprečil z bese-zantinska umirajoča vlada braniti t dami: "Stojte! Saj imate vendar svojih podložnikov. V Rimu je ljudstvo počasi dalo papežem politično, vojaško in civilno oblast, katero je imela nad njimi bizantinska vlada, l Papeži so tako proti svoji volji postali rimski upravitelji. Popravljali so podrtije: urejevali trgovino; preskrbovali so mesto s svežo vodo; skrbeli so za zdravstveno stanje v mestu in za redarje. Izvežbani možje so tvorili civilno milico ali domobrance, kateri so sprva ubogali svoje predstojnike, postavljene po vladarjih. Ko se je rimsko ljudstvo naveličalo brezpomembnih in zapovedovalnih cesarskih uradnikov/ ko je videlo, kako je skušal cesar ' Justinijan drugi ob koncu sedmega stoletja papeža Sergija s silo odpeljati v Carigrad, ko se je podoben načrt koval zoper papeža Janeza šestega leta 701, so se te vojaške čete zedinile v obrambo rimskih dobrotnikov in izgnale oblastne tirane. (Nadaljevanje sledi. nemške srce v prsih! To je proti naši časti!" Nato so Ferliča odpeljali dalje v Št. Pavel. Tu so prenočili v šolskem poslopju na tleh. Tam sta se jim kasneje pridružila še bivša postaje-načelnika iz Etnevasi in Labuda. Še veda tudi v Št. Paulu ni manjkalo zasmehovala in zasramovanja. Naslednji dan so jih z vlakom odpravili v Wolfsberg, kjer jih je zopet sprejela množica z zasramo-vanjem, pljuvanjem in grožnjami. Tu so ostale ujetnike odpeljali v stražnico, Ferliča pa v pivarno v pivo nadstropje. Mislil je, da ga bodo zaslišal i, a bito je drugače: Prišli so častniki in podčastniki, ga začeli psovati, mu pljuvati v obraz in mu groziti, da bo popoldne obešen. Nato so mu dajali zaušnice vsipovrsti — začenši s stotnikom pa do zadnjega podčastnika. To je trajalo tako dolgo, da je bil nesrečnež že ves omamljen in zbegan. Ko so se naveličali, je narednik vzel Ferliču ves denar — 180 K, zadnje vinarje, niki v bližnji okolici Kanižaji, katerim je pripadala Velika Kaniža in Zrinjski, ki so imeli Medjimur-je (Legrad, ČakoVec, Zrinyvar) in velika zemljišča v šomodski žu-paniji (Csurgo), kjer <1o najnovejšega časa nahajamo naseljene Slovence. Edino od teh vlastelinov je živelo slovensko ljudstvo skozi ves srednji vek v podložništvu, obdelovalo polja in vinograde svojih gospodarjev in plačalo zaukazane davščine (desetino). Vendar na-i hajamo že v poznem srednjem ve-; ku Slovence plemiškega stanu, ki so jih imenovali "nemešnjake" (na primer Mlinarice v Soboti) in nekatere naselbine med njimi so imele tudi mestne pravice. Tako svobodno mesto je bilo Turnišče. Volilo si je svojega sodnika; imelo je pravico imeti semnje in lastne obrtne cehe. Lendovska grofa Ladislav in.Štefan Banfy sta leta 1548. občini potrdila meščanske pravice in jo oprostila vsake robote. Enako se tudi kraj Šalo vci (Sal) pri Dplincili imenuje mesto. Zelo dolgo so se pri ogrskih Slovencih ohranili ostanki staro-slovenskih zadrug. Že krajevna imena pričajo, da so se ljudje tamkaj naseljevali v zadrugah, ki so jo nekaj časa templarji v posesti. Potem je prešla v last "gradskih grafov" Szechy, ki so jo dali večkrat prezidati. Med najstarejše in največje cerkvene spomenike v ogrski Sloveniji je prištevati župno cerkev v Tišini, sedaj sedež dekanije in središče slovenske "okrogline". Srednja cerkvena ladija je bila zidana v romanskem slogu v 11. ali 12. stoletju . Duhovniški kor je dala napraviti grofica Sara Szechy koncem 14. stoletja. Ljudsko sporočilo pripoveduje, da je grofica Sara bivala na svojem gradu v Soboti in od tu rada obiskovala tišinsko cerkev. Ker je bila bolna na nogah, se je morala voziti in si večkrat v potoku Mo-kos hude bolečine olajševati s hladno vodo. Nekoč je obljubila, da hoče Mariji v čast okrasiti njeno cerkev, ako ozdravi. Ko je kmalu potem začutila vesele posledice svoje obljube, je dala tišinsko cerkev na novo sezidati in s stolpom okrasiti. Od tistega časa je postala Tišina znamenita božja pot. K "Materi milosti' 'so zahajali Slovenci od blizu in daleč. L. 1527. so Turki to podobo z drugimi dragocenostmi vred odnesli iz tišin-ske cerkve, jo oropali nakitja in vrgli v neki grm, kjer je ležala'sedem let. Slučajno je naletel na njo neki pastir. Menda so jo zdaj iz strahu pred Turki prepeljali v Lankovice na Štajersko, kjer so na prizadevanje sv. Janeza Kapi-strana frančiškani sezidali cerkev in samostan. Od tistega časa so Lankovice postale priljubljena božja pot ogrskih Slovencev. Stara matica-župnija je tudi Turnišče, čigar prebivalci so že od st'arih časov svobodni meščani. Dandanes obsega razen mesta še 12 vasi, nekdaj mu je pripadala tudi črenšovska in beltinska župnija Župna cerkev se je včasih imenovila: "Blažena Devica Ma rija pod logom" ali 'na pustinji . Tudi k tej cerkvi so romali ljudje nedek), drugi Ani. Približno enake starosti in znamenitosti, kakor Tumiška cerkev, jc tudi stavba v Martinjaneih (Martonhely). Ta stara župnija je imela že leta 1392. rednega duhovnega pastirja z imenom Erasmus, ki je da! župno cerkev lepo prenoviti in poslikati. Freske predstavljajo razne prizore iz življenja Kristusovega in sv. Martina, pa so bile pozneje od protestantov zelo pokvarjene. Slikal je Aquilla Ivan iz Radgone 1. 1392., kateri je več cerkev v županiji Vaš in Zala, slikal, pa je tudi sebe tukaj v madžarski noši naslikal (tako madžarski izvirniki pravijo). Druge stare cerkve so: sv. Jurij v Rogačovcih, kapela na Se-lu (Totlak), Sv. Nedelja v Pe-trovcih in Boreča sv. Ana. Sv. Nedelja je dobila ime po sv. Trojici, kateri je cerkev posvečena. Zidana je na nizkem griču, s katerega je lep razgled po vsej pokrajini. Pred t cerkvijo! so stari hrasti, pod katerimi se verniki po božji službi zbirajo. Kakor druge župne cerkve v ogrski Sloveniji, je bila tudi ta zidana prvotni v gotskem slogu, na katerega spominja zlasti lepi mrežasti svod nad ladjo. Nedaleč od Sv. Nedelje je vas Boreča (Borhaza) z znamenito staro stavbo. Kraj je dobil ime od borovih gozdov, ki pokrivajo vso okolico. Ker je kapelica posvečena sv. Ani, ji pravijo ljudje "Boreča sv. Ana". Cerkvica leži na hribu sredi gorovja in je videti daleč na okoli. Na prvi pogled ne napravi na opazovalca posebnega vtisa in malokdo sluti, da malo svetišče stoji že več kot 600 let na tem mestu. Letnica nad glavnimi vrati priča, da je bila kapela že leta 1315. sezidana. Ves značaj stavbe kaže, da je treba njene početke staviti celo par stoletij nazaj. Boreča sv. Ana spada med najzanimivejše cerkvene spomenike ogrskih Slovencev. Zgodovina ogrskih Slovencev nam kaže v srednjem veku sliko mirnega, skromnega življenja, v kolikor niso ta mir kalili obmejni boji in praske vitezov med seboj. Pojavov slovenske narodnosti bi v javnem življenju zaman iskali. Iz nekaterih redkih sledov smemo sklepati, da se je tudi pri ogrskih Slovencih poleg vodstva zemljiške gosposke dolgo časa ohranila županska sodna oblast v zadevah gospodarstva in manjših prestopkov. Enako nahajamo tudi pri njih "gorske pravde" in "gorski zakon", ki je bil pisan celo v slo- Verska zmeda med ogTskimi Slovenci. Še mnogo bolj kakor v drugih! pokrajinah so bili Slovenci na O-grskem v vsem svojem javnem življenju odvisni od nekaterih] plemenitašev, ki so imeli obsežna posestva in z njimi tudi veliko oblast nad cerkvami, duhovniki in ljudmi, ki so bili na njih naselje-i ni. Zato je bilo tu razširjanje nove vere predvsem delo nekaterih] mogotcev, ki so po geslu: "čigaJ je pokrajina, tisti ima določati tu-j di vero", ukazovali svojim pod-ložnikom, katere vere se morajo | oprijeti. Luteranstvo, kalvinstvo! in katoličanstvo so se par stoletij na Ogrskem vedno menjavali. Zmeda je bila tem hujša, ker so bili verski boji v zvezi z raznimi upori in prevrati političnega značaja in so tudi Turki mnogokrat vmes posegli. Luteranstvo je na Ogrskem doseglo popolno zmago šele v začetku 17. stoletja, a se je mnogo dalj držalo, kakor po ava strijskih deželah. Še danes je med ogrskimi Slovenci nekaj luteran-skili pastorjev ,ki skrbe za slovenske protestante, pomešane med katoličani po raznih župnijah iui vaseh. Priimek "ogrskega Lutra" je dobil odpadli menih Matija De-voj, katerega je Melanhton poslal na Ogrsko, da razširja novo vero. Posrečilo se mu je pridobiti za svoje namere vplivnega Palalina. Tomaža Nadaždy, ki je bil takrat veliki župan Železne stolice. Ta mu je dal pravico, da sme po vsej Železni županiji oznanovati Lu-trove nauke in je tudi sam z ženo vred prestopit k protestantstvu. Kmalu so prišli še drugi predi-kanti iz Wirttemberga, med njimi neki Hrovat, Drugec Janoš po imenu. Tega je Tomaž Nadaždv poslal v slovenske pokrajine proti Muri, vendar o njegovem dalj-njem delovanju ni ničesar znanega. Za Nadaždyjem so se kmalu še nekatere druge odlične družine poluteranile, tako Batthyani iu Szechy. — Batthyaniji so imeli v posesti Novi Grad (Gussing) iu Kisik (Giins), kjer že zgodaj nahajamo protestantovsko tiskarno (1558.) Večji del slovenskega o-zemlja pa je bil pod oblastjo grofov Szechy. kUerim sta pripadali Sobota in Gornja Lendova. Po bitki pri Mohaču so si znali pridobiti celo zavezništvo in upravništvo cistercijanske opatije v Šent Gotthardu, pod katero je spadalo več slovenskih vasi. (Šent Gotthard je poznat med ogrskimi Slovenci pod imenom "Monošter".) Protestantska propaganda se je izprva širila posebno s štajerske strani, kjer je bila Radgona glavno središče. Promet z obmejnimi kraji Ogrske jc bil zelo živahen. (Dalje prihodnjič.) Dosti je tako žemjalnih ljudi, ki sedijo samo v senci in premišljujejo svojo ženijalnost. POZOR! POZOR! Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu). Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi. Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju. Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno. * Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y. ! #T.lr i >ILO K. S, K. Uhaja vsako srado. Kranj sko-Slovenske"Katoliške Jedaote t Združenih driavah ameriških. 19f 1 Wed 2 2nd Place Uredništvo in npravniitvo: Telefon: Canal 2487. Qiicago, DL Za člane, na lato. Za nečlana..... Za inozemstvo . . Naročam*: ,$0.96 . 1.50 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of tho UNITED STATES .OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by tha Grand Carniolian Slovenian Catholie Union of the United States of America. 19S1 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. For Members, per year. For Nonmembers..... For Foreign Countries. Subscription pričat eeeeeeeeeeeeeeeeeeaeee • ••••eeeeeoeeeaeeeeee« $0.96 ................. 1.60 Naš skromen prispevek za vojne sirote v domovini. Cenjeni člani in članice Glasila se gotovo še spominjajo na razne oklice !. 191b in 1917 v predalih našega lista, za prispevke, oziroma sklad "Glasila K. S. K. Jedno-' te" za sirote padlih vojnih žrtev v stari domovini. •Že tedaj smo naglašali, da hi bilo umestno, da bi se med članstvom K. S. K. J. potom Glasila nabralo primerno svoto, katero bi poslali v staro domovino po končani vojni v pomoč onih omilo-vanju ^rednih sirot, ki so tekom vojne izgubile svoje sta riše. Vojna je hvala Bogu končana. Ko smo zvedeli, da bo poslal Jugoslav Relief v Chicagu tekom meseca maja t. 1. zaboje blaga v Jugoslavijo, je prišlo uredništvo Glasila do prepričanja, da je sedaj najboljša prilika razpolagati z nabrano svoto $877.68 v pomoč vojnim sirotam na Slovenskem. Z dovoljenjem sobrata gl. predsednika in gl. tajnika smo dvignili na banki naloženi denar in kupili raznovrstnega blaga za 4 velike zaboje, ki so že v New Yorku in čakajo z drugimi vred ""prevozaj preko morja. Natančen račun sledi zdolej. Žal, da nam niso vsa društva poslala za to svrho določenih prispevkov. Mesto 4 zabojev, bi lahko spravili skupaj najmanj 6 ali 7 zabojev blaga. Sporazumno z Zvezo J. Ž. in D. ljani gotovo z velikim veseljem sprejela. Nabralo bi se bilo lahko v to svrho osobito zadnji čas še veliko več. Žal pa, da so temu največ škodovali baš nekateri naši ameriški slovenski listi, trdeči, da imajo zunaj vsega dovelj; da ne potrebujejo cap in obuval i. t. d. Prišli so že ti listi do prepričanja, da .40 se hudo motili, ko so indi-rektno ropali in oškodovali sirote v stari domovini. ' Danes že pišejo in priobčujejo v svojih številkah izvirna pisma iz stare domovine o grozili draginji in pomanjkanju obleke. Takih pisem imamo v dokaz in na razpolaog lepo število Hudo borbo smo imeli s temi listi, lioteči jih prepričati, da so v zmoti. Dokazali sm^ jim veliko razliko med bedo in politiko. Ko bode uredništvo "Glasila' prejeto od Narodne vlade v Ljub ljani kako potrdilo ali pismo, o prejeti pošiljat vi za vojne sirote na Slovenskem, bomo isto gotovo priobčili na tem mestu. Za danes se še enkrat iskreno zahvaljujemo vsem plemenitim darovalcem in raznim društvom K. S. K. J., ki so pripomogla, da smo poslali toliko blaga za vojne sirote v staro domovino. Bog Vam stotero povrni ! RAČUNSKI IZKAZ sklada "Glasila K. S. K. Jednote" za sirote padlih vojnih žrtev v stari domovini. Dohodki: Skupna svota poslana uredništvu našega lista leta 1916 in 1917, kakor izkazano.v raznih številkah ter Podr. S. N. Z. št. 7 v Chicagu,!in naložena na obresti pri Conti-je kupilo uredništvo našega listaluental in Commercial Trust and za nabrani znesek 1284 parov nogavic za otroke, 150 parov črcv-ljev in drugih stvari, kakor izkazano v dolenjem računu. Gorioz-načena Zveza J. Ž. in D. je pa kupila vclikoštevilooblek in blaga za otroške obleke. Vsi naši zaboji (4 veliki) in 11 zabojev Zveze J. Ž. in 1). so bili naslovljeni na Narodno _ vlado v Ljubljani. Zaeno smo pisali tej vladi, da naj to blago enakomerno razdeli med sirote (otroke) padiih vojnih žrtev, ki nimajo več starišev. Znano nam je, da se nahaja številno takih otrok po raznih sirotišnicah ua Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. Narodna vlada bo vse to blago razdelila enakomerno med te sirote, ki so v resnici najbolj podpore vredni. Ali si .morete predstavljati veselje, katerega bodo imeli ti otroci, ko se jih bo od nog do glave na novo preobleklo s poslanimi Savings % Bank, Chicago, 111, na uložno knjižico št. 111409 z obrestmi vred .............$852.68 27. aprila 1919, dar dr. sv. Jurja št. 960, C. O. F... 25.00 Skupaj............$877.68 Izdatki: 1 račun Butler Bros.: 107 ducatov nogavic za otroke................$357.07 138 parov č revi je v za otroke............... 244.51 1 račun Butler Bros.: 16 due. sukanca, 24 due. trakov -za črcvlje, 1000 igel, 2 škatlje gumbov elastika za obleko.....$ 25.64 Račun J. W. Grieb: 12 par. črevijev za otroke 22.05 Račun J. F. Lalla Co.: 100 funtov Oat meal, 50 funtov kave, 200 kosov toaletnega mila, 75 kosov mila za pranje .... <30.20 primanjkljaja pri stroških prevoza H zabojev,"katere je ta Zveza skupno s podružnico S. N. Z. št. 7, Chicago, 111., poslala tudi za slovenske vojne sirote v staro domovino. V pojasnilo: V št. 7 našega lista 1. 1917 je bila v tedaj priobčenem zadnjem (XXIII.) izkazana skupna svota $1405.85; tega zneska pa v resiuci uredništvo lista ni prejelo,. ker je dosti kraje vilify društev naložilo za ta sklad darovane zneske in prebitke raznih veselic — v banke z opombo, da jih bo nam poslalo šele po končani vojni. O tepi smo že pri raznih izkazih darov večkrat povdarjali. V resnici znaša svota, katero je uredništvo našega, lista sprejelo z obrestmi vred $877.68. Društva, ki do danes še niso razpolagala z darovano svoto, so na-prošena, da naj' isto pošljejo na American Jugoslav Relief, care of Guarantee Trust Co., Fifth Ave., 43rd St., New York City, N. Y. Uredništvo "Glasila K. S. K. J." Avstrija na mirovni konferenci. (Po Associated Press.) stvarmi vseh 15 zabojev T Tudi kavo (300 fnntov) in dragih jwt-j^ A g pe ™ vsebujej0 " zab0-"- j 50 funtov sladkorja v koc- kah. 40 škatelj Lipton Da pride stvar v prave roke, bo skrbel brat Josip Sitar iz Jolieta III.. I podpredsednik K. S. K. J. ki se pelje z drugo misijo vred na tem parniku, naloženem z blagom, katero je spravil skupaj in odposlal Jugoslav Relief v Chicagu. V štiri velike zaboje, dar naročnik«.v "Glasila K. S. K. Jed note" smo priložili več številk na šega lista, pri vrhu pa po eno svilnato ameriško zastavico. Te zastavice bodo gotovo visele po raznih slovenskih sirotišnicah v trajen spomin na one človekoljubne in usmiljene ameriške Slovence (člane K. S. K. J.), ki so priskočili na pomoč vojnim sirotam v stari domovini. Gotovo se bodo teh dobrotnikov ti otroci radi spominjali tudi v molitvah. Uredništvo "Glasila" si šteje v čast in ponos ,da je prišlo na to plemenito misel. Dosedaj še ni noben drug ameriški slovenski list izvršil kaj takega. Dasiravno je bil to le naš skromni dar za slovensko vojne sirote v domovini, ga bode Narodna vlada v Ljub- 15.05 caja............... Račun A. Rybica: 25 funtov Peanuts ...... 4.25 Račun Emil Bachman: 4 male svilnate ameriške zastavice ............ 3.40 Račun W. A. Ludwigs Co.: Železni obroči in žreblji.. 1.33 Račun John Zvetina: 4 veliki zaboji a $2.25____ 9.00 Ekspresni (prevozni) stroški 4 zabojev, skupaj 1014 funtov, po 15c____ 152.10 Prevoz 4 zabojev iz uredništva* na železniško postajo po 33c zaboj........ 1.32 Dunaj, 8. maja. — Da se stari Avstriji v smrtnem strahu tresejo kolena, se je to vidno pokazalo danes popoldue v avstrijskem parlamentu, ko je kancler Renner sprejel nominacijo mirovnega delegata za konferenco v St. Germain. Retiner je pri tem omenil, da je opustil vse upanje, na kak sporazum (fuzijo) z Nemčijo. Kancler se je v svojem govoru opiral na vtise, kakoifšne so naredili nanj mirovni pogoji stavljeni 'Nemčiji po zaveznikih. Nek poslanec je pri tej priliki rekel, da bi bilo bedasto, delati sedaj kako zvezo z nemškim narodom, ker mu preti poguba. "Avstrijsko ljudstvo mora sedaj trpeti vsled krivičnih postopanj naših vladarjev. Mi nismo nikdarf! zahtevali vojne, torej tudi mi nismo odgovorni da se je vojno započelo in nadaljevalo. Jaz bom skušal ukreniti svoje najboljše moči. da bo dobila Avstrija boljše mirovne pogoje kot pa Nemčija,'' tako je naglašal"v svojem govoru kancler Renner. Ta govor se je vršil v neki palači, oddaljeni samo nekaj korakov od palače nekdanjega a v-] strijskega zunanjega ministrstva (na Ballplatz), kjer se je pred dobrimi 5 leti spustilo v tir prvo mašiuerijo svetovne vojne. Govor kanclerja Kenerja je ganil marsikaterega poslušalca do solz. Na tej važni seji je nekaj socialistov odločno zahtevalo, da naj se ne pošlje nikakih delegatov na mirovno konferenco. Pariz, 10. maja. — Avstrijski mirovni delegat je bodo zapustili Dunaj dne 12. t. m. in. bodo dospeli v Pariz v sredo, dne 14. t. m. Tako je bilo obveščeno francosko zunanje ministrstvo. Načrti nemške Avstrije ,da bi se odcepila sedaj od svoje zaveznice, Nemčije bodo skoro neizvedljivi. V mirovni pogodbi z Nemčijo je namreč označena toy-ka, da rliora morebitno odcepitev potrditi vrhovni svet Lige narodov. Svet zunanjih ministrov je izdelal obmejne črte med Čeho-Slo-vakijo in Jugoslavijo; nove meje za Rumunško so sedaj na dnevnem redu in bodo v kratkem dovršene. Žadevo glede blokade z Ogrsko se je izročilo vrhovnemu ekonomskemu svetu. lik v osebi admirala jugoslovanske mornarice. Dotičnik je rekel, (la so tvorili JugosJovani večino moštva bivše avstrijske mornarice in da so baš Jugoslovani izročili te bojne dalje zaveznikom v nadi, da bodo iste po sklenjenem miru prideljene jugoslovanski mornarici. Temii admiralu je bilo povedano, da naj nova jugoslovanska država ne skuša razširjeVati mornarice, ker ležijo njene pokrajine večinoma na suhem. V* obče se pričakuje, da bo prišlo to vprašanje zopet na dnevni red tekom konference z avstrijsko mirovno delegacijo. Reško vprašanje. Pariz, 10. maja; — V kolikor se je zamoglo dosedaj izvedeti, nameravajo zastopniki velike čc-tvorice rešiti vprašanje Reke na podlagi zadeve Sarre ozemlja. O-zemlje v dolini Sarre na francoski meji bo spadalo pod nadzorstvo komisije petih članov, kate--ro bo imenovala Liga narodov; e-den izmed teh komisarjev bo Francoz, eden domačin, ostali trije bodo pa spadali k drugim državam uevštevši Francije in Nemčije. Po preteku 15 let se ima vršiti plebiscit, (splošno glasovanje), ki bo merodajno, jeli naj spada dolina Sarre še pod nadzorstvo Lige narodov; pod Francijo, ali pod nemško suvereniteto? Italijanska kriza. pustimo, da se on zažene v morje nesloge, razburkano po furiji revolucije Ne, narod tega noče. Narod se je obrtni do naturali-zacijskega urada, naj se on polasti duš teh tujcev in jih privede k svetlu resnice. Bureau of 'Naturalization se.je zavzel svoje naloge s čutom največje odgovornosti; odprl je tujcu javne šole; preskrbe! je zanj knjige o Ameriki in njenih napravah in lotil se je sploh dela. ki naj povzdigne tujca iz široke * mase človeštva in ga spravi na pravo pot. Vodniki duš teh kmetov, teh priprostih duhov, ki poznajo vlado le kot sredstvo zatiranja in ne kot čuvaja človeške pravice, so državljani našega naroda, možje in ženske, ki znajo pomen svobode, ki obstoja v pravici državljanov, da vladajo same sebe v redu tako, kakor je njihova volja. . Oni so pravi čuvaji svobode. Oni so naravni branitelji tujcev. Oni so — Amerika. skem položaju, tako kar se tiče spora med Italijani in Jugoslovani. kakor* tudi položaja v domovini. Slov. Narodni Zvezi bo odprt sedaj tudi ta vir, tako da bo v stanu kar največ koristiti splošni jugoslovanski stvari v Ameriki. Objavljala boizvirna poročila iz Pariza slovenski in ameriški javnosti, s čemur bodo odpadli mnogi predsodki, dvomi, napačna nazira-nja in. da bo »ostala naklonjenost ameriškega naroda do Jugoslovanov še toliko večja in očitnejša. Dne 7. marca t. 1. je odpotoval dr. Drago Marušič iz New York a v Pariz, kamor je bil pozvan od jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci. S. N. Z. ga je naprosila, da ji od časa do časa pošlje kakšne, podrobnosti o pogajanjih glede jugoslovanskega problema, ter se pozneje tudi brzojavnim potom obrnila nanj z isto prošnjo. Te dni je prejel g. Paul Scluielcr. predsednik S. N. Z. prvi kabelgram iz Pariza, v katerem obljubuje dr. Marušič. da bo v bodoče vedno obveščal ameriške Slovence o vsem. kar se tiče našega vprašanja ter tudi oošilial vesti o položaju v stari domovini. Kakor je razvideti iz te brzojavke, ne drže naši zastopniki v Parizu rok križem, tem*'?č se trudijo na vse načine, da pribore jugoslovanskemu narodu pravice, ki mu pripadajo. Dokazuje nam tudi. da so vsa italijanska poročila o navdušenju prebivalstva v naših krajih za priklopitev k lt.aliji, izmišljena in zlagana, da imajo torej edini namen, zapeljati javno mnenje v zavezniških deželah in j je tako pridobiti za italijanski imperija lizem. S. N. Z. se ni ustrašila ne truaa ne stroškov, ker je nje edini namen, pospešiti našo stvar med A-merikanci. na drugi strani pa tudi podati našim rojakom resnično sliko o dejanskem položaju ter jih poučevati, kako koristiti narodu in domovini v odločilnem trenutku. Zato naj bi vsi čitatelji našega lista pazno zasledovali ta poroči- Taksa na •članarine za socijalna društva. Buret™ of Internal Revenue je izdal pravila (Part 2 of Regulations 43) glede takse na članarino. Taksa znaša 10 od sto od zneska plačanega kot prispevka ali članarine za vsak "soeijalni, atlc-j lični ali športni klub ali organi-Italijanske spletke in težkoČe (zacijo in to ako znaša redna čla-so še vedno na istem stališču, kot narina za aktivnega in resideut-sprva. Francosko časopisje zatr-juega člana več kot $10 na leto. juje, da se drži predsednik Wil-1 Zakon nalaga tudi takso od 10 od son v tej zadevi še vedno svojega sto na znesek, plačan kot pristop-i neomajanega stališča in da od te-! nino (Initiation fee) v tak klub ga stališča ne bo za pičico odsto- ali organizacijo .in to ako pri-pil. stopnina znaša nad $10 in je ob Predsednik nikakor ne odobra- enem letna članarina rednega čla-va nameravanega sporazuma med na več kot $10. Italijani in Jugoslovani, da naj __ . bi Italija do 1. 1923. opravljala j Katera organizacija je zapopa- gospodarstvo Reke, zatem pa, da aena. bi jo ya stalno prevzela. Predsed Namen in delovanje kluba in nik Wilson teh točk ne odobrava, ne "je^ovo ime je odločilno za kakor tudi ne onih, da bi Jugo- plačevanje takse. Vsak klub ali . . Slovani zgradili svojo lastno luko društvo, ki ima socijalen, atleti- P^pirah ^ V ^ v bližini Reke (na južni strani, športni značaj, je zapopa-1 ^-^enju.^ _ ampak, da mora Reka pripadati v ta zakon, dokler nasprotno j Jugoslovanom. ni dokaxano, in je m društvu da ...... T ________________L, dokaže. A k o kako društvo ho- Jc včeraj objavila Wilao- če dokazati^ da ni pravzaprav so-jeijalno. atletično ali športno, mora predložiti svoj "Charter" in pravila, obenem izjavo o svojem resničnem delovanju. Trgovska zbornica na pr. vzdr-j žuje urade, ki služijo je v trgovske namene, ampak ima (tudi svo-; je redne mesečne sestanke v najeti dvorani na zgolj socijalne na-Doba: Pred vojno. Kmet v Ev , mene. Zato je ista po zakonu so-ropi — na Ogrskem, v Avstriji, jeijalen klub. in "Nemškem,_ v Italiji ali kjersi-! Young Men's Christian Assoei-bodi — enakomerno vrši svoje atije borne halje, použije Zakon od 1. marca 1918 oprošča od davka prispevke na lokalne podružnice delavskih unij. Ni naložena taksa na zneske plačane za dosmrtno članstvo, pač pa mora dosmrtni plan plačevati letno — ob času, ko morajo drugi letni člani plačati svojo letno članarino — takso, enako oni na letno članarino. / Brzojavka s«* glasi dobesedno: Pariz, 23. aprila. Italijanska de- COMMITTEE ON PUBLIC IN FORMATION, JUGOSLAV BUREAU, NEW YORK, N. Y. NAJ GREDO PREKO NAŠIH KNJIG. Spisal Jienrv A. MeAnamey. Skupaj stroški ......$865.92 Rekapitulacija: .........$877.68. Dohodki Izdatki . Preostanek 865.92 $ 11.76 Ta preostanek se je izplačalo ali izročilo Zvezi Jugosl. Žena in Deklet v Chicagu v svrho - pokritja Avstrijska mornarica. Točke mirovne pogodbe med Avstrijo in zavezniki so c zadevi avstrijske mornarice mnogo strožje, kot pa z Nemčijo. Na podlagi te pogodbe bi morala avstrijska mornarica popolnoma izginiti s površja, ker zahtevajo zavezniki, da mora vsa bivša avstrijska trgovska in vojna mornarica preiti v njih last. Zavezniki so pri volji pustiti le nekaj malih tovornih ladij za plovbo po Donavi.' Vse bivše avstrijske križarke, o-klopnice, rušilce in druge bojne ladje se mora izročiti zaveznikom v medsebojno razdelitev in v razdelitev med zavezniške sile. V tej zadevi iniajo .Italijani največ upanja, do tega deleža. Jugoslovanska mornarica.4 Zastopniki Jugoslovanov odločno zahtevajo in želijo, da bi bili zastopani v trenotku, ko se bo od-' ločevalo o bivši avstrijski mornarici. « Ameriško delegacijo je obiskal te dni nek jugoslovanski zastop- svoj zajutrek iz surovih jedil in hajd na polje. Opoldne je lačen ; kratek počitek in zopet na delo. »Ko solnce za!one, spravi na stran svoje orodje in se truden in izmučen vrne domov. Ko se mrači, leže na trdo posteljo. 'Dan je zanj: solnce in muka; noč mrak in spanee. V nedeljo lahko opazuje pri-proste nagrobne kamne svojih dedov ua vaškem pokopališču; in spomni se konca. Gleda preko doline življenja in vidi le. . . smrt. Tako je bilo njegovo življenje. Vlado pozna le kakor ono o-blast, ki ga priklepa k tlom in k večno »enakomernemu delii. Vedno isto, dan z dnem. Postava mu je nekaj kar treba ubogati. Bii je pri vojakih. Sila je zlomila njegovo naravno voljo. Orožje, ki ga je nosjl, mora služiti za vzdr-žaVanje one iste sile, ki ga priklanja k tlotn. Ono hrepenenje, ki tli v ~lovešl sprejema predsednik Wilson londonsko uofmdbo, kar se tiče Gorice, Trsta. Kranjske in j večjega dela Avstrije. Naš narod enodusno odklanja vsak kompromis in zahteva plebiscit za celokupni sporni teritorij. Tržaški Italiiani so v ogromni večini PROTI PRIKLOPITVI TRSTA ITALIJI, ter žele, da bi mesto postalo neodvisno. Gregorin, Svetel iin Vošnjak so bili sprejeti od predsednika Wil-sona 25. aprila ter so ga informirali tekom dolge avdijence o pravičnost? našega vprašanja. Odslej boste redno prejemali kabelgrame in članke. Dr. Marasič. RUDAR. Življenje celo v rovih Ubogi sem rudar, Skor nikdar ne zašije Mi dneva svitli žar. Na desni, levi stene. Za mano črna noč. Pri meni pa svetilka Brli trepetajoč. Kot črna noč za mano Življenje se mi zdi. Ko spomnim se na svoje Pretekle, zadnje dni. - A ti. svetilka, upe Svetlejše mi budiš. Saj kmalu ob mrtvaškem Mi odru zabrliš. T. V. in redka, da si je nemogoče pred-In kmet najde to deželo Dospe | stavljati položaj, v katerem se na-semkaj zdrav, čil in močan. Nje-1 hajajo Jugoslovani, še manj pa, gova duša je kakor, ledina, na i kako delujejo naši zastopniki na kateri or je lahko zanje vsega kar hoče. On pride s svojimi nazori o mirovni konferenci in na katero stran se nagiblje javno mišljenje G. Hohenzollern ves obupan in potrt. vladi in svobodi. Zna le nekfn# v zavezniških deželah. Vse vesti. itemno, da je tu narod svobodnih ljudi, a nič več. Duša mu je odprta vsem mogočim vplivom. Iz nje se lahko napravlja dober državljan, slab državljan ali sploh ni-kak državi jati. I evo ga tukaj. Naj pustimo, da si.sam izbere svojo pot. Naj prihajajo navadno iz pristranskih virov, večinoma iz italijanskih, ki Anierongen, tlolandsko, 10. maja. —v Danes so bivšemu nemškemu cesarju izročili nek časopis, v katerem je bilo tiskano vse besedil o začasne mirovne pogodbe,, stavljene Nemcem od'strani zaveznikov. Besedilo so g. Hohenzoller-nu prestavili na nemško. Kak vtis so naredile na ekskajzerja razne stroge določbe in točke te pogodbe, ljudstvu ni znano, ker iz njegovega gradu ne sme nobena stvar v javnost. Tu pač krožijo vesti. zavijejo resnico, kakor je italijan- da se je mislil bivši nemški cesar akim imperialistom v prid, in naj vsled obupa obesiti. — Osobito največjo škodo Jugoslovanov je^'potrta in žalostna je njegova že-da niso mogli najti poti, da bi iz j na, ker se boji. da se bo moral g. prvih in zanesljivih virov mogli Hohenzollern zagovarjati pod sve-poučiti ameriško javnost o dejan-j tovuioi tribiuialom. a K. S. K. t Jednota Ustanovljena v Jolietu, Dl., dne 2. aprila 1894. Inkorp«»r»raoa v Jolietu, J d rta v i lllinoia, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, ELJL f Telefon 1048. od ustanovitve do 1. maja 1919 skupna izplačana podpora $1,647,715.73. ; J GLAVNI URADNIKI: r.'iedsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 2. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. IT. podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, Til. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, III. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBORs Josip Dunda, 704 North Ravlior Ave., Joliet,-111. Martin Neiuanich, 1900 W. 22 St., Chicago, DL * Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Franci«, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael J. K raker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. I Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Grogorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, Dl. PRAVNI ODBOR: k Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. f Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemol, Rock Springs, Wyo. UREDNIK ''GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III Telefon Ca Had 2487. Vsa pisma iu denarne zadeve, tikajoče st Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino.pa na: "GLA81LO K. S. K. JED NOTE, 1915 W. 22 n d Place, Chicago, 111.. 146....................1 147 ....................: 148. ................... 15 0.............. 15 1.................... 153........:........... >56...................- 15 7.................. 15 8.................... 15 9..................... 16 0.................... 161.................... 162. ...................1 168......... .......... 16 4.................... 16 5.................... 16 6.................... 16 7.................... 16 8..................... Skupaj............ Preostanek 1. aprila, 1919 216.55, 116.42 139.40 117.33 68.71 125.54 162.27 86.34 30.64 13.84 03.84 39.01 380.49 257.58 82.06 46.37 86.31 26.32 14.93 i 1,250.00 50.00 50.00 Staniša, 500 W.- Hughit 6t. — Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt 8t. — Zastopnik Alois Barce, 508 E. Smith St. — Redna mesečna seja »e vrSi vsako prvo nedeljo. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waa- kegan. 111. — Predsednik Frank Gfoi (So. Sheridan Road., Waukegan. 111. — Jarvszak, 9621 Ave. M. Zastopnica iTajnik Math. Ivsnetich. 1018 Sheridan 1 Katarina Jakovfič, 9621 Ave. M. — fid., N. Chcago, 111. — Zastopnik Frank Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo Opeka, *26 Lenox Ave., N. Chicago, 111. i nedeljo v Medoievi dvorani. Redna mesečna seja se vrši vsako 81. Društvo Marije Sedem žalosti, drugo nedeljo v Slanovi dvorani. , Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria 54. Društvo av. 8rca Jeeuaovega, j Lokar, 4fi40 Hatfield St. Tajnica Jo Ohiaholm, Minn. — Predsednik Gre- 1 sephina Fortuu, 4822 Plum Allev. Za gor Row, 401 West Poplar St. — Tej 'stopnica Ana Gplobič, 5621 Carnegfe St. nik Anton Repež, P. O. Box «35. — "M ' ■ zastopnik Frank Mihelič, P. O. box 635. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo točno ob 10. uri dopoldne v John Grahekovi dvorani. 56. Društvo av. Jožefa. Crested Butte. Colo. — Predsednik Anton Golo bič box 727. — Tajnik in zastopnik Math Zekrajšek, box 727. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v M. Perko dvorani. . Preostanek 30. aprila 1919. Glavni urad 6. maja 1919. ................. $528,965.12 JOSIP ZALAR, c|. tajnik. IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. k. J. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec april 1919. Asesment 4-19. 10. 11. rj. 13 14. 15. IG. • r i I . 20. 21 . 23. 2-1. 25. 29. 30' 32......... ........* • • 33...... 38... L..... *>c»..... 40.!.!..'!!! 41......... 42......... 43____ ...........j 44......... 45........ 46......... 47......... 49......... 50......... j 51......... 52......... ..!....!... 53......... 55 f»x....... 00. 61. 62. 63. 64. 65. «7. . 69. 70. 71 . 72. 73 74. 75. 77. 78. 79. 80. 81. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92 93! 94. 95. 97. 98. 100. 101. 103. 104. 105. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114 115. 118. 119. 120. 121. 100 124. 126. 127. 12*. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135 136. 139. 140. 143. 144 145 ____I Plačali na ase*. 4—1« 474.37 901.38 326.47 228.81 320.62 1,127.06 246.28 38.96 135.98 601.68 123.16 443.68 352.15 298.20 47.96 112.37 133.10 87.74 18.39 958.70 727.90 639.49 139.66 841.07 190.52 45.28 249.98 212.49 301.02 300.21 510.43 123.41 92.61 223.00 182.15 643.11 123.50 135.22 418.44 137.68 203 30 .388.66 215.96 146.45 447.44 122.09 279.58 56.56 416.20 230.57 297.21 124.34 51.43 220.37 58.50 180.95 94.63 116.09 108.35 393.93 406.55 174.25 344.46 •365.67 91.30 79.34 111.85 114.64 267.51 90.43 306.35 48.98 280.75 155.85 297.42 77.81 148.39 92.55 162.38 21.30 120.23 183.44 145.29 118.13 219.02 76.89 99.54 73.94 180.79 130.72 66.15 202.54 43.63 87.02 307.22 76.11 48.91 125.48 9.73 45.73 166.72 99.38 34.62 10.63 314.36 146.29 63.18 65.13 205.14 142.48 85.06 71.07 70.21 235.45 75.02 Izplačali Smrtnina ~Po«ikodryi*«>'>- »'<> 12OI Hickory St. Ta jnik Frank Musich. eerkveni dvorani. UllMi N. Chicago St, — Zastopnik 2. Društvo sv. Jožefa, Joliet. IU. — Joseph Rozich, 1314 N. Centor St. — Predsednik John Filak, 1203 Elizabeth Redna mesečna seja se vrši vsako prvo 8t. Tajnik John Vidmar, 611 N. Broad-j nedeljo v stari Šolski dvorani. way St. Zastopnik John A. Te>.ak. 1012) 30. Društvo sv. Petra. Calumet. Mich N. Chicago St. Redna seja se vrši vsa-1 — Predsednik Mihael Majerle, 7. Che ko prvo nedelio v mesecu v stari Soli. stnut St. Tam. loc. — Tajnik Paul K. 3. Društvo Vit. sv. Jurja. Joliet, IU. - j Madronieh, 1« Walnut St. — Zastmp Predsednik John Kren st.-605 N. Ch es- nik Paul K. Madronieh, 18 Walnut St go St. Tajnik Joseph Panian. J001 N. 'Chicago St. Zastopnik Mart. Konda st 206 Jackson St. — Redna seja se vrši ' vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, To ver, Minn. — Predsednik John Tek-*vc bx 770, Soudan, Minn. Taj. Jos. Oblak, box 1162, Soudau. Minn.'Zastopnik Š'e- , fan Ahčin, box 734. Soudan. Minn. Redna seja se vrši vsako drugo nedelio v deljo r društveni dvorani, mesecu v Tower, Minn, v cerkveni ka- 33. Društvo "Marijo Device", Pit peji. tshurgh. Pa. — Predsednik Peter Bal 6. Društvo sv. Družine. La Salle, IU. kover, 5216 Dresden Alley. — Tajnik — Predsednik John Tomše. 118—4th St. i John Filipčiv, 5145 Carnegie Ave. — Tajnik John Prnžen, 1121 3rd St.' Zastopnik Josip Pavlakovič, 54 Low Zastopnik Joseph Gende, 70—2nd St. — Road. Shnr.psburg. Pa. — Redna seja Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo i »e vrši vsako prvo nedeljo v K. S. Do v mesecu v slovenski cerkveni dvorani.; mu. 57. St. 7. Društvo sv. Jožefa. Pueblo. Colo. £8. Društvo sv. Petra in Pavla., Kan- — Predsednik Matt. Jerman, 321 Palxn sam City. Kana. — Predsednik Peter St. Tajnik Peter čulig. 1245 So. Santa j Majerle, 428 North 5th St. — Ta 1- Pittsburjeh, Pa.—Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. S. l)oinn, 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming. Kana. — Predsednik Joseph Gerant, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Tajnik Antora Skubitz, R. R. 'j. bos «4, Pittsburg, Kans. Zastopnik Frank Linz, R. R. 2, Cherokee, Kans. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Joe Sha-liart dvorani. 84. Društvo Marije Sedem žalosti, 56. Društvo sv. Jožefa, LeodvUle. Painesdale, Mich. — Predsednik Jura i i? LIT ^relJl,edmk Frank Mohar, 326 Pi„tar, box 458, Painesdale, Mich. Taj. ; t Taj"lk Frank Cer"1 Ixmia Piutar, box 304, Painrsdale, Mich. -1, Ron o. Zastopnik Anton Zastopnik Anton Kružič, box 77, jak, 509 Elm St Novak. 630 W. 2nd St. —* Redna mesečna seja se vrši vsakega 14. v mesecu na 527 Elm St. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. — Tajnik G. Tssaoti. 423 Throop Ave. — Zastopnik F. G. Tassotti 130 Scholes St. — Redna me- Painesdale, Mjeh. Rpdna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v L O. O. F. dvorani ob 2 uri popoldne. 85. Društvo M. čist. S poč., Lorafn. O. — Predsednica Atfne* Kimpara, še. I7:?5 E. 33. St. — Zastopnica Ivanka Svete, 1782 K. 28th St. — Redna mesečna soja se VrSi vsako drugo nedeljo sečna seja se vrši vsako prvo soboto v A. V i in »to v i dvorani. TrP*eA» t, 86 Društvo sv- 8rca Marije, Rock 58 Društvo sv. Jožefa. Haser Fa. Springs. Wyo. - Predse inicu Mar,- r P1r^l3P1dni.k iohn T"sar?.,Hr,D 2 Karshlshnik. 627 N. Front St. - Tsj am vJap TnJ T Taio'k A pol. Mrak, c. o. - Rock Springs Oblak, Post Office box 223. MAno,. Miner." -Zastopnica Frančiška Mrak. • ^*ftarP1' John B0h'n^ RF1? h- —Redna mesečna seja se vrsi box 133, Irwin. Pa — Redna me- V8ako jn,^ ncdeljo v Slovenskom Do-sečna seja se vrs: vsako drugo nede- 'mu . ljV ±tiLtVeni __ . „ 87. Društvo sv. Antona Padov, Jo- SV" » Metoda. E-lliet. V}. _ Predsednik Math Jodnich, 1 veletn. Minn. — Predsednik Anton — Redna seja se vrši v&ako drugo ne ieljo v cerkveni dvorani po prvi sv maši. 32. Društvo "Jezus Dobri Pastir", Enumclaw, Wash. — Predsednik Jo seph Richtar. RFD. 1. Enumclaw, Wash. — Tnjnik Joseph Malnoritch, RFD. No. 1. box 70. — Zastopnik Joseph Malneritch, RFD. No. 1. box 70. Redna seja «e vrsi vsako četrto ne- Fritž, 112 Grant Avenue. — Tajnik Frank Peterlin. P. O. bo* 802. — Zastopnik Martin Shukle, 811 Ave "A", j — Redna moscJna seja se vrši vsako j drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvora ! nj. secj v 1125 Hickory St. — Tajftik Fr. Bam bich. 914 N. Broedway. — Zastopnik Math Vidmar. 205- Moran St. — Re dna mesečna seja so vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani. 88. Društvo sv. Alojrila, Mohawk. en - ^___ _ i Micli. — Predsednik George Hribljan, 60^Društvo »v. Janez Krst. Weno-!i) Cooper Citv. Mich. - Redna irol Brunski, box 198. — Redna me-| mes^.1)a sria vgako npde. na seja se vrši vsako prvo soboto jj0 nu Ahmeek, Mich. m»*seeu v dvorani društva sv. Petra j 89. Dm^vo sv. Petra in Pavla, Et- H„{" n«„JL , „ oa. Pa. — Predsednik Mato Belavič, 61. Društvo vit. sv. Mihaela. Young- ,0 Kittaninir St. — Tninlk Virk R..- ^•ent. St. — Redna mesečna se.ia sr» i 0, j vrši ^ako tretjo nedeljo na 1267 W. 90> Društvo av. Cirila in Metoda. So. Oroaha, Nebraska. — Predsednik Jo- Federal fct. v Timlin« dvorani.fl 62. Društvo sv.*Petra in Pavla. Bradley, IU. — Predsednik Mihael Smole, Pf O. box 314. Tajnik Frank Grdesich, box 317. sip Križmauič, 56C5 — 33rd Ave. — Tajnik Anton Kraševec, 1520 .Teffors. St. — Zastopnik Nime- , Pa. — Predsednik John Jevnikar, 5411 socu v dvorani dr. sv. Jerneja. i G'amelia St. — Tajnik John Bojane. 207 12. Društvo sv. Jožefa. Forest City | — 57th St. — Zastopnik Josef Lokar, Pa. — Predsednik Joseph Kamin, box j *K40 Hatfield St. — Redna meaečna 504 Forest City. Pa. Tajnik Frank Tel- j seja se vrši vsako drugo nedeljo v K. ban, box 300. Zastopnik John Tefcban. IS. Domu. box 707 Forest City, Pa. Redna seja se | 42. Društvo sv. Alojzija. Steelton, ! Predsednik Josip Jagušič. 10 Craft j Ave. — Tajnik John Skoff. 13 Gan-! ster St. — Zastopnik Frank Skrlin, 28 Bridge St. — Redna mesečna seja se ! vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 j Bridge St. 65. Društvo sv. Janeza Ev.. Milwaukee. Wis. — Predsednik John Ketiš. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Ljuba Železnjak, 2505 Butier St. - Tajnica Marija Man-ce. H6 — 45th St. — Zastopnica Maria Kosteh«-, star.. 4937 Hatfield St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Millvale. P«. 93. Društvo Friderik Baraga. Chis- vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v mestni dvorani popoklne ob 2. uri. 13. Društvo sv. Janeza Krstnika. Bt wabik, Minn. — Predsednik Joseph Ta hija, box 292. Tainik Math. R. Toinetz, Pa. — Predsednik Anton Matjasich. 157 Mairf St. — Tajnik Frank Ribaril h, 126 Fredr. St. — Zastopnik Anton Hren. 252 Main St. — Redna me sečna seja se vrši vsaki tretji četrtek box 81. Zastopnik Jakob Kurish. box v društveni dvorani 6S. — Redna seja se vrši vsako prvo ne- ! 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, i deljo v mesecu pri Math Touietz-u oh ; Mont. — Predsednik Frank Petelin, dveh popoldne. 622 E. — 3rd St. — Tajnik Michael 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte. J. Kraker. 61 \ E. 3rd St. — Zastop-Mont. — Predsednik John Meglen. 1 nik Michael J. Krpker. 614 E. 3rd 8L J202 Hickorv St. East. Tainik John — Redna mesečna seja se vrši vsaki 1. j Dolenc, 2128 So. Mont. St. Butte. Za- in 3. torek v a. S. Petra in Pavla dvo-stopnik Frank Baikovec. 94 Pine St. j rani. Redna seja se vrši vsako 2. in f. sre- 44. Društvo sv. Florjana, 8. Chica^ do v dvorani cerkve "Holv Savior' M go. III. — Predsednik Mart. Golobič, Zvečer ob 8 .uri. ! " ' 1 Ave. L- — Tajnik Frank Raušl, 15. Društvo sv. Roka. AUegheny. Pa. | 3134 E. 93rd St. - Zastopnik John To- - Predsednik Georgfc Flajnik. 4413'«^ 10812 Torrecce Ave. — Redna Butler St. Taj. John Thomas. 38 - 8eJa se. v7sl vsako P^-^v St Za^rvn'.v UTotw v ! lio v Medoshevi dvorani na bw- St. Zastopnik Math. Klarič, Si2 E. i v Medoshe Ohio St. N. 8. Redna seja se vrši vsako |„ . ^^^ r tretjo nedeljo v K. S. Domu. ! D™fitvo av. Cirila in Metoda. E Helena. Mont. 1511 Park Street. — Tajnik John Mo- holE1 MiniL __ predsednik Math čnik. r>ll Park St. — ZastopniK Joe I Kaaus 216 W. Oak St. — Tajnik John ! Windishman, 4S3 Virginia St. Redna : Rochevar .131 W. Poplar St. —. Za j mesečna seja se vrš: vsako prvo ne-1 gtopnik Louis Baraga/ 326 W. Poplar deljo v dvorani g. M. Rop, 479 Na ;gt _ RP(jna mesečna seja se vrši vsa- tional Ave ^o drugo nedeljo v L. kovačevi dvo- 07. Družtvo sv. Nikolaja, Steelton. i ran? 'Pa. — Predsednik John Kraševeo, 211 j 94. Društvo Marije Zdravje Bolni-Main St. — Tajnik M. Matjasich. 006 , kov> Sublet. Wyo. — Predsednik So. 3rd St. astZ. M. Matjasich, 556 - ,f0hn Krumpačnik, box 122. — Tajnik 3rd St. -- ZScja se vrši vsako tretjo praTlk Kramer, box 61. — Zastopnik nedeljo v društvene j dvorani sv. Alo j-j KoRlSt> p(>rjr se^a se vrš' vsako dn.go nedeljo v T. O. janovich, 115 Chestnut St. Redna seja o ^l Ln fLl noAto) se vrši vsako nedeljo v Duluth Brewl0^' ^^ ^Serafin., ' ' New York- Y- ~ Predsednik Luka. 17. Društvo Marije Pomočnice, Hun» : i*a Ii. 325 E 241 h St., New York City, tngtan, Ark. — Predsednik Matija O I „ Tajnik Joe Merčun. 323 E. 24th St.. gradi, box 89. Tajnik Alojz Krhiikar. fc-ew York Citv. — Zastopnik Jerne.. box 1. /Zastopnik John Valentin, box, Habjan. 1873 Putman Ave., Brooklyn 178. Vsi v Huntington, Ark. Redna »e- I Bedna mesečna seja se vrši ja se vrši vsako tretjo nedeljo v me j vsako drugo soboto v Cerkveni dvora secu- ; ,ii 62 St. Marks Place. New York City 20. Društvo sv. Janeza Krst.. Iron- .47. Društvo-sv. Alojzija, Chicago. Dl wood, Mich. — Predsednik Math Rit- j _>• Predsednik Frank Kozjek, 2021 W manich P. O. box 242. Tajnik an za-1-22nd Place. — Tajnik John Wukshi stopnik Martin Bukovetz, 29+ Kenne- hneb. 3010 So. Avers Ave. — Zatrop dv St. Redna seja se vrši vsako tretjo j ^ Martin Nemanich. 1900 W. 22nd nedeljo v cerkveni dvorani. _ RCt]na mesečna seja se vrši vsa 21. Društvo sv. Jožefa, Federal. Pa.; ko drugo nedeljo v eerkveni dvorani. — Predsednik Martin Tavčar. P. O. ' 49 D~uStvo Jezus Dobri Pastir. Pitts-box 42, Presto. Pa. — Tajnik Frank i burgh. Pa — Prodsednik Stephen Ro Primožič, box 18, Presto. Pa. — Za- ^jn*, 51:54 Dresden Way. — Tajnik Jo stopnik Ignac Krek, box 67. P. O. Pre L Bahorich. 513S Dresden Way sto, Pa. — Redna seja se vrši vsako J — Zastopnik* Geo Weselrch. 5222 Key nik Andrej Jcr^b box 92. — Redna Predsednik John mesečna seja ^ vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb prostorih. Gutnik box 1124 M<*en. Ave. Zastopnik -V»j* Mlakar. 203 Stillwell' Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako 72. Društvo sv. Antona Pad.. Ely, prvo nedeljo v A. Mavričevi dvorani, inn. — Predsednik Frank Veranth. 100. Društ Minn. — Predsedmk hrank \ eranth. J 100. Društvo sv. Jurija, Sunny Side, btfx 154. — Tajnik John Otrin. box 322 ^Jtali. — Predsednik in tajnik Anton — Zastopnik John Skulj. box 529. —'Težak. P. O. Standardville — Latuda. Redna mesečna seja se vrši v»ako dru go nedeljo v Fr. Virautevi dvoran;. 73. Društvo sv. Jurja. Toluca. IU. — Predsednik Ivan Packi, box 241. — j Tajnik Viaeeut Rački, box 133, — Zastopnik John Parlich, box 314. — Redna seja: vsako drugo nedeljo v me-j secu v prostorih, Mike Johanes Utah. — Zastopnik Anton Nemanich, box 148. — Retina mesečna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v predsednikovem stanovanju. 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorain. Ohio. — Predsednik Josip Si-monič. 906 E. 34th St. — Tajnik Hen-I rik Kompare. 1719 E. 29th St. Zastop-74. Društvo sv. Barbare. Springfield, i nik Alois Balant. 106 Pearl Ave. — i Illinois. — Predsednik Anton Knžnik, Redaa mesečna seja se vrši vsako pr-j 1201 So. 19th St.. Springfield, 111. —| vo nedeljo v A. Virantovi dvorani. Tajnik Martin Banieh. 1816 N. 9th | iq3. Društvo sv. Jožefa. Milwaukee. drugo nedeljo v slovenski dvjorani. 23. Društvo sv. Barbare. Bridgeport Ohio. — Predsednik Andrej Hočevar. RFD. 2, box 78i£. — Tajnik Mihael Hočevar, RFD. 2. box 29. — Zastopnik Anton Hočevar, RFD. box 29. — R? stone St! — Redna mesečna sem se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Do mu. 50. Društvo Marije Sedem žalosti. Allegheny. Pa. — Predsednik John Mravintz. 1107 Haslage Ave., N. S. dna seja se vrši vsako drugo nede- Tajuik Fr. Trempush, 5140 Carnegie Ijo v Slovenski dvorani v Bovdsville.! *v'e . Pittsburgh. Pa. — Zastopnik Ju-Ohio. Pnčetek ob 2. uri popoldne. . rjj Greguraš, 4517 Butler St., Pitts-24. Društvo sv. Barbare. Blocton, | biirgh. Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo. 51. Društvo sv. Petra in Pavla. Iron Mountain, Mich. — Predsednik Frank tcT ZT ^re^®ednik Gregor Kokol. box 1*7, Marvel, Ala. — Tajnik in ?astap nxk Irank Kerzk, bx 16, W. Blocton, t. — Zastopnik Jernej Mlakar., 184S S. Renfro St. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski šoli. 75. Društvo Vit. sv. Martina, La Sa-Ue, Dl. — Predsednik Ignac JoTdan, R. F. I). No. 24. — Tajnik Jos. Barbo-rich, 1202 First St. — Zastopnik Fr. Gergovich, 829 Crossat St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenski Cerkveni dvorani. Wis. — Predsednik Anton Kozlevčar. 4.? K — 5? Ave. W. AI lis, Wis. Tainik Louis Sekula. 46" -- 52 Ave. W. All's. Wis. — Zastoimik Frank Banko. 5202 National Ave.. West Allis. Wis. ■— Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto zvečer ob pol 8. uri v cerkv. dvorani v West Allis. 104. Društvo Mar. čist. Spoč.. Pueblo. Colo. Predsednica Marg. Luk 77. Društvo Marije Vnebovzete, Fo- i **tič. 1220 Eiler St. — Tajnica Julija rest City, Pa. — Predsednik John Pun-. Krašovcc. 303 E. Northern Ave. — Za-gerchav, R. D, 2 box 36. — Tajnik stopnice Paula Pr5.-\ 1322 Bervvind A v. John Osolin, box 492. — Zastopnik j — Redna meseč. seja se vrši vsakega Anton Bokal, box 552. — Redna me-; 15. dne v mesecu v M. Luksetuč dvo-sečmi seja *e vrši vsako drugo nedeljo rani. v Mestni dvorani. 105. Društvo sv. Ane. New York. N. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chicago, DL — Predsednica Matilda Du-ler, 1856 W. 23 St. — Tajnica Mary Blaj. 1854 W. 21st Pl. — Zastopnica Y. — Predsednica Marija Kompare, P277 Putnam Ave., Brooklyn. N. Y. — Tajui.a Ivana Ovca, 402 E. S3. St., New York. — Zastopnica Neža češark. Margareta Petrovčid, 1920 W. 22 St. 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y HJt--v; _ seja. se vrši vsako dru sloveaaki cerkveni dvo- Bedna Ho nedeljo rani. 108. Društvo sv Oenovefe, Joliet. HI -^Predsednica Antonija Struna, 203',4 Bridge St, — Tajnica Marija £avi-i«*ti, 106 Libertv Street. — Zastopnica Ma tj Zalar. il3l N. Hiekoiy 8t. — Be dna mesečna aeja se vrši vsako prvo nedeljo v atari soli. 109. Društvo sv. DrfcftiiM Alliquippa, Pa. — Predsednik John Jager, box 137. — Tajnik Vencel Habieh, L. box 113. — Zastopnik Julian J ere, L. Box 111. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo pri blagajniku. 110. Društvo sv. Jotofa, Barberton, Ohio. — Predsednik Joseph Podpečnik. TOO E. Cieedmor Ave. — Tajni? Joseph Lekšan, 14» Center St.- — Zastopnik Jernej Gerbec, 174 Chisnell St. Bedna inesei. seja se vrši vsako 3. nedeljo v dvorani na 312 E. Tuscaravas, Ave. 111. Društvo sv. Srca Marije, Barberton, Ohio. — Predsednica Frances Rartoneel, 149 Center St. — Tajnica Ivana Okoliš, 223 Moore St. 4~ Zastopnica Ivana Kaserman. 168 Betz 8t. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo pri sestri Jeri Lekšan. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely. Minn. — Predsednik Frank Jerich, box 884. Tajnik John Kovach, box 363. — Za stopiiik Joseph Agnioh, box 266. — Re-daa mesečna seja se vrsi vsako tretjo deljo v stari cerkvi po prvi sv. maši. 113. Društvo sv. Boka, Denver, Golo. — Predsednik John Arko, 4723 Grand St. — Tajnik Joseph Erjavec, 631 E. 49 Ave. —Zastopnik John Turk, 4927 Pearl St. — Redna meseč. seja se vrsi •vsak drugi četrtek zvečer v I>omu aloven^k. društev. 114. Društvo Marije Milost. Polne, Steelton. Pa. — Predsednica Marija Starasinich, 764 So. 2 St., Steelton, Pa. — Tajnica Mary Butala. 768 So. 2nd St., Steelton, Pa. — Zastopnica Mary Lončarich, 622 South 3rd St., Steelton, Pa. Redna meseč. seja se vrSi vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani. 115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Ks.—PredsetL Katy Majerle, 415 X. 3. St. Tajnica Marg. Bižal, 416 N. 3. St. Zastopnica Terezija Novak, 431 Ferrv St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski cerkveni dvorani. S. K. JEPNOTE. _ 14. MAJA 1919. "v" "TV1 .'t—*gSH* IM I ■' L sbsssssu mu III — Predsednica Johaaa Brud*r, 154r-3rd St. Tajnica Maria Stašek, 1<*3—2ad ft. ZastopnieaJlaria Prašen, 1121—3rd 8t. Redna meseč. aeja ae vrši vsako drugo uedeljo v' Šolski dvorani. 140. Društvo Reaallje, #prtnf- /leld, m. — P rad*. Štefanija Zaubi, 1'23 So .12 St. Tajnica Mary Batbarich. Ia04 So. 13. St. Zastopnica Katy Ger movšek. 1212 E. Stuart St. — Bedna me MČ. seja se vrši vsaka tretjo n« Shodu je pr?dsodo- kerinem telesu sprejme kal narod- p^Redn^m^a^ ^ikS vala ga. dr. Tavčarjeva. V imenu ne osvete ter naj naposled pogine drugo nedeljo v Hrv. Slov. cerkveni goriškega ženstva je. govorila gc. v krvi in ognju. dVuT^uštve sv. Joiefa, Olevelaad, O. Z«jkva, ki je slikala položaj slo- Soglasno se je odobrilo tudi za- — Predsednik John Lekan. 3514 E. 80 venskega prebivalstva pod itali- stopno pisma, ki se odpošlje St. Tajnik Johni Petri*. 3550 E. 81 St. 4tnskim jarmom. Ga. dr. Kokaljt- .... . . _„.. Zastopnik Joe Lekan. 3568 E. 80 St. J . * , , . . . , hčerki predsednika Wilaona: - Redna mesečna seja se vrši vsako va je liaglasala, da je .talljanska ^ okupacija kršenje naših najave- Gospodična Wilson! Tisoč in ti-tejših pravic, vsled čes.ar mora bU soč mladih src se zateka k Vam. ti naš klic po osvoboditvi tako,da čujete našo bol in slišite naši prošnjo. Jeseni lanskega leta je stri naš narod okove, v katerih je tičal stoletja. Nova zarja pa m je nujna potreba le slovenskega dela našega naroda, ampak tudi skupnih jugoslovanskih' kulturnih in narodnih narodnih interesov, ker se bo z njega ustanovi -vijo ustvarilo novo kulturno žari bil spoznal več svojega brata. Italijanski častniki pravijo, da so to "Avstrijci" in da jc treba z njimi na enak način postopati, kakor so Avstrijci pristopali z italijanskimi uietniWi. Co so italijan- Sče za vsestransko prerojenje na- »ki častniki tega mnenja, si lahko šega troimenega naroda. napravimo lasno sliko o teh tabo- j riščili. V V eropi te se vec taborov. IT. Enake razmere vladajo v dru- Zato zahteva akademska omla- ujetniških taboriščih v Con-diiia, da prično vsi pristojni ?ak- sejve Laneeniccu, Spressianu, torji takoj s pripravami, da se že | Coneglianu. Susseirani. Sacile in z oktobrom 1919 prično predava-1 v Ciwatti. Postopanje z ujetniki nja* vsaj na juridični in filozofski j je na(j vse odurno. Vsi tožijo, da fakulteti. jim primanjkuje hrane. Za vsako III. i malenkost jih pretepajo. V Moz- Pararelno naj tako intenzivna i Zecane so bežali ujetniki ponoči iz pripravljalna dela za otvoritev taborišča ter kradli in jedli su-primerne vseučiliške knjižnice v TOVO zelenjavo, travo in korenine. Ljubljani in naj se skjbi za pre- j («orje onemu, ki pobegne in pade lios književnega materijala in ZOpet v italijanske roke. Enega drugih pripomočkov iz dunajske Redna mesečna seja tretjo nedeljo v Plutovi dvorani. 147. Društvo Marije Pom., Rankin, Pa. — Predsednica Frances Jurinak, 282 Floet St. Tajnica Katy Blaaina, 303 — 4th St. Zastopnica Mrs. Anna «la«en da se bo čul V Pariz. ^VS^S^S^j riskernik jo v in.enn cerkv. dvorani. _ \koroškega ženstva v temeljitem 148. Društvo ar. Joiefa, Bridgeport, j r0£}|u 0pi«a]a Vse krivice in Conn. — Predsednik Frank Bohnec, ^ _ T 1: 249 Pine St. aseuniK r ran«, duuuk, , . . . . . ... » ,„ Tsjnik Rev. M. J. Go-1 preganjanja, ki so jih ;n jih se tr- lob, 450 Pine Street. Zastopnik Bev. pe koroški Slovenci da po Nemcih. dvorne knjižnice, dunajskega in graškega vseučilišča in seminarjev. IV. teh*nesrečnikov so karbinijerji u-lovili, pretepli s puškinim kopitom in mu razntesarili roko. Nato so ga zaprli deset dni v vlažno ječo, v kateri je dobival nesrečnik Vsi domači vseučiiiščni profe- j ;".Cfrt kar kruha na dan. a vode sa-eorji in strokovnjaki, raztreseni j usmiljena. sedaj po tujih univerzah, naj se \r Veroni se nahaja ludi bcbiiš- nica za Jugoslovane, kier vladajo ravno tako žalostne razmere in pridobe za domače vseučilišče. V. V izpopolnitev strokovnega znanja in pridobitev širšega potrebnega obzorja bo želel in mo-, ral marsikateri naš dijak iti v iivo-; v kateri umira radi nedostatuega negovanja in hrane 10—15 oseh j na dan. Iz taborišča v Spressianu je u- zasijala na obzorju m zveselili marsiKaieri nas aijan ,„ v , nedavnim pet ujetni- smo se je - toda glej! Bliskoma ^'nstvo vsaj za nekaj semestrov., ^ ko|od s0 bm ulovlje. .............. so jo zatemnili imperialistični o- V Uda naj ustvari primeren tond, ^ ^ 8tra-1)ikov ki so jfh takoj Golob, 450I Zahtevamo, da nam pripadajo bla ki naših sosedov Italijanov. » ^dostne »tipendije b!.ezsr,:.n0 pretepava t i s ta- TZ&FSm ' 'Ivelikovec in Celovec. Beljak in"! Nad vzeli so si oblast nad našim Jakom, da se bodo lah^m^!ko silo. da je tmjica od njih pod- 150. Društvo ar. Ane, Cleveland, O.: §aiohor. ker so to mesta v naš^m j malim narodom ter iztrgali iz te- no na inozemsau ^ Izdan je bil ukaz, v katerem ~ j^M^f1o^ffaaS! ozemlju in so dam v gospodarskem | lesa srce in pljuča - Gorico, Trst, verza h svojemu st udiju. e. 81.'St."S."e. Zastopnica France«'Mer-'pogledu potrebna. To zahtevamo Reko, Istro, Dalmacijo, dele var, 3563 S. 82 St. 8. E. -- * Redna |)rez pojazni. ker smo ves čas voj- 118. Društvo sv. Pavla, Little FaUs. me8eč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo, ,, nnfnnfn u; nJinl N. Y.—Predsednik John Susman, 4. So., v rae8ecu v šolski dvorani »ke CUStVOV ali Z entcnto. ki nam William St. Tajnik Jacob Turshick. 9; jgj. Društvo tv. Družine, Indlanapo-. je obljubila narodno prostost. Danube St. Zastopnik Frank Gregorka,; ^ ind. _ Predsednik Martin Cesnik. .. , ()00 nr^bivalci ua Koro-38 Douglas St. — Redna meset-na.seja • 757 Haugh St. Tajnik Anton Rudman,!1'"' . ' ' G| .r , . se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley 7S7 Holmes ave. Zastopnik Frank Uraj-! skeill je Lj0.(KH) Slovencev, ki SO Street. nar 744 Warman Ave. Redna mesec, seja : «a nietj 45 poslanci V koroškem dale%?u«rv^XdSoa^-^ * "-^^dcielnen, .boru imeli samo dva Maretuich, 703 Stillvel Ave. Tajnica | 152. Društvo »v. M«***1*. 80. Deer-! zastopililMl. Kake krivice smo mo-Agnes Piškur, 111 Central ave. Za- tng, HL — Predsednik Thomas PopovičiLgjj prenašati gled0 šolvlv;,. Na" stopnica Mary Erjavec, 704 Bellview ; 10800 Torrence Ave. Tajnik Anton Pe-j v v.^^ • ,ol: , llln,.p/, Av?. — Redna mesečna seja se vršijgut< 10800 Torrence Ave. Zastopnik celem Koroškem SO imeli namreč vsako drugo nedeljo v šolski d-vorani.; ivan Kralj, 10800 Torrence^ Avenue. — samo dve slovenski ljudski Šoli. 120. Društvo sv. Ane, Forest City. R^ina mee*t. teja s«»'vrši v«*ko dru«o Pa. — Predsednica Fanny Susman, box ! nedeljo v dvorani Will. Doff 1043 St. 558. — Tajnica Paulina Osolin. box 492 153. Društvo sv. Jeronlma, Canona. Zastopnica Angela Orazem, box 61. — burg, Pa. — Predsednik Mihael Tomšič, Tako se nam je godilo prej na rodni zemlji, zalo je sedaj °dino -------- . „ , . —----- ----------------------------pravo, da zahtevamo od mirovne Redna mesečna seja se vr5i vsako tretjo j p 0., Houston, Pa. Tajnik in zastop. ' , , nedeljo v Mestni dvorani. |j0hn Pelhan, box 174 Houston, Pa. _; kontei dice, kal liani glt. ~ "" " " Redna meseč. seja se vrši vsako prvo \ imenu soc. dem. ženstva je nedeljo v prostorih rojaka A. Bevea. govorila gdč. Urbaneič. ki je na- 121. Društvo Marije Pom., Little, Palls, N. Y.—Predsednica Jera Susman, 541 Jefferson St. Tajnien Jennie Škof, 541 Jefferson St. Zastopnica Jennie Istt-nič, 904 So. Ann St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na 18 Seelev St. 122. Društvo sv. Jožefa, Rock Springs. Wyo. — Predsednik Matevž Fcrlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevž Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu. 123. Društvo sv. Ane, Ohio. — Predsednica Ana 154. Lansing, Ohio. Tajnica Josephine Hočevar, R. F. D. 2. box 29, Bridgeport, O. Zastopnica Tvana Hočevar, R. F. D. 2. box 29, Bridgeport, Ohio. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Bovdsville, Ohio. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Martin Oberžan, box 72. Tajnik Victor Hace, box 136 Mineral Kansas. — Zastopnik Victor Hace. box 136, Mineral. Kans. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Fr. Speiserjevi dvorani. 127. Društvo sv- Ane, Waukegan, I1L — Predsednica Mary Turk, 1016 Lenox Ave., X .Chicago, 111. Tajnica Katy Mausar. 1013 So^ Sheridan Rd.. Waukegan. Til. Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave.. X .Chicago. 111. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v dolski dvorani . 128. Društvo sv. Barbare ,Etna, Pa. — Predsednica Ana Novak. 15 Union Street. Tajnica Johana Skoff. 13 Gan-ster St. Zastopnica Johana Skoff. 13 Ganster St. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo na 15 Union St.. Etna, Pa. 129. Društvo Marije Pom., South Omaha, Neb. — Predsednica Marija Ostir, 2521 So. 7th St. Tajnica Katarina Petrasich, 5441 So. 24. St. Zastopnica Anna CvetnS, 3603 West St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na 5441 So. 24. St. v South Omaha. 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb, HI. — Predsednik Paul Koshir, 1403 State St. Taj. Math Kaisher. 820 E. Garden St. Zastopnik Math Kaisher, 820 E. Ganjen St. — Redna mesečna se.ia se vrši v?ako prvo nedeljo na 1403 State St. ob 9teh dopold. 131. Društvo Marije Rož. Venca, Aurora. Minn. — Pred. Math Koste lie h, bcx 155. Tajnik Joliu Roblek, L. bor 14 .Zastopnik Frank Miklič, box 27R. — Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v Slov. dr. dvorani. 132. Društvo sv. Roka, Fronteuac Kans. — Predsednik Anton Oražem. box 143, Frontenac. Kans. Tajnik Frank Erznožnik b. 410. Zastopnik Frank Erznoznik. box 410. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Av atrijski dvorani. 133. Društvo »v. Ime Marije, Iron-wood. Mich. — Predsednica Anna Krč-marček, 399 Bruudv Str Tajnica Katy Ruppe, R.F.D. 1. bx 219. Zast. Maria Muka vec, 207 Bundy St. — Redna me seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavetz dvorani. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis. Ind. — Predsednica Lina Stanič, 765 X. Holmes Ave. Tajnica Mary Dugar, 765 N. Holmes Ave. Zastopnica Frančiška Stergar, 768 X. Warman St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedelja u Gačnikovi dvorani. 135. Društvo sv. Cir. In Met„ Gilbert. Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553 Zastopnik Antor Erchul, box 214. — Redna meseč. seja so vrši vsake četrto nedeljo v A. L.dihar dvorani. 13topnica r1 A.ailjanov. a awo ,UQi m ou MatUda Frančie, 1717 X. 13. 8t. — I res. da so Italijani povzročili p i- Redna meseč. seja se vrši vsako drupe ^^ Avstrije, bi to še U3 bil navod sredo v mesecn v cerkv. dvorani ., , . T40i:;„.,: ;vva 158. Društvo sv. Antona Padov. ™ nasilstva. ki jih Italijani lZNa- Hostetter, Pa. — Predsednik Alojz TJr» jjajo na našem ozemlju. bančič, box 141 Hostctter. Pa. Tajnik Martin Gorenc, box 103, Hostetter, Pa Zastopnik Jakob Povše box 141. Hostetter, Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v Slov. Xa-rodnem Domu. 159. Društvo sv. »tefana, Delagua. Colo. — Predsednik John Fatur. box 13. Gulnare. Colo. Tajnik Andrej Mila vec, box 68. Delagua, CjIo. Zastopni* v jedrnato začrtanem govern za-r! vračala zastopnica slovenskega deljo v kompanijski dvorani. ; tržaškega ženstva. \ se govore ]e 160. Društvo Marije čistega Spo^ mn0goblvjno občis>tvo -prejelo z ft^rSffiSS D^^o's1'1— i živahni.« odobravanjem. - Ko., i se karabinijer ali stražnik poobla-VI. šea, da ustreli vsakega ujetnika. Kranjske in Koroške. Me mladen sklepu poživlja slovenska a-i ki bi ga srečal izven taborišča i;,e iz zal°dia pomilujemo naše kademska omladina vse resno mi- brez spremljanja "guardie". matere, naše rodne nam sestre iz s]e^e ua^e kulturne delavce, da z Neki italijanski častnik je pri-Istre, Trsta itd., objokujemo jih. združenimi silami podpro to na- povedoval sledeči slučaj: Ob Pia-lier čutimo njihovo trpljenje »r. £0 pravično zahtevo, za katere u j vi se je skrilo neki dan v kaverni sočutno nosimo z njimi težki ja- dejstvitev se bomo borili z vsemi j G0 ujetnikov, ki so hoteli po noči rem tujega gospodstva. Onim 11a- močmi. ubežati. Nočna'patrulja jih je za- šim sestram, tam ob sinji Adriji, . i sledovala ter jih jc odkrila. Ko je zaprt kulturen hram — sloven- Slovensko vseucillto«. so bcjrunei videli da ni re5itve, so ska in hrvatska šola — prepove- Vest, da je vlada v Bel gradu do- se udali ter za(VH prosl't| za lu|. dana je govorica o zluti svobodi, volila poldrugi milijon kron za ]()st sein " je pripovedoval vklenjene so jim roke, /ato tudi,slovensko vseučilišče^v Ljubljani.!t-astnjj; ^jai „at0 ohliti kaverno ne morejo lastnoročno podpisati Dr. Orošlja članek v 'Slov. Naro- y |,enPi,lom jn j0 zažgati. Vso noč iskrene prošnje na Vas, blaga go-;du" je bil gotovo eden izmed red" se je ]0k \n ^(-.a„ie ter kli- »podična. Njihova bol je naša boj kili, ki je stvarno izčrpal vse ugo- (,a)|je na p0U10('. v kaverni zaprtih vore proti lastnemu slovenskemu< ,judi<» ]>0fičiiik. ki naiu je pove-vseučilisču. Potrebno je bilo, da daJ fa s|u^aj ,)ravi> da |,i satan. je nekdo izpregovoril tako jasno I ko ,kc tcga ^astnika> ki se je z in določno besedo o tej naši stari jUI)ajtvom dejanja hvalisal, rani. Potrebno tem bolj ob pravi takoj iRjlko spoz,ial. uri! Zakaj, danes smo že toliko --• trdni glede svoje uloge, ki jo mo-| ramo izvesti do skrajnosti 11a slovenskem jugu, da nihče ne dvomi o kulturnem občem pomenu zavoda kakor bo slovensko vseučilišče za vse južne Slovane. Ob pravi uri je padla odločna beseda in končna odločitev: Slo-iti V imenu slovanske omladine jc pozdravila gdč. Žtmova. Slovenska mladina si stavi kot prvi cilj, posvetiti vse svoje moči delu /a domovino. Italijanske zahteve po Trstu je njihove težnje so naše težnje. Na poldrug milijonski narod, katerega četrt milijona ječi v brezobzirnem italinajskem »ospodstvu, je sredi velesil mrtva točka. Klic naših mater, ki nosijo v ,sebi plod, ki pa bo gotovo kričal sp kdaj po osveti — doslej ni našel odmeva . Zato se obračamo, me mladenke h zaledja, v imenu vseh stotisoč se-ster-mladenk iz okupiranega o-ost olu »Iliru in naj pravičnejšem sodniku in zaščitniku malih in zatiranih — Vašemu očetu W00-drow Wilsonu! V Vaše blagohotne roke polagamo naša mlada trpeča. od zatiranja izbičana srca in našo usodo! Z zborovanja se jc poslala tu U pozdravna .brzojavka prestolonasledniku regentu Aleksandru. TRŽAČANOV PROTI ITALIJI. Delavske mase komaj čakajo. (Izvirno poročilo "Slovenca." Ljubljana. 4. marca. Vsi dosedanji št r:* j ki v Trstu, ki so se pričeli že komaj mesec dni po itali-venci moramo iti samo v smeri. janski'invaziji, jasno razsvetiujc-navzgor in ne navzdol. To stoji. j() obupni položaj v Trstu. Delav-Zakaj ves naš razvoj zadnjih tri-jsk(, mase združujejo voditelji ita-deset let nujno hoče svojo krono, j Ujansk« soc. dem. stranke. Ako bi ki je edinole kulturno žarišče — prišlo do plebiscita, glasuje Kt'r vseučilišče. Zavedati se moramo,italijanskega prebivalstva v Trstu te not ca nje razvojne nujnosti ne- >:a svobodno mesto. glede na pomisleke in očitke oine- ---— jencev. Hočemo, da bodi sloven- TRŽAŠKE JEČE PRENAPOLNJENE. Tain. Paula Derganz, 506 Ohio Ave. Zastopnica Milka Turk, 426 N. 5tk St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani. 161. Društvo sv. Alojzija, GUfcert, Minn. — Predsednik Alojz Verbič, boz 622. Tajnik Mike Semeja, box 353, Gilbert, Minn. — Zastopnik Josip Korošec, box 584. Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih "Sobr. Mike Semeja. 162. Društvo tv. Marije Magdalene, čno so bile na predlog ga. dr. Ta7-čarjeve soglasno sprejete nastopne resolucije: Jugoslovansko ž«nstvo, brez razlike strankinega pripadništva, zbrano 2. marca 1919 na skupščinah v Belgradu. Zagrebu. Ljub- ska kultura glavni, če ne prvi zjv vod v novi skupni jugoslovanski -- vanski kulturi. K skupni kulturni {Izvirno poročilo "Slovencu", bodočnosti hočemo prispevati Slo- Ljubljana, 4. marca. Vse trža-venei vkljub številni svoji mali;§ke -ječe so prenapolnjene ne le ______I moči — največ. Zato moramo i- Slovencev, katerih je v Trstu za- Zborovanje slovenskega dijaštva! "*®ti priliko, da pokažemo svojoiprtih pPeko 100w. ampak tudi tr v Zagrebu. | kulturno silo, udejstvimo povsod) žaških zločinčev. ki ropajo m ZA VSEUČILIŠČE V LJUBLJANI. talijanski okupaciji naše sloven-ske zemlje v Pahnaeiji. na Reki. Debevec, 6022 Glass Ave. — Tajnica v J^tri ill Trstu, na Goriškem, Marija Mačerol, 1348 E. 85t^;St- 7 j Kranjskem in Koroškem, zemlje. Zastopnica Katarina Pcrme. 1133 Nor- j,v u . v. . wood Rd. Redna meseč. seja se vrši vsak i na 'kateri žive Slovani ze stoletja, prvi pondeljek v stari dvorani *ol« «v. ]-amor se je bil italijanski živelj Vida. 163. Društvo sv. Mihaela. Pittsburgh. Mgg hh hppi Pa. _ Predsednik Tomo BelaniC, 120 J ske večine. Le goli imperialistični Home Street. — Tajnik Mato Brojsnič,I hl Italije hoče zadati smrtni st;__44th Street. Zastopnik Ignac >K, p *' . . . _ Rudar. 129 Home St. - Redna me-, udarec gospodarskemu m s tem tečna seja se vrši^vsako drugo nedeljo j kulturnemu razvoju Hrvatskp ill ! Slovenije. Poleg ogromnega šte-1 vila^ Hrvatov hoče podjarmiti in Zagreb, 2(J. febr. Slovenski visokošolci v Zagrebu so zborovali 25. svečana t. 1. da zavzemajo jasno svoje stališče glede vprašanja vseučilišča v Ljubljani. Sestanek je bil isal ker sem fjnncs vps pro. ročni!: Kcpič Anton (Kranj), pod-|strašen od revolucije boljševikov 1 mor.ie poročnik Stepančič Vlado (Trst), <(Tnc j !naja vs,<4(1 ]catm |>i h\\ Se m 1 ]»o me). Cyril Ave.: Ciril. Czar Ave.: ear.* Dille Ave.: dile (deske). Delaware Ave.: dela varje. Rdna Ave.: edna (ena). Glass Ave.: glas. Goss Rd. : gos. Lane St.: lan, len. Luna PI.: luna (mesec). Met ta Ave.: mesta, ali Matica Malek ("rt.: molek. Otis Crt.: odtis. Ottawa Rd.: otava (mrv^). Pekoe Ave.; pekoč. Pepper Ave.: poper. Pisek: pesek, ali piskati. Polonia Ave.: Polonca. Potomac Ave.: potomec. f Prame Ave.: prani (konj.) Race Ave.: raca. Reno Ave.: rcna za piskre. Rose Crt.: rože. Sadie Ave.: saditi, ali sedeli, St. Clair: šenk ler. Sagamore A v.: žaga. mora). . Shiloh Rd.: šilo. Svoboda A v.: svoboda. Sycamore Rd.: sikati. (sekati,") Napačna naziranja Nekateri ljudje mislijo, da mo ra biti človek bogat, če hoče biti zdrav; mislijo, da bogatini lahko kupujejo razne potratne stvari za ; svoje zdravje, ali da so zanje v slučaju bolezni kaka boljša zdra-vila ua prodaj. Tako naziranje jt1 je napačno. Dosti je stvari dobri! za zdravje, ki vas ne stanejo nič |Ce ste bolani, si lahko nabavite zdravila, ki so po ceni in pri vsem tem prve vrste. Trinerjevo ameriško ureUko zdravilno vino je eno morje izmed takih. Zabasano črevesje je v obče glavni vzrok bolezni. Tri nerjevo ameriško grenko zdravilno vino drži vaše črevesje v redu skozi eelo leto ter vas stane prav jaz Kinain prisei v truoei. ko sem Ije). podporočnik Sire (Kranj), jo u|ahhiJ oui dau pQ pnhlif kom naj prisrčne jše pozive skver xein se usokni, z ru_ podporočnik Bara ga (Postojna). t0> \aPnkrat me je nekdo počil po ]>odporočnik Aušič. podporočnik j in vrgel ruto na tla. Rekel Sedlak podporočnik Vizjak. pod-; je da «stikam" z Leninom in poročnik Cerček Janko, kapitan Trockitam." Pa je res čudno", I razreda Maks Kobler. vsi iz^ si mis)i| -(la v (<|evelandu Lju.iljane. no smej0 ijU(|je rabiti naših sta-! v'(,itP- tl,kaJ je <'»'«0 na belem žepnih rob-1 dokazano, da rečemo Clevelandu malo. Ramo tako je skoraj z vse-Tabor Blvd.: tabor. j mi drugimi Trinerjevimi zdravili: Topeka A v.: to peka (opeka,) osobito s Trinerjevo Angelica Utopia. Ave.: utopija. j grenko toniko — najboljše zdra- Vega Ave.: baron Jurij Vega | vilo za utrditev telesa; dalje Tri-iz Moravč, je imel morda na tejinerjev Liniment za nevralgijo, cesti biznes s kanoni in logaritmi, jrevmatizem, ispahke, otekline itd. Vine Crt.: vi ne (vino.) U—; Trinerjev olajševalec kašlja Virginia Ave.; viržinka (sinod- omo kodili brez žepnih robcev j Cleveland! ' " " ' ;1;143 S. Ashland Ave., Chicago, katerem pmvijo med drugim: ukoli: se yonio* pa kar po dbiiiace lil. (Adv.) fov. Jugoslovanski škofje so iz-!('ev?" "\Vell'', ker je sedaj taka • mana ; Cleve j — Da je Vsi cd ltiiUuJe Vcfjpske 'Stari Slovani so se poslužaveli z natla useka val i." — Ja. ali mi- dau danes celi svet zmešan iri na-do vol jen jem Rima pri službi božji (la bo temu tako? Ko sem robe, o tem sem že enkrat pisal, svojega jezika, in to predpravico se enkrat na tla useknil, me je j Pa ne samo svet in ljudje, ampak so očnvali v nekaterih krajih na-, zopet zagrabil policaj, floral sem tudi vreme. Lansko leto decembra Lairconn spravi želodec tekom par še, sedaj ujedinjenc države, do plačati $1. — kazni na polis štešn smo imeli skoraj poletno vreme;' minut v dobro stanje. KISU ŽELODEC. uneva današnjega, pravo ostalo Zakaj bi se to zato. Ker mi ni kazalo drugače, j sedaj, meseca maja pa zimsko sedaj ne razširilo nad vso; sem stopil zatem v nek drug štor domovino.' Zato smo se P° ** pavoir, ali bate. da sem si Cita d en sem. da je padlo minuli te-; na Ilai v Mine Soti in zbrani jugoslovanski škofje obr- nosnice zamašil. Kaj a zamaši uos-službo božjo v starem našem slo- nice, ali se pa drži vedno za nos. venskem jeziku, kakor sta to de drugače te lahko kdo po nosu po-! gradu, da jo bo kmalu nekam po < o jo vaš želodeo neprestano vznemirjen; če so čutite utrujene in oslab-po | Ije ne; ee vam prihajajo v u*ta neprijet-Renžu za f> palcev snega. Kako n». plhii in kisla hrana, potem ]>otretm-i i , » • v jete Laxcarin tablete. more biti letošnjo pomlad pa se J , , i» i • o'i • ••• . i • I^axvnnn želo.k ne tablete takoj thj- le na Ruskem lil Sibiriji mraz?! mahajo. 1 'a ne sa.no t()s store Se ve«-. 17, Lenina že tako zebe v Petrovem | ^nejo iz njega strupene pline, ki povz- rof-ujo kisanje hrane ter temeljito iz- lala naša apofstelja sv. Ciril in Me ; <*i- j begnil. Najbolj ga vleče sem v tod, a vsi ostali obredi naj se o-' To vara je bil pri oni dejmo1 Cik Ago. ker ima tukaj več svojih pravijajo v narodnem jeziku .ka- štraciji dirintjai. Rdečkarje in vrednih? rdečih pristašev. Xaš kor je to z dovoljenjem svete sto boljše vike so tako podili, kot za j- stric Samuel mu bo že štrene lice že običajno v nekaterih ško- ee. Naenkrat je bil ves Publik zmešal. Ce bo šc tlolgo tako lilad-tijah." Pastirski list so škofje za- Skver skliran. Jaz bi sploh ne bil no vreme tukaj na severozapadu. ključili tako-le: "Opozarjamo zla- šel v Cleveland ravno ta dan, pa i jo bom pa k Mesikajnarjem, ali sti .ia eno dolžnost, ki i. Vam na- *em imel ravno "čenč", da sem ! pa v Florido premufal. Včasih laga krščand;a ljubezen: Že preje se tja in nazaj zastonj po trenu | me tako v noge zebe, da še pisati smo živeli in živeli bomo odslej v Speljal kot reporter. ne morem. Ker bo dne 3. julija novi naši državi pomešani z brati. \ič mi ni žal za ves prestani .1110' ''°js^ni dan. bi prosil kako poki govore z iami isti jezik, v ka- trubel v tem mestu, ker sem prišel *pfvovalno rojakinjo, da naj mi letih teče ista kri. ki so jedno /\ažni stvari na dno, da so državo j PoS1 za l)rez(>'d en "muf" pa nami. ali niso iste vere, a to s< Ohio, okraj Cuyahoga in mesto !ene «orke- stare "compate". Mo naši bratje pravoslavni in musli- (Meveland ustanovili Slovenci, man z na' i post kar ie pov,.,,««,,. iomiuiv mv-u na- Slovencem ]>i mi. Tudi tem našim bratom je ]0 v peil Sloveniji, pričeli so uha-! z^uljlrn 5 "muf" bi si pa kar s | ORUgTVo treba, da izkazuiemo iskreno svo-. jatj jn se (,cz mejo v dru- krikom okoli vratu privezal, — Te dni sem zvedel, da je ne-; ka rojakinja na Oilbertu, Mirtn.. | zame neke klobase sušila! Pravi-j Vistijo, prenovo in ojačijo želodec, da lahko prebava hrano brez kake umotne p(nno<"i. Ce va> muči zaprtje, ee imate oslabljena v'eva, bolestni glavobol, izgubo tekn,.kisel želodce, izpahavanje, je Lax-carin najboljša stvar za va«. V kroničnih slučajih ali slučajih, ki dolgo časa trajajo, je najboljše, če naročitee polno zdravljenje, to je šest skatelj za pet dolarjev. Lahko pa tudi naročite eno skatljo za en dolar, če vasa bolezen še ni dolga. Nikar ne sprejemajte cenenih pona-redb. I'ristn»> blago stane vedno denar, doeint zmorejo ničvredne in neeenene oonaredbe prcwlaiati po liizkilr cenah. Ce ste ie dolgo časa trpeli na katerikoli bolezni, «toritc najboljše, če ]>ošljete bomo imeli letos žnlaja mo- lekarni ne roducts je naj dragocen zaklad in bi ga bilo vsled Itega treba varovati zelo oprezno napram vsem izpostavljenim boleznim. *Po prvih tlakih oslabelosti naj si bo želodca, jeter ali drobja, vzemite Severa' Balsam of life (Severov Življenski Balzam), ki Je dobro poznan tonic za prebavo m gre naravnost za vzroki, ki-provzro-cajo sitnosti in odstranijo komplika-Deluje na jetra, omogočuje THE FIRST NATIONAL MNK (PRVA 1TAR0DNA BANKA) CHISHOLM, MINN. njih delovanje in kon&a neprebav- "f-----*' " »eijo. Nepr< Cena 85c. ljanje, 2aprtje in dispepsijo. 'Napro-daj v vseh lekarnah. naznanja s tem da lahko zopet " pošilja denar v vse kraje Jugoslovanskih držav. Denar pošiljam*! naravnost brez kakejra zadržka po najnižji ceni (kurzu) iu jamčimo za vsako pošiljatev. Zglksite se, j ali vprašajte za vašega rojaka Jakob Osbolt-a, ki je pri nas u-I služben, samo za to, da postreže j našim slovenskim in jugoslovanskim strankam. Banka jc odprta [od 9. do 3. ure; ob sobotah tudi i 2veecr od 7-8. VV. r. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA POZOR ROJAKI!- Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti. Jaz imam na prodaj vee farni od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmetova ti. Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki eeni in na lahke j odplačilne obroke. Ne. kupite nikjer farme, dokler ii ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si bo- j s!c gotovo prihranili preeej de na rja. Pišite n naslov : Ignac Česnik, Willard. Wis. Kila umori 7660 ljudij na leto. Sedem tisof oseb nmrje na leto kilo.—tako te glasijo namreč m rt valit i listi. Čemu? Ker ao nesrečniki aami sebe aaneraarili. ali se pa niso do« t i ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrgranja, ali kile. Kako je pa z Vami? Ali se tudi Vi zanemarjate s tem. da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obveza je samo za silo. podobna slabi opori pri veliki ateni. da se ne po-ruii. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Č« se preveč stisnete t obvezo, uatavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgn« tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je pa iznaila način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo M nosi sedaj kako obvezo, ali pas zx»ei kilo naj bi enkrat ZASTOtfJ poskusi) takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenju kil«. Ta način je te svetovno znan. » PLAPAO BLAZINICA, kadar a« Jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne 6 prostora, vsled tega tudi bolnilca nič ne teti. Ta blazinica je mehka kot ia-met, lahka pri no&nji in |>o ceni. Rabita jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, aH trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno tetilo. Poiljite svoje ime in naslov še danes na naslov: PLAPAO CO., Block 3297, St. Louia, Mo., da Vam voiljrmo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in vsa potrebna navodila. Emil Bachman inc. 2107 So. Hamlin Ave. CHICAGO, ILLINOIS. Največja slovanska tvorciea dni-Slvcnih zast«v, znakov, regalij, kap, uniform in <1 nigih druBtr. |»o-trohSrin. Še toplo priporoča cenj. društvom K. R. K. J. Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste po-streženi. \\\\V\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\WW VWWWWWWXIVV Telefon: Canal 80 , i Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln Stf Chicago, 111. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! AW 1 flVWWWWWVW \.WXXX\X\VWWWVXWV\XXXW V\\\V\\V( W^%WWWX\WNWNWW\W\\\\\WWNW\WWWWN\N\\\W Tn.ia roka. tnie oblasti so l)ržaVa Ohio (Uhajat meji na dr-j se('a ^ s,Kljr Kokavie ne | ono Skalijo za en op. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150.000. Rezervni sklad $3^0,000 | i 1 GLASILO K. S. K. JEDNOTE. u< MAJA 1919 :: ZNAMENJE Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n. (Nadaljevanje.) "Dobro!" Dajte tudi kuverto sem! Poštni pečat je iz Londona S. W\, 17. julija. Hm! Tu na o-glu se pozna odtisek možke roke, — skoro gotovo pisnionose, po-pir je najboljše vrste in ovitek ravno tako. Ta pošiljatelj dobro izbere papir, predno piše. Pa ni<* nagovora: "Spoštovana gospodična!" ali kaj takega, ampak kar naravnost piše? "Čakajte danes ob sedmi uri zvečer pri tretjem stebru na levi strani "Lieejske-ga gledališča.' Če ne zaupate, vas lahko spremljata dva prijatelja. Dozdaj ste trpeli krivico, zdaj pa želim z vami vse poravnati. O policiji ne maram ničesar vedeti. Če pripeljete katerega od te, bo za vas vse izgubljeno. Vaš znani prijatelj." — To je pa že imenitno, ta majhna skrivnost. Kaj mislite ukreniti, gospiea Morstan?" 'Saj je to tisto, kar bi vas rada vprašala. * "O, potem pa pojdimo kar tja dotičnega pisatelja! Kaj menite o tem človeku glede na njegovo pisavo t' 44 Bere se lahko in pisano je pravilno. Xajbrže bo kak trgovec trdne volje.' Holmes je odkimal. 'Oglejte si njegove velike črke; te so komaj malo večje kot male, ta bi skoro imel za a in ta e za 1. Značajni ljudje pa pišejo velike črke zmi-raj večje nego male, najsibo pisava še tako slaba. V teh začetnih črkah berem samozavest', ta 'k' mi pa razodeva neodločnost in nest ano vi t ost. — Sedaj pojdem na izprehod; poizvedovati moram še nekaj malenkosti. V eni uri se vrnem.' Sedel sem pri oknu s knjigo v roki, a brati nisem mogel^ Mojc misli so bile še vedno pri obisku. Gospodična Morstan si je bila ogrnila temen plašč, njeno obličje je bilo odločno, a bledo. Pa ka-itere ženske bi se polotil nemir, jako bi šla v tako negotovost .' i Vendar se je znala izvrstno premagovati ter je odgovarjala na j vsa Serlokova vprašanja nemudoma. 'Major Sol t o je bil najzaupnej-ši očetov prijatelj.-V vsakem pisni jj ga je omenil. Major in oče sta skupaj poveljevala na Anda-manvkih otokih in to juje zveza'o z najtesnejšim prijateljstvom. Oh,— ravno sedaj mi je padlo v glavo, da sem dobila v očetovi mizi čuden papir, ki je bil vsakemu prava uganjka. Sicer ne mislim. da bi bilo to Bog ve kolike vrednosti, vendar sem ga prinesla s seboj, če bi ga ravno želeli. Tu je.' Holmes je skrbno razprostrl papir, ga pogladil na kolenu in ga natanko opazoval na vseh kon eih in krajih s svojim drobnogledom. •Papir je iz indijskih tovarn." lll,M s T • 3T je pripomnil. "List je moral biti po glavi mi je rojilo njeno smeli- - J V , nil . tn prej pritrjen s šivanko na desko. Predstavlja pa načrt velikega poslopja z mnogimi dvoranami in hodniki. Tu na enem mestu je narejen z rdečo tinto križce, nad tem je napisano s svinčnikom "3. 37 na levi", a poteze so že zelo zamazane. Tu v 1 even kotu pa stoji. čudovito znamenje: šlirje Ijauje. njen globoki, sladkodone či glas, pred vsem sem se pa zanimal za njeno skrivnost, ki se je vila kakor megla okrog nje. Re- - v,, ja, m - kajpada - gospod <*»?• !la f, bi,a. f^T^lJt Watson, ki je v takih rečeh mož k» f «*!«; i0Tf\ J,h na svojem most,,. V pismu je go-1'"><■'* seda, sedemindvajset - le- vor o dveh prijateljih, in midva ! P« k" f sva prijatelja, ker sva že prej en.'""«. *lov'k ZP f1 "tZVM* drug a. drugim, po tako. d„ krat izvršila skupaj neko tako de- k,.s, Dolgo sem sedel pr, oknu n lo.' razmišljal, po glav. so m. z**« ^ y ^ •'če ho le hotel iti?" je »pr.- k<»»<™ ,ako ' okorni'pi«vi: Znamenje štirih - šala gospodična; njene besede so:«« *»» * h"r" ^t ' »i,^«! Jon.t.n Srn.). Mahomet Sin,. zvenele ko. mila prošnja. * ^ Wa| Kan. Dost Akhar. "Ponosen bom na to in srečne- "spravo o zdravilstvu - Kako . ga se'bom čutil, če mi zaupate ..- '» f h'1 drzn.l samo ko opravilo'", sem vzkliknil v« n. take stvar, jaz, ubog vo-mm' - jaški zdravnik z bolno nogo m ITAVBIN8KO IN POSOJILNO DRUŠTVO 'SLOVENSKI DOM' CHICAGO, ILL. Staro čet 10 let. Prvo, najstA-rejš« in največje slovensko društvo te vrste v Cbicagu. Posluje v navadnih prostorih vsak torek zvečer 6d pol 8. do 9. ure. Izdaja nove serije vsak prri torek meseca januarja, aprila, julija, in oktobra. Posojuje-denar po 6 procentov od sto na hiše, ali knjige. Dne 31. decembra 1018 je imelo druStvo posojenega. Na posestva . .„.$ 95,200.00 Na knjige .... 8.600.00 Skopaj ........ $103.800.00 Uradniki togn društva so večinoma vsi hišni posestniki, ter jamčijo za varnost društva z vsem svojim premoženjem. Torej denar je varno naložen, kakor je bil dosedaj. Uradniki: John Zefran, predsednik: Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. Pl. — Telefon: Canal 7130. John Ter-selich, blagajnik. Nadzorniki: Anton Gregorich, Anton Krerae-sec, Martin Senica, Frank Or ill, Maks Omerzel, A. BaUstcg in Anton Banich. Pozor gg.taiiiiki krajevnih društev! ' Kadar potrebujete nova društvena pravila Učno »deUw pUma, ktfverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiakovme, obrnite se na največio stovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 214«-$a Blue Island Ave., Chicago, 01. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljooet gl«d« cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo priprarne Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter uo botnice. Tiskane imamo tudi BolniSke liste, večje in manjše m posebbe pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno na tančen pregled Jtevila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo polijemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaška MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hiiah točno vsak dan. Z velespoitovajem Frank Grill, slovensko-hrvaSki mlekar Kupujte Vojno - varčevalne znamke! Sina:. Hm, v kakšni zvozi naj bo :o z naSo zadevo? Vendar je gotovo zelo važen dokument. Papir je moral 'Najkasneje ob šestih", je rekel Holmes. *4Toda dovolite mi še eno vprašanje: Je-li ta pisava ista. kakor na skatljici z biseri?" 44Poglejte sami", je dejala in mu ponudila nekaj popirjev. Vidim, z vami se da govoriti. v ognju. r*\"' "'.' ,/i, „ biti shranjen v kakšni knjigi 'Predobra sta. gospoda ", j, .majhnim. dohodki! B a je »m, . ohe ^ralli stn 0m,,;o j^.« odvrnila ona— "Doslej sem žive-; 1« «« <•»»«»• ^;n hn^l w- v ,.,(,,>tovi do. la .-isto samotarsko življenje in » '•» * mP w ^ j n,rnW.. ,ato nimam nobenega prijatelja. ^^ "Spravite ga dobro, gospiea ki bi se mogla obrniti nanj. Ali "olje. d. J. gledam v <>b*u k t * - ^ . bo dovolj zgodaj, ee pridem ob moz. kakor pa. da bi jo sk sal )lo stval. dl> lepšati s prijaznimi sanjami. — . , x t , šestih J 1 j siti bolj zamotana, kakor sem pa TRETJE POGLAVJE Uprva mislil. Zdaj moram še enkrat zbrati svoje misli.'" Kam se peljemo? Naslonil je nazaj. Vedel Holmes se je vrnil šele ob pol 1.sem, da si beli glavo, kajti zgr-! šestih. Bil je živahen in židane j banc-il je eelo. pogled je pa str-j volje. j inel nekam v daljavo. Tudi je tr- ' pri e.eli stvari ne bo dos'i! dovratno molčal do konca, vožnje, _ -------, - ....... — o........ skrivnosti', je dejal, nalivaje mi Idooim sva z gospodično Morstan Glavo imate na pravem mestu. To s^delico eaja. <4Zdi >e mi, da Je natihem ugibala, kakšen bo pat" je kaj lepo!" Razložil je papirje tenm dogodku mogoea le ena raz- konec našega podjetja, na mizi in njegove oei so švigale 1 laRa<»» Bil je puščoben september^i j od enega do drugega. "Kaj! Ste-li stvari že pris'i do večer; ura ni bila še sedem, pa je "Povsod drugod je pisava spre- j živega?*' ' že ležala gosta megla nad mo- menjena. samo pismo je pisano v "Tega ravno ne, s tem bi rek"i stom ter *e vlačila v mračnih navadno pisavo. Poglejte, kako ; preveč. Izvedel sem za neko dej gručah po blatnih cestah. S vel lise mu lomi grški y in ta repek čr-,stv0 jn to mj je vzbudilo slutnjo ! l;e ulice Strand ( Ob reki Temsi, ke s. To je nedvomno pisala ista jtj najbrže ne bo prazna. Samo lena najživahnejših ulic sredi me-roka. Nečem vam dajati praznega podrobnosti mi še manjka. Pre- \ sta), so bile kakor vešče, ki so upanja, gospiea Morstan, vendar g]efja] sem namreč vse številke (dajale, skozi meglo le malo s^et-— ali ja ta pisava kaj podobna jf.as0pisa 'Times" in našel da je lobe na mokri tlak. Iz velikih o-oni od vašega očeta?" umrl Šolto v Upper-Norwoodu. ken pn jbivši major bombajskega pešpol j rumena 28. JO >> prodajalnic pa se .|e vsipala luč ^kozi mokro meglo "To sem si takoj mislil. No. to-lka št. 34 ravno: dne 28. aprila 1 preko širokih ulic KnVor straho-rej ob šestih vas bodeva pričako- 1882." vi in duhovi so švigali ljudje sko- vala. Če dovolite, da shranim pa-! 41 Moram pač imeti za take stvaj " te ozke. sve le trakove, obrazi pirje jaz, se mi morebiti posreči ri trdo bučo, gospod Holmes, kaj- j žalostni in ve rli. rozeram še prej zgrabiti st^ar pri pravem ti jaz ne uvidim čisto nič, kako bij in tfadki .Kakor v : godovini rod koncu. Zdaj je ura pot štirih. To-1bilo to v zvezi z našim slučajem." ™ rodom, tako so se prikazovali rej na svidenje!' • j "Nef Čudim se vam. Preudari- ^ tor s.c ^Ijali v te- 44Na svidenje!' je dejala gospi- te vso stvar s sledečega stališča: gnusom sanjač a pusti ca veselega obraza, spravila ša-! Stotnik Morstan izgine. Edina o- .^er in čudovito podjetje sta m , . . • i , r i i • , . • i I v-T-hnrliiM v olnvi mrsicucise misli: tuljo z biseri ter odhitela s prija- seba v Londonu, ki bi jo morda znim pozdravom. Skozi okno sem obiskal, je major Šolto. a major jo še videl, kako je z brzimi ko- neče o stotnikovem bivanju v raki hitela po ulici, nazadnje se Londonu ničesar vedeti. Čez štiri je premikal njen sivi klobuček /. lota umrje Solto. Teden dni po vzbudila .v glavi mračnejše misli; tudi sem rapazil. da vznemirjajo lospico ]\lors1nn enaki občutki. Le Holmes se ni menil za nič. Na kolenih je držal svoj 4notes" in j l>elim peresom kot neznatna toč- j njegovi smrti dobi hči stotnika včasih napisal ob svitu žepne sve ka med temno množico ljudi. jMorstana dragoceno darilo. To Jlilke;kakc črke in opombe. "Zelo ljubezniva deklica; sem , ponavlja leto za J^oni, nazadnje| P- ^^ T^^1 opomnil, obrnivši se k svojemu,pa se to pismo ki pravi, da se j, ^ s/pa lov irišu .ie zgodila krivica. .Na kako aru- » ' 1 v.. Ho mes ie zonet zaznal pipo se i« krivico bi se vendar moglo s M* v dolg,h vr.tah kočije. Iz Holmes je zopet zazgal pipo, ^ ^^ ^ ^ ^ izvr5i,|nph so izstopali elegantno oble- roparski napad na njenega oče-l^ni plasce, od de- ta? Čemu bi se bila pač darila jmantov -e bbs -cce go>pe. Komaj začela takoj po Šol t o vi smrti, ee ^ ^^ <}«. ?tebra: ne zato, ker želi Aoltov dedič, ki vožnje, ze stopi preJ ve. za skrivnost, poravnati krivi-j nas maihno. črno clovece v koči- leo? Znate li vi drugače tolmačiti 'opravi ter nas nagovori: Veasin j " . 4 Spremijata-h vidva gospico I to stvar i r Morstan? nasloni na naslonjač in puhal na polzaprtih oči oblake dima. 44Tako?" je rekel počasi "tega nisem zapazil.' 4Ampak vi ste pa res kakor | mrtev stroj — kp slamnat mož! sem vzkipel nad njim. komaj veste, da živite.' , (li . , „ , i i T_.i; " Ampak čudna poravnava, f^WlW , • *4Pred vsem treba, da ne vph- J kriviee! Zakaj je pismo! '<^piea Morstan sem jaz in ta pisal še-le zdaj in ne že pred še- ^poda sta moja prijatelja, je stimi leti? Zraven pa še pristav-!gospiea Morstan. lja, da bo prišla do svojih pravic. | Pogledal nas je s sumljivim. Ali naj to pomeni, da njen oče š- vprašaj oči ni pogledom, živi? Težko, težko. (Sl kaki drugi j ''Oprostite. go™ Morstan je ze tu. Ali Rte poznam, je človekoljub, ki je iz-1 pripravljeni? Dobro pojdiva dal že četrtino milijona za Ion-(dol; ne smemo zamuditi niti tre-donske reveže." (Dalje prihodnjič.) "Toda v tem slučaju, gospod Holmes.—" 'Moje pravilo ne pozna izjem. Če vidim izjemo, mi ne ugaja več pravilo. Ali ste že kdaj skušali lepati iz rokopisa na značaj nutka.' Pograbil sem klobuk in najtež j jo palico, kar sem jih imel, ker ■ sem bil opazil, da je Holmes vzel svoj samokres iz mizniee in ga i potisrtil v žep. Očividno je priča-1 koval ta večer še resnih stvari. MARIJA SLUGA 1828 n 23ad S! Chlctft, IIL Telephone Canal 4739 izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA «e uljudno priporoča slovenskim in hrvaikhn ženam in ogrskim Slovenkam. Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. 8koro 30 lwt b* Trlnerjevft zdravila aapeSn« rabijo t največjim »taupanj^m. A to tu«i radi pravega vrro-ka. ker eaiipnOBt izdelovatetja 7-ialuži popolno zaupanje in •'•islauje od »trani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen jo «edanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo s« dolgo zoper draginjo na vaeh številnih potrebščinah naSih, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih iekov priznava brez ugovora, da » sedanjosti, ko moramo veliko ve6 plačevati za potrebščine, in tndi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v n k o m priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino ===== torej ima taao zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bol«*nl jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodeu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter kras*o šareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih oeprilikah, ki rade nadlegujejo ienske ob {»remembi žitja ali rudarje in~af«ge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli ▼ njem neprecenljivo vrednost. Dobite ^ v vseh lekarnah TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum- _---------bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za dtgaenjo živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; iftotako za čiščenje ran, izpuščajov in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. . NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRENER JE V A ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1015, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS Ustanovllena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE 60 LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek .glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. , > 1 jd Naložite torej Vale prihranke v j NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. Narasti« obresti si pillitno pripisujejo k glavnici, ali pa Izplačujaja na hranilni uloge od $1.00 naprej. 3% FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Joliet, "LJUDSKA BANKA1 Illinois.