Poštnina plač»na v gotovini Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 KATOLIŠKI i Sped in abbon. post. * 11 Gruppt Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L! 100 Leto I. - Štev. 39 Gorica - 26. oktobra 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Pogumno naprej! Živimo v veliki prelomnici časov, to je v dobi, ko se človekovo gleda: nje na svet in življenje temeljito spreminja. Od racionalizma, ki je oboževal človeški razum, do mate: rializma, k' taji Boga ter obožuje snov, si je nebogljeni človek pri za: deval, da bi odstavil Boga s prestola ter sam zavladal svetu. In posledice? Dve strašni svetovni vojni, socialna neenakost, krvave revolucije, nepre: stane krize, idejna zmeda, nravna razvratnost, beda. Človeštvo danes čuti, da je zašlo v slepo ulico in išče izhoda iz nje. Sito je tako pr e; tiranega kapitalizma, ki ga je rodil liberalizem, kakor tudi komunizma. Najboljši in največji duhovi, kar jih premore človeški rod, iščejo danes rešitve v krščanstvu, v Kristusu, ki so ga nekateri naši predniki in so: dobniki tako ošabno zavrgli. Fran: coski pesnik in konvertit Peguy pravi: »Vera je velika gonilna sila družbenega življenja in odločilne spremembe v kulturi so vedno pove: zane s spremembami v verskih na: zorih in mišljenju. Pešanje vere namreč ni znak napredka, marveč toupada«. Svet torej ponižno išče novo pot, pot povratka h Kristusu. In kaj smo v tem pogledu storili Slovenci, ki tu rtu skrajnem zahodu še uživamo svo: bodo in nas ne tlači komunistični jarem? Precej, a še vedno premalo. Že konec leta 1945, ko je bil brezbož: ni komunizem še na višku, je v Go: rici pogumno dvignil glas »Slovenski Primorec«, ki je oral ledino v boju za verski preporod in v protikomu: r.ističnem boju. Malo kasneje sta se mu v Trstu pridružila »Mlada setev« in »Teden«. Ustanovljena je bila tudi »Slovensko hrvatska krščansko socialna zveza«, ki si je nadela po: dobne naloge na kulturnem in poli: tičnem področju. Delo »Slovenskega Primorca« in »Tedna« je prevzel »Katoliški glas«, ki slovensko ljud: sivo na Goriškem in Tržaškem ne: prestano vzpodbuja k delu za versko obnovo ter ga poziva k sodelovanju pri porajajočem se novem katoliš: kem gibanju. Bogu se moramo za: hvaliti, da to delo ni ostalo brez uspehov. Zmagoslavje, ki ga je do: živela fatimska Mati božja lansko leto na Goriškem in letos na Tr: žaškem, je najlepši dokaz, da se naše slovensko primorsko ljudstvo vrača na pravo pot. To delo je treba z vsem zaletom nadaljevati. Vsi, prav vsi moramo sodelovati v orjaš: kem boju, v katerem gre za zadnjo odločitev: ali bo človeštvo zahodnega kultur: nega kroga podprlo si'le luči in z zmago vere nad nevero stopilo v novo obdobje bolj božjega in zato tudi bolj človečanskega živi je: n ja — ali pa se bo povezalo s si: lami teme in si tako samo podpi: salo smrtno obsodbo. Da bo vera končno zmagala nad nevero, o tem ni dvoma. Gre samo zato, ali se bomo mi kot poedinci in kot narod s svojimi dejanji podstavili na stran dokončnega zmago: valca ali premaganca. Tej nalog/ pa se nihče ne more izogniti. Španski mislec Ortega y Gasset nas resno svari: »Jasno je, da pobeg od naše naloge ne ostane nekaznovan. Ne preostane nam drugega, kot sprejeti nalogo, ki nam jo nalaga naša doba. Poslušati ukaz časa je edina izbira, ki jo ima posameznik«. Pri tem nas tolažita in vzpodbu: jata dve stvari: duh časa in zgodo: vina. Duh časa nam kaže, . da vse zahodno človeštvo kliče po duhovni obnovi. Zato imamo v duhu časa močnega zaveznika. Zgodovina pa nam priča, da ima krščanstvo dovolj moči, da reši človeštvo tudi še tik ptedno zgrmi v prepad in to z no: tranjo močjo milosti. Svet vpije po kristjanih, polnih božjega duha, ki bodo današnjemu času primerno in v jeziku naše dobe pokazali, kaj je resnično krščanstvo. V svojem delu se ne čutimo osamljene. Povsod no svetu se zbujajo katoličani k poglo: bitvi lastnega verskega življenja in k večjemu oblikovanju družbenega življenja. Ne dajmo se zavesti in ne nasedajmo obžalovanja vrednim o-čitkom, češ da so naši pozivi k po: globitvi katoliškega življenja le mu: he nekaterih prenapetih. Ne, dragi, to je klic naše dobe, ki se razlega po vsem svetu, in fo ne brez uspeha. Božji duh oživlja speče, mnogokrat že napol odmrle ude skrnmostnega Kristusovega telesa. Pa tudi organi: zacije za vzporeditev dela katoliča: nov v skupno svetovno gibanje so že tu in se ponekod že uspešno uve: ljavljajo. Tudi pri nas jih hvala Bo: gu že imamo. Potrebno je samo še, da začneva tudi jaz in ti vsak na svojem področju in mestu izpolnje: vati svojo dolžnost. žitve Višinskega ter je izjavil, da izvolitev Jugoslavije ni nikak izid »zakulisnih spletk« med Združenimi državami jn Veliko Britanijo. „Mala skupščina" »Mala skupščina«, ki se uradno imenuje skupščina »vmesnega odbora OZN«, je bila ustanovljena leta 1948 na pobudo takratnega zunanjega ministra Marshalla. Od takrat so vedno znova sklenili, da posluje nadalje. Glavni smoter male skupščine je zagotoviti kontinuiteto dela redne skupščine v času med posameznimi zasedanji. O primernosti nadaljnjega ob-držanja tega vmesnega organa je sklepal posebni politični odbor in se z 41 glasovi izrekel za ohranitev. Proti so glasovale Sovjetska zveza, Ukrajina, Bela Rusija, Poljska, Češkoslovaška in Pakistan. Med državami, ki so se vzdržale glasovanja, ie tudi Jugoslavija. Iz življenja Cerkve Razgled po svetu Državni proračun V ital. zbornici in v senatu se nadaljuje razprava o državnem proračunu. Prejšnji teden Je bil na vrsti proračun notranjega ministra. Levičarji so Več dni zaporedoma napadali notranjega ministra iti mu očitali vse" mogoče nepravilnosti, krivice in nasilja, s katerimi Dreganja nedolžne komuniste in njihove prekucuške podvige. V-skoro štiriurnem govoru je minister Scelba zavrnil obdolžitve *r< primerno osvetlil komunistične metode. Ta teden bo v razpravi proračun zunanjega ministra grofa Sforze, kateremu so levičarji tudi skrajno nasprotni in zahtevajo njegovo glavo. Kriza francoske vlade Zadnja francoska vlada, se-f^vljena iz socialistov, rad'ka->ov in kršč. demokratov, ie za-radi notranjega nesoglasja odstopila pred prilično 14. dnevi. *^er pa v Franciji ni mogoča nobena druga vlada kot samo v'ada omenjenih strank, ki se Morajo sporazumeti glede skup-I,eKa dela, je predsednik države ^Overil sestavo nove vlade n a j -firBj socialistu Mochu, potem r9dlkalu Mayerju, ki pa nista uspela. Sedaj ie na delu vodja kršč. demokratov, večkratni zunanji minister Bidault. Njegov' izgledi pa tudi niso posebno rožnati in se že govori, da bo imela Francija zopet državne volitve. Komisija za pomiritev Palestine Preiskovalna misija za Srednji Vzhod pri Združenih narodih je zaposlena s preučevanjem gospodarskih zadev Palestine. Pomi,ritvena komisija Združenih narodov pa je obnovila svoje razgovore in skuša rešiti politične spore med Arabci in Izraelci. Pomiritvena komisija, ki ,y) tvorijo predstavniki Turčije, Francije in Združenih držav, je pred' par tednii odgodila svojo sejo v Lausanni v Švici ter pri tem izrazila upanje, da bodo sporne stranke spremenile svoje. stališče. Zdaj se je komisija znova sestala in zaseda v New Yorku. Jugoslavija je izvoljena v Varnostni svet Glavna skupščina Združenih narodov je izvolila za dobo dveh let Jugoslavijo v Varnostni svet kljub protestu držav sovjetske- ga bloka. Hkrati je Glavna skupščina za enako dobo izvolila v Varnostni svet tudi Ekvador in Indijo. Jugoslavija je bila izvoljena pri drugih tajnih volitvah. Dobila je 39 glasov — potrebno dvetretjinsko večino, — proti. 19 glasovom, katere je prejela Češkoslovaška, katero so podpirali Sovjeti. Tik pred glasovanjem ie sovjetski zunanji minister Andrej Višiiiiskii obdolžil Jugoslavijo, da je obrekovala Sovjetsko zvezo in trdil, da se druge države niso ravnale f>o nekem tako imenovanem »gentlemenskem sporazumu«, da bodo podpirale kandidata Sovjetske zveze. Združene države in druge države so zanikale, da bi obstojal kak sporazum, na podlagi katerega bi mogla Sovjetska zveza določati kandidate. Po izvolitvi Jugoslavije je znova govoril Višinski, ki je ponovno obdolžil Jugoslavijo in izjavil, da vseh pet držav vzhodne Evrope ne bo priznalo Jugoslavije za Predstavnika vzhodne Evrope v Varnostnem svetu. Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj je izrazil svoje zadovoljstvo nad izidom glasovanja in je zavrnil obdol- „SOČA“ OBSOJENA Pooblaščeni smo izjaviti, da spada tednik „Soča“ med liste, ki so bili obsojeni z odlokom kongregacije sv. oficija dne 1. julija 1949. Zatorej svarimo vse slovenske vernike, naj ne čitajo, širijo ali celo dopisujejo v o-menjeni tednik, ako nočejo zapasti kaznim, ki so določene v navedenem odloku. Na Češkoslovaškem Preganjanje Cerkve gre tam nevzdržno naprej. Sedaj, ko so vklenili Cerkev, hočejo zatreti vsako sled odpora v duhovniških vrstah. Glede škofov so prepričani, da jih ne pridobijo več za svojo cerkveno politiko, zato čakajo, kako bi se jih mogli na najlažji način odkrižati. Medtem so se vrgli na duhovščino v upanju, da pridobe zase z obljubami slabiče, s terorjem ostale. Z zakonom so zagotovili zelo lepe plače vsem duhovnikom, ki bodo prisegli zvestobo republik: in sodelovali pri iz- gradnji socializma. One, ki se upirajo, mečejo v zapore in pošiljajo na prisilno delo. V škofiji Budjevice so baje zaprli deset od sto vseh duhovni k da ne smejo čakati zadnjih mp secev, ampak naj si takoj prP skrbijo vse potrebno za e mi gr#' cijo. Pozivamo pa zato, d? pozneje nihče ne bo mogel oči' tali, da ni bil kdo pravočasfl0 obveščen! Center IRO - NCW^ Leto 1. - Štev. 39__________________________________________KATOLIŠKI GLAS Stran 3. Konec prvega zasedanja 81. kongresa Združenih držav V Združenih državah Amerike obiskuje 23,500.000 dečkov in deklic javne iri privatne ljudske šole, 6,000.000 srednje šole, 2,400.000 je pa visokošolcev. V prvi, največji številki je v kiju* čenih 2,900.000 pet in šest let starih otrok, ki obiskujejo otroške vrtce ali prvi razred ljudske šole. To število je najvišje v zgodo* vini Združenih držav. Slika kaže dijake neke srednje šole, ko zapuščajo šolo in vstopajo v avtobuse, ki jih prevažajo vsak dan v šolo in iz šole na državne stroške. V vsej deželi je približno 6,000.000 šolarjev, ki prebivajo v podeželju ali v predmestjih, in so vsakdanji potniki na več kot 90.000 šolskih avtobusov. Dne 20. okt. je ameriški' kongres, to se pravi: poslanska zbornica in senat, zaključil svoje prvo zasedanje po volitvah, ki so bile lani. S tem je bilo končano zasedanje 81. kongresa Združenih držav po 290 dneh dela; bilo je najdaljše neprekinjeno zasedanje v času miru od leta 1922 dalje. Drugo zasedanje se bo začelo 3. januarja. Med zasedanjem je kongres odobril nad 34 milijard dolarjev za finansiranje vladnih pobud v domovini1 in tujini. Ta znesek obsega izdatke v gotovini in ne vključuje štirih in pol milijard 'dolarjev, ki so bile odobrene v obliki pogodb, niti stalnih letnih obligacij, kot so na primer obresti javnega dolga. Zbornica in senat sta stvarno odobrila vse načrte, ki jih je predložil predsednik glede od-nošajev Združenih držav s tujino. Edina vprašanja večje važnosti, o katerih ni padla odločitev, so: »liberalizacija« zako- ALI LJUBIŠ SADNO DREVJE... Kdor ljubi sadno drevje, želi, da isto lepo raste in mu rodi obilen in zdrav sad. To je sen vsakega sadjar* ,ia, ki se v življenju da tudi uresni* cit:. Potrebna je le dobra volja, pa nekoliko razumnosti. Ne sadi pregosto! To je ena glavnih hib našega Sadjarstva. Drevesa rastejo preblizu ■eno pri drugem tako, da se veje dotikajo, če ne celo križajo. V ta* km slučaju je nemogoča tudi pra* vilna borba proti različnemu mrčesu, ki vedno hujše napada naše sadno drevje in spada zato škropljenje sadnega drevja med temeljna opra* vila. V splošnem se drži opravila, da ~adiš visokodebelnata drevesa na 10 do 12 m razdalje, srednjede* belnata na 7 do 9 in nizkodebel* nata na 6 metrov. Na j več jo razdaljo moraš imeti pri orehih, kjer je celo 12 m premalo, Vtem pa pri jablanih in črešnjah. hr" hruškah je razdalja lahko neko* *;ko manjša, tako tudi pri marelicah In češpljah. Pri breskvah se drži razdalje 6 metrov drevo od drevesa. Dobro vsadi! Predvsem si zapomni, da ne zasa* diš sadnega drevesa na mesto, kjer na o razseljenih osebah iz leta 1948, izvedba načrta »četrte točke« za manj razvita področja in odobritev statuta mednarodne trgovinske organizacije. O teh vprašanjih bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju. Predsednik Truman je poslal ob tej priliki voditeljema kongresa, Albenu Barkleyu, ki predseduje senatu in Samu Rayburnu, »speakerju« zbornice, poslanico, v kateri proslavlja delo kongresa in izraža zaupanje, da bo tudi ameriški narod zadovoljen z doseženimi uspehi. Tudi zunanji minister Ache-son je označil delo kongresa za »uspešno in bodrilno«. Predsedniku zunanjepolitičnega senatnega odbora senatorju Tomu Connalyju je poslal Acheson pismo, v katerem izjavlja, da je »le malo kongresov, mogoče sploh nobeden, dosegel na polju zunanje politike tako velike uspehe.« je prej že desetletja rastlo drugo drevo. Na takem mestu se mora zemlja odpočiti: vsaj par let naj raste tam kaj drugega. Če ti pa je žal dotičnega mesta in hočeš na vsak način zasaditi tja drevo, potem skoplji globoko m široko jamo, vso izkopano zemljo pa odstrani in pri* pelji od drugod zemljo, v katero zasadiš novo drevo. V stari zemlji so lahko klice koreninske gnilobe, zemlja sama pa je enostransko izrabljena. Široko in globoko jamo moraš izkopati za vsako sadno drevo. V jami se morajo razviti korenine, ker le močne korenine si iščejo hrane tudi izven jame. Če izkoplješ samo malo luknjo in v isto vtakneš n!a* do drevesce, bodi prepričan, da iz takega drevesca ne bo nikdar zrastlo drevo: prvo in naslednja leta bo hi* ralo in po nekaj letih ga boš žalo* sten in jezen odstranil. Jeziti pa sc bi moral sam na sebe, saj si ti tega kriv. Drevesc ne vsadi pregloboko, raje plitvo, kar pa tudi ni prav, a je bolje, ker rastoče drevo požene svo* je korenine globlje v zemljo. Pri plitvo vsajenih drevesih predstavlja suša največjo nevarnost. Glej, da bo blizu korenin mladega drevesca obilo rodovitne zemlje, iz katere bo drevesce potom svojih korenin črpalo hrano. Mlado drevo ne sme hirati: če boš tele zanemaril in mu dajal v mladosti premalo mle* ka. ne boš pikdar priredil močno goved. Tak je zakon prirode. — Za mlada sadna drčvesca je najprimer* nejše gnojilo dober kompost. Če ga nimaš in tudi hlevskega gnojila ne, petem pognoji z umetnimi gnojili. Ta primešaj zemlji, a ne tisti, ki je neposredno ob koreninicah. — Ob koreninicah drevesca pa mora biti na vsak način rodovitna zemlja, pa jo dobi, kjer hočeš. Sadi jeseni! Staro kmečko pravilo pravi: kdor sadi v jeseni, pridobi celo leto. Vedno ne pridobimo ravno celega leta, a nekaj prav gotovo, če sadi* mo mlado sadno drevje jeseni. Je* seni imaš v drevesnicah večjo izbiro sadnih drevesc kot spomladi, ko jih večkrat sploh ne moreš dobiti. Spo* mladi imaš vedno dela na vse pre* ti go in takrat je verjetno, da boš v naglici slabo sadil. — Če pa vsadiš v jeseni, se bo do spomladi drevesce že sprijaznilo z novim prostorom in pomladanski sončni žarki je bodo našli že pripravljeno, da zažene nove koreninice in poganjke, novo živ* ljejne. Kdor pa hoče imeti veselje in do* biček od svojega sadnega drevja, mora svoje sadno drevje it udi ob* varovati pred različnimi sovražniki, pred različnim mrčesom: boriti se mora za svoje varovanke. O tem pa enkrat pozneje. katoliški glas" v vsako slovensko družino! Dopisi Dol pri Devici Mariji Dne 5. t. m. so se uresničile govo* rice, ki so nas že dolgo mučile: za* pustil nas je naš dušni pastir, č. g. župnik Bernard Špacapan. Ko se je poslavljal, je bilo nam vsem zelo težko in marsikatero oko se je oro* silo tu v Dolu pa tudi v Jamljah. Mi se ga moramo pa še posebej spo* minjati in ga ohraniti v nepozabnem spominu, saj je on položil temelje našemu malemu svetišču, naši fari Težka je bila ta naloga, toda s svojo neumornostjo jo je g. župnik le sreč* no izvedel. Veliko zaslug si je pridobil tudi z ustanovitvijo pevskega zbora, pri katerem mu je požrtvovalno po* magala sestra Nežica. Daritev sv. maše smo spremljali z ubranim petjem, poleg tega smo se pa naučili tudi lepo vrsto narodnih pesmi. G. žujmik! Ni Vas več med nami, toda Vaš duh je ostal med nami in Vaše nauke bomo ohranili v neizbrisnem spominu. V novi župniji Vam želi* mo mnogo uspeha. Palkišče — Dol Pred prilično mesecem dni nas je zapustila domačinka Ida Vižintin in se preselila v Argentino. Z veseljem se je pripravljala na dolgo pot k svojemu drugemu možu, ki ga ni še videla — (poročena je bila na pod* lagi pooblastila). Dan pred odhodom pa je dobila iz Argentine pretreslji* vo sporočilo, da je njen mož umrl nenadne smrti. Vsakdo si lahko mi* sli, kako strašen je bil ta udarec za ubogo ženo. Kruta in neusmiljena je usoda, ki revo tepe. Njen prvi mož je bil po nesreči smrtno ranjen 1 1943 in je umrl, Sedaj pa nov udarec z nenadno smrtjo drugega moža. Nesrečni ženi prav iz srca želimo, da bi jo v novi domovini čakalo lepše in srečnejše življenje. Proda se: sejalka, orala in slamoreznica, Via Catterini 29. DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« Blažič Marija, Podgora 105; pre* plačilo iz Mar. družbe. Trst 500; družbenica iz Trsta 100: Bensa Va* lentin, Oslavje = Pevma. preplačilo 110. — lir. Bog povrni! Za »Slov dobr. društvo« Rutar Vincencij, Sv. Lenart pri Čedadu 500; č. g. župnik Kračina, Sv. Lenard pri Čedadu 500; g. G. 500; Gej Kristina 200; dr. Ferjančič Herman iz Benetk 1000 lir. Iskrena hvala! Gospodarski listek &IERRE L’ ERMITE Kako sem ubila svojega otroka Preljubi Dominik! Naznanjam Ti, da sem v Parizu. Nežen me je vrgla na posteljo... ra&ni dogodki, ki se jih nikdar 'sem nadejala, so me strli. če Ti je sploh še kaj zame, pridi, 6 me objameš in se posloviš od 1ene ___ morebiti za zmerom... r'di takoj, kajti po zdravnikovem asvetu moram kmalu na daljše pos ‘vanje, ako nočem, da mi poči še ,eva, kakor mi je srce. Dobili smo novo vratarico. Reci kar, da si moj sin, saj si doslej f* ni mogla misliti, da imam kak' 1efJo sina. Ddkrito Ti povem, da po vsem, 8r si mi že prizadejal, nimam dosti ^njo, da bi prišel k meni. k udi četrte božje zapovedi — se x’ zdi _ ni več in jo nadomešča e vem kakšna najmodernejša zapoi ved, ki je pognala kje na patros raškem dvorišču. To je torej plačilo za ljubezen, ki sem Ti jo izkazovala od prvega trenutka Tvojega življenja in vedno mislila edino na Te!... Zdaj vidim, kako resnične so one besede, da otroci, dokler so majhni, gazijo staršem po nogah, ko dora-. ste jo, pa po srcu... Ti si moje srce strl in Tvoj »va* ruh« je lahko zadovoljen s Teboj. Nikar se ne obotavljaj, sicer me več ne boš videl, vsaj to zimo ne. Tudi pisati mi ni treba! Kaj bi se trudil, ko imaš toliko drugih zanh mivejših opravkov! Če mi župnik Firmin dovoljuje, Te poljublja Tvoja mati Rožica Yholdy. Še enkrat je dala pismo prebrati uicu, ker se ga ni upala poslati sinu. »No, bo že, bo že!« je prikimal ujec, ko ga je nekajkrat preletel. »Sicer bi bilo lahko boljše!« Dominik je še isti večer odhitel na Elizejske poljane. Posli so ga spre* jeli zelo hladno. Povsod je čutil pre* /ir in očitanje — najbolj zaničljivo ga je pogledala Bavarka — eclo stara dojilja, ki jo je iskreno ljubil, je hotela kar mimo njega, ko jo je srečal na hodniku. »Kje je gospa mama?« »V postelji vendar! Kje pa naj bo?!« Dominik je res našel mater na postelji. Okoli sebe je imela cel kup različnih stekleničic, zavojčkov in skodelic s čajem. »Mamica, kakšno pismo ste mi pi* sali! Raztrgal sem ga in sežgal. Rajši bi, da ga ne bi bil nikdar dobil v roke!« Maiti nič ne odgovori. Dominik jo poljubi, ona pa mu ne vrne poljuba. Šele čez nekaj časa se ozre nanj; »Kako pa kaj župnik Firmin?« Dominik jc molčal. Med sinom in materjo jc nastal strašno mučen molk, a nobeden sc ni mogel niti hotel opravičiti, da bi bil česa kriv. Nenadoma se Dominik sesede na stol in solze ga oblijejo... Mati se obrne k zidu .. ■ V sobo vstopi nekdanja Domini* kova dojilja, ki je prinesla neko zdravilo. Brez vsake besede postavi skledico na mizo in hoče oditi, Do* minik pa plane za njo: »Povejte mi vendar, kaj je prav za prav mamil«. »Tako, vi izprašujete! Vi!« mu od* vrne dobrodušna dojilja, ki sc je komaj premagovala, da ni pokazala svoje ogorčenosti. Prekrižala je roke in postrani motrila mladeniča, ki ga je poznala, kar je prišel na svet. »Ali mislite, da more delati Bogu po volji sin, ki tako žalosti svojo ubogo mater? Prazno jc vse njegovo delo in trud, če bi itudi ves božji dan presedel v cerkvi! ... Čestitam vam, gospod Dominik, čestitam, piav zares!« Nato vstopi ujec, ki se drži samo* zavestno, kakor da bi bil on gospo* dar v hiši. »No, lepo delaš, lepo!« sc porog* 1 ji\ o nasmehne Dominiku, »Kar ta* ko naprej, pa boš še daleč prišel!« »Ujec, midva morava poravnati šc neke stare račune! Zakaj' ste pre* strezali moja pisma?« Ujec skomizgne z rameni in se obrne skozi vrata. runuiu za icm Pregledal je, kako gospe Yholdyjevi bije žila in kako ji kroži kri ter napisal recept. Pri odhodu pomigne Dominiku naj gre za njim v salon. »Najbrž vam je že znano — ali pa ne —« začne zdravnik prav resno, »da ima vaša gospa mati zelo razbite živce; zato vas prosim, če jo v resnici ljubite, bodite obzirni do nje! Drugim sem že prej naročil, naj imajo skrb za njo... Bog ne daj, da bi se hotel vtikati v vaše osebne zadeve in načrte, to ni moja stvar! Pač pa je moja dolžnost, da vam govorim kot zdravnik in kot stari prijatlj vaše družine. Najprej vas prosim, da svoji materi kolikor mo* goče malo ugovarjate; potem pa, in to zlasti, če ji mislite odkriti kaj nepričakovanega, kar Hi jo posebno zadelo, odložite, če le morete, na poznejši čas! To zahteva že samo človekoljubje, kaj pa šele ljubezen, ki so jo otroci dolžni svojim star* šem. Že zdaj je silno razdražljiva, taka stvar pa jo lahko docela stre in uniči!... Upam, da me razumete, da vam tega ne pripovedujem zaradi Stran 4. KATOLIŠKI GLAS Leto I. - Štev. 39 N o v i c e 40 letnica poroke v Gorici V četrtek 27. t. m. bosta prazno* vala 40 letnico svoje poroke g. Ras fael Piščanc in njegova zvesta dru* žica Ivanka, roj. Pipan. Vzglednemu, toda težko preizkušenemu zakonske* mu paru, ki je z izgubo nepozabnega sina Ladota doživel svojo Kalvarijo, želimo še dolgo vrsto zdravih, blago* slovljenih let. Zaobljuba dveh šolskih sester V Rimu, v zavodu slovenskih šol* skih sester, sta naredili redovno zaobljubo naši rojakinji Duška Kož* lin iz Dobrovega, sedaj sesitra Do* lores in Zorka Likar iz Otlice, sedaj sestra Elizabeta. Tihi in lepi slo* vcsnosti je prisostvovala skoraj vsa slovenska kolonija. Saj so slovenske šolske sestre središče in zbirališče vseh Slovencev. Nihče, ki je bil v hudih vojnih in povojnih letih po* moči potreben, ni zastonj trkal na samostanska vraita. Dasiravno same begunke, — saj so jih že leta 1940 pregnali Nemci iz Maribora, — so pod spretnim vodstvom sestre gene* ralke č. matere Hanželič sezidale v Rimu samem generalno hišo, v enem najlepših delov rimskega predmestja pa noviciat, kjer se novinke — Slo* venke in Hrvatice — pripravljajo za redovno življenje. Obenem pa vse one, ki imajo veselje do študija, po* šečajo rimske srednje in visoke šole, kjer bosta nadaljevali šitudije tudi naši sorojakirjji. Sestri Dolores in sestri Elizabeti naše iskrene čestitke! Premoženja italijanskih državljanov v Jugoslaviji Uradni list od 15. t. m. prinaša ministrski dekret od 10. X. >1949, ki vsebuje predpise glede prijave itali* janske lastnine v Jugoslaviji. Itali* janski državljani, ki imajo premo* ženje na ozemlju, katero je po mi* rovni pogodbi pripadlo jugoslovan* ski republiki, ali v ostali Jugoslaviji ter oni, ki imajo pravico do uživa* nja in uprave takih premoženj, naj na posebnih obrazcih prijavijo za* kladnemu ministrstvu — generalno zakladno ravnateljstvo — I.R.F.E do 30. nov. 1949, če je bilo njihovo premoženje nacionalizirano ali vklju* čeno v agrarno reformo ali pa na kak drug način prikrajšano. Obraz* ci za prijave se dobijo na zakladnem ministrstvu, pri finančnih intendant cah in pri begunskih udruženjih Prijave se pošljejo na Ministero (’el Tesoro — Direzione generale del Tesoro _ I.R.F.E. Rim. Zopetna pridobitev državljanstva Mnogi naši ljudje, k' so zamudi rok za optiranje, imajo možnost zopet pridobiti italijansko državljan* stvo po točki 4. člen 1. zakona od 1. 12. 1934 štev. 1997, ki spreminja besedilo člena 4. zakona od 13. 6. 1912 štev. 555. Predpisov tega za* kena se lahko poslužijo vsi tisti Slovenci, bivši italijanski državljani, ki niso pravočasno optirali za ohra* nitev italijanskega državljanstva. Vsem svetujemo, da takoj vložijo tozadevno prošnjo in jo podprejo s potrebnimi listinami, kakor n. pr. s potrdilom, da so bili italijanski dr* žavljani do 15. sept. 1947. Treba bo najbrže navesti tudi vzrok, zakaj ni kdo optiral pravočasno. Takih vzro* kov je veliko. Zlasti pa pridejo tu v poštev tisti, k' jih je n. pr. go* riško županstvo črtalo kot italijan* ske državljane potem, ko je potekel rok za optiranje Tem mora izdati županstvo potrdilo, Ja se je res tako zgodilo. Vlogo je treba seveda našlo* viti na predsednika republike in jo pravno lepo utemeljiti; pa tudi de* jonski stan je treba lepo razložiti, ker v zadevi bo moral dati svoje mnenje Državni svet. Za sestavo prošnje in za nadaljnje informacije se lahko obrnete na pisarno Dobro* delnega društva v Gorici, Riva Pi&zzutta 18/1. Občni zbor Društva slov. kat. učiteljev na Tržaškem DSKU javlja svojim članom in prijateljem, da bo letni občni zbor dne 3. novembra t. 1. ob 9.30 pri sv. Antonu novem, ulica Ponchielli 2, IV. nadstr. Dnevni red. 1. Poročilo odbornikov; 2. Volitev novega od* bora; 3. Slučajnosti. Odbor Poitalijančeni priimki - zopet slovenski Vse prizadete opozarjamo na okrožnico ministrstva za notranje zadeve iz Rima od 24. 6. 1948 štev. 830011, po kateri se vrnejo v slo* vensko obliko priimki, k'- so bili poitalijančeni za časa fašističnega režima. Na podlagi te okrožnice imajo pravico zahtevati slovensko prvotno obliko tisti, katerim je bil priimek uradno poitalijančen, in ti* sti, ki dokažejo, da so bili prisiljeni prositi za poitalijančenje. Vzroki so lahko tudi samo psihološkega znača* ja, saj dobro vemo, da so bili tr* govci in obrtniki, vsi uradniki in tudi delavci itd. prisiljeni prositi za poitalijančenje svojega priimka, če so hoteli ohraniti skorjico kruha. Prošnjo smejo vložiti le tisti, ki dokažejo, da so italijanski’ držav* tjani. Nasloviti jo je treba na prefektu* ro in sicer na koleka prostem papir* ju. Navesti je treba točno vse po* da/tke odloka, ki je priimek poita* lijančil. Čipkarska šola Pri državnem čipkarskem tečaju v Gorici, ulica Morelli 39, pritličje, se brezplačno sprejemajo vpisi do 31. t. m. Kogar čipkarstvo veseli, naj se požuri! Delavske hiše Odbor za pobijanje delavske brez* poselnosti Je po sporočilu goriške prefekture sklenil poživiti gradnjo delavskih stanovanj in je v ta namen r.akazal občinam goriške pokrajine sledeče zneske: Gorici 106 milijo* nov, Koprivi 15, Krminu 25, Gradiš* ki 20 Tržiču 72, Ronkam 20 in Starancanu 20. skupaj 278 milijonov lir. Pregled šoferskih izkaznic Pokrajinska komisija za pregled avtomobilskih izkaznic, ki ima svoj urad v Gorici v ulici Oberdan 20, obvešča vse, ki imajo začasne iz* kaznice zapadle dne 7. VIII. 1949 ali 28. VI. 1949, da bo pregle* dovala iste dne 26. okt. od 9. ure naprej. Prizadeti se morajo predsta* viti osebno. Tito obtožuje Kremelj V delavnico sem tvojo zrl... Pred dnevi je Smel Tito govor, v katerem je povedal, kako so Rajka v Moskvi preparirali za »proces«, katerega je Sovjetska zveza izrabila za odpoved prijateljske pogodbe z Jugoslavijo. Govoreč o razlogih, zakaj se je vršil ta proces prav v Budimpešti, je Tito dejal: »V prvi vrsti zaradi tega, ker so tam na vodilnih mestih najbolj prodane duše, najbolj korum* piranj ljudje; v drugi vrsti pa zato, ker je madžarsko ljudstvo zelo ne* zadovoljno in slabo razpoloženo proti Sovjetski zvezi iz raznih vzros kov. Zaradi tega je bilo treba na kak način obrniti to sovražnost proti Jugoslaviji«. Potem je Tito govoril še o Rajku ter o tem, kako so ga v SZ »pripravili« za proces. »Prav z Rajkom smo mi imeli mas lo opravka. Največ stikov smo imeli z Rakosijem, Farkasom in drugimi, medtem ko je Rajk molčal, kakor da bi bil nem.« Nato je nadaljeval: »Kdo je bil režiser procesa v Budimpešti? Po informacijah, ki smo jih prejeli, ne od njega, temveč od dru> g ih, se je Rajk v začetku informbi* rojevskega spora obotavljal ob vpra* šanju Jugoslavije, čeprav je imel vsakokrat, kadar je prišel v stik z našimi ljudmi, nekako vzvišeno obnašanje, boječ se, da ne bi o njem dejali, da se proti našim ljudem obnaša prisrčno. Rajk se je obotavljal ne zato, ker mu ta metoda proti Jugo* sls\’iji ni ugajala, temveč ker se iz bojazni in strahopetništva ni upal tega reči. Zaradi tega obotavljanja je leta 1948 šel v Moskvo, da bi se tam podvrgel »popravilu«. Ne vem za kraje, kjer so ga »popravljali«, toda v »popravilu« je bil in ko se je vrnil v domovino, je postal zuna* nji minister, njegovo mesto notra--njega ministra pa je dobil drugi, ki bi moral organizirati proces proti Rajku. To dokazuje, da je vsa ta mahinacija nastala v Moskvi. Rajk je bil nato aretiran in zopet odpo* slan »v popravilo« v Moskvo z Brankovom. Tam je bil po metodi, ki je tamkajšnja karakteristika, pre-. pariran za proces. Videli ste, kaj vse je bilo na tem procesu. Kako se dogodi, da se ljudje drug druge* ga obtožujejo, ne vem, gotovo pa je, da gre za grozotno metodo. V tem primeru je bilo to potrebno, da bi preplašili Jugoslaviji.« posebna komisija lahko na mestu prepričala o dejanskem položaju. Nedvomno so suženjska taborišča v Sovjetski zvezi ena izmed najbolj senčnih strani v današnji svetovni zgodovini ;n vprašanje je, kdaj bodo mogli Sovjeti izbrisati ta veliki greh proti človeškemu dostojanstvu ter mu pravično zadostiti. Komunizem trdi, da prinaša ljudem svobodo. Naj to dokaže z dejanji in ne z besedama. Dokler bodo milijoni sužnjev umirali po ruskih stepah, vse dotlej bo svet upravičeno trdil, da Sovjetska zveza ni demokratična in ne spoštuje človeških pravic. Zanimivosti Daljni Vzhod se prebuja V Koreji mislijo zidatii katoliško univerzo. Zato se zanima domačin dr. T. Ree, ki je sedaj zaposlen v ZDA na univerzi Utah1 z raznimi; znanstvenimi poskusi. Katoliška univerza na Japonskem v Tokiu lepo napreduje. Sedaj so na novo pozidal.'1 med vojno porušena poslopia in zgradii tudi mično cerkvico na vrtu. Profesorjev šteje univerza 74; med temi je 50 laikov in 24 jezuitskih patrov raznih narodnosti. Slušateljev ima univerza letos 800 na obeh fakultetah, literarni in gospodarski. Poleg univerze je še posebni tečaj za verouk, ki ga obiskuje 200 dijakov. Univerzi je priključena tudi bogoslovna fakulteta, na kateri je 100 bogoslovcov. Komunisti povsod enaki V Šanghaju so obsodili na 15 dni prisilnega dela misijonarja, ker so ga našli pri molitvi, češ da izgublja čas. Suženjsko delo v Sovjetski zvezi Prav gotovo so vsem še v spominu nedavne obtožbe, s katerimi je britanski delegat pri Združenih narodih obtožil Sovjetsko zvezo, da ima v svojih koncentracijskih taboriščih na milijone ljudi, ki žive prav suženjsko življenje. Svoje obtožbe je podprl s fotografskimi posnetki zakona o prisilnem delu, ki sta ga potrdila Svet Sovjetske zveze in Svet ljudskih komisarjev. Natisnila pa ga je sovjetska državna politična založba. Seveda je sovjetski delegat skušal na vse načine pobiti te trditve, vendar pa ni pristal na to, da bi sc Športni teden številna množica je v nedeljo prisostvovala novemu zmagovitnemu nastopu »najpopularnejšega dirkača vseh časov« Fausta Coppi*ja v krožni tekmi »Giro di Lomhardija«. V letošnji sezoni kolesarskega u* dejstvovanja je COPPI odnesel re^ kordno število lovorjevih vencev: Milano * San Remo, Giro di Roma* gna, Giro d’Italia, Tour de France, dirkališčno svetovno prvenstvo, cest* no prvenstvo Italije, gorskj nagrade, Giro del Veneto, Giro di Lombardia, pokal Desgranges * Colombo itd. itd-»Uspeh se za uspehom vrsti.. •« NOGOMET V ITALIJI: »Juven* tus« je odnesla obe točki iz Genove (2*1). Za sedanjega »leader*ja« v razpredelnici je napočila zlata do* ba ... Pošteno so se urezali Milanci. Nadejali so se, da bodo »Turin« kar požrli, a od želje do izvršitve je — dolga pot! (3*2 za igralce Tu# rina). »Brez upa zmage« so nastopili »Bari« proti . »Lazio« (2*4), »Roma« proti »Palermo« (0*3) in »Bologna*'-.! proti »Fiorentina« (0*3). Pretrd oreh za »Novara« je bil »Padova« (1*1)* medtem ko je zagonetna »Triestina« komaj izenačila s »Como«. Ne p o v* sem normalen je neodločen rezul* tat med »Atalanta« in »Lucchcse« (1*1). »Inter« proti »Sampdoria« (2*0) in »Pro Patria« v borbi z »Venezia« sta izkoristili prednost domačega terena. = C(9ržačani!i 7iltinzahteva £orko perilo lillllUin tople nogavice; velika izbira v modni trgovini »PRI SONCU“ Via Ristnondo 1 Se priporoča Jvan lEupše Odgovorni urednik : Stanko Stanit Tiska tiskarna Budin v Gorici samega sebe. Sedaj pa dobro pre* mislite in storite, kakor se vam zdi najbolj prav!«/ Tako je govoril izkušeni zdravnik, h kateremu so hodili Yholdyjevi, ko Dominika še na svetu ni bilo. Njegove resne in tehtne besede so mladniča močno vznemirile Zdravnik se poslovi, Dominik pa se vrne k materi in molče sede na posteljo k njenim nogam. Tedaj mati odpre oči in mu počasi — kakor proti svoji volji — poda desnico. Dominik jo stisne nekoliko v za* dregi. »Zakaj si me tako užalostil?« »Mama, nisem vas hotel ... toda drugače ni bilo mogoče!« »Zakaj ne?« »Ne morem vam povedati!« »Kaj neki skrivaš pred svojo ma* terjo? Osemnajst let imaš že, pa si še vedno takšen!« Iznova nastane dolg, mučen molk. »Poslušaj!« se oglasi mati, »zdrav* nik mi nikakor ne dovoli, d« bi čez zimo ostala v Parizu, anvpak zalite* va, da moram — in sicer takoj v kakšno južno deželo, kjer jc dosti sonca in toplega, zdravega zraka Glej, sredi novembra smo že in v.‘:ak dan me izprašuje, kdaj’ name* ravam odpotovati. Ali bom morala res sama na pot?« »Mama, dovolite mi neko vpraša* nje, preden vam odgovorim.« »Govori!« »Samo, če se ne boste ujezili?« »Nikar tega vedno ne omenjaj!« trudno odvrne mati. »Čujte torej: ali Presvesovi ne pojdejo z vami?« »Ne. Čez zimo mislijo ostati v Chaiseskem gozdu « S tem je bil glavni ugovor rešen. A tudi drugi niso hili nič manj važni. Dominik je vedel, da bo mo* ral zapustiti svoja društva in ljub* ljeni patronaž in se ločiti od župni* ka, ki je toliko pričakoval od nje* ga ... In nazadnje — kar pa ni zadnje — bo mogel zaradi tega po* tavanja najmanj leto pozneje stopiti v semenišče! »Poslušaj me. Dominik!« je mati še vedno upirala vanj svoje oči, »govoriva odkrito... Dobro so mi znani vsi (tvoji načrti, ki mi parajo srce; vendar sem mnenja, da teh par tednov tudi ne boš ničesar za* mudil... Ko boš odšel t jakaj — oh, strahotna misel — boš zame mrtev, zavit v mrtvaškočrn in ogaben ta* lar ... Toda sedaj še nisi tam, zato hi te morebiti smela prositi zadnje usluge, zadnje milosti; kajti, kakor vse kaže, moram sedaj tako govo* riti s svojim sinom... Pa naj bo, ponižam se pred teboj in te prosim: pojdi z menoj vsaj te ,tri zimske mesece, da ne bom sama v daljnem, tvjem svetu... Potem pa te ne bom nikdar več ničesar prosila, nikdar več! ,..« Dominik molči. »Ne, — — —« »Torej?« Dominik ne odgovori. »Ali želiš, da pišem župniku Fir* minu in ga ponižno prosim, naj; mi za nekaj tednov posodi mojega otro* ka. otroka, ki mi ga jc ukradel?! Saj ga bo pozneje spet lahko odpeljal in ga skril, kamor bo hotel.« Dominik še vedno molči. »Takim, ki so obsojeni na smrt, dovolijo, da pred smrtjo vidijo svoje drage ... Meniš, da je pred n i c mo še dolgo življenje? Zelo, zelo dvomim, ker čutim, kako in i je srce utrujeno, razdejano ... Če se le tvo* jemu župniku preveč ne mudi, da bi te čimprej spravil popolnoma pod svo jo oblast? . . .« Dominik je stal bled in potrt in niolče poslušal materine besede, ki jih je izgovarjala z nekim posebnim poudarkom, da so ga skelele, kot bi ga kdo s korobačem bil po obrazu... Omahoval je in kolebal v strašni ne* gotovosti, ali mati govori iskreno ali ne, kajti duša včasi tudi skozi lažnive besede vidi naravnost v dru* go dušo in precej razloči, ali govori resnico ali pa se le pretvarja . . . Če mati govori čisto odkrito, bo moral za nekaj mesecev pustiti vse svoje dotedanje delo in načrte! Kaj pa, če namerava zlorabiti njegovo sinovsko ljubezen in nastavlja past njegovi slabotni volji, ki jo izvrstno pozna?!... Največja težava je bila odstranjena že s tem, da Lolite ne bo zraven ... Kako se naj odloči? Kaj naj stori?... Marti in sin se srečata z očmi »Kaj misliš, da more sin, ko hoč« ustreči- svoji materi, razžaliti Boga?" vzklikne mati. »Ljuba mama, včasi pač---------- »Potem pa rajši molčim!... ZdflJ vidim, kako me spoštuješ in kakši'* je tvoja ljubezen. Končano je, kof' čarvo!.. Oh, utrujena sem, ne m°' rem dalje ... Odidi, kamor hočeš 111 me ;pusti! ... Sama pojdem v južne kraje in si bom izbrala samoto0 vilo... Denarja imam, pa si boi*1 že našla kakšnega slugo, ki mi storil, kar bo treba ... In če i-,e okrade, mi ne bo ukradel toliko kor župnik Firmin! ... Oh, tu se v di, kakšna je vera! ...« Dalje ni mogla, ker so ji solze $ lile oči. »Poberi se spred mene, poberi s®-je hlipala nad sinom, ki je stal koi okamencl. Dominik jo je prijel za roko. katero mu je kazala na vrat.i. čisto nalahno in brez vsakega f‘* burjenja je dejal: J »l’a dobro, mama, naj bo! Odi01, sem se, da pojdem z vami.« (Datir