klavno živino in meso ogledovati.
Po razglasu cesarske postave poslovenil Dr. Janeas Blelweis.
I^esti del
„Ži vinozdr^f stvja".
UVOD.
ieso nase domače živine je človeku potreben živež. Zato se ga na svetu toliko povžije, — zato je pa tudi drago.
Med mesom in mesom je pa pa velik razloček. Drugačno je meso po različnosti živinskega plemena, spola in starosti, — drugače je meso pitane in dobro gle-štane živine kakor suhe in zanemarjene, — drugače zdrave kakor bolne, — drugače lepo zaklane in lepo razsekaae kakor gerdo razmesarjene-, drugačetato, ki je po klanji predpisani čas poležalo kakor tako, ki je berž povžito bilo; drugače je v čednih mesnicah kakor v umazanih, svinskih, —drugače pozimi kakor poleti i. t. d.
Vse to dela velike razločke, da je meso ali prav dobro, lepo in okusno, ali le srednje dobrote, ali slabo, gnjusno, škodljivo in celo strupeno.
Tarifa v mesnicah je le za dobro meso popolnoma zdrave živine postavljena in se le dela razloček med pitanimi voli in pa med kravami in biki. Ker je tedaj tarifa le za dobro meso zdrave živine postavljena, je očitno, da nobena druga živina ne sme na prodaj v mesnico, čeravno se za donačo rabo,-kakor bomo slišali, včasih sme dovoliti, ako le ni zdravju škodljivo. Kdor pa v mesnici meso kupuje, ima pravico, za dnar dobro blago terjati.
Da se tedaj vsaka krivica in škoda odverne v kupovanji mesa, in še bolj, da se po mesu bolne živine kaka nesreča ne zgodi, je po vsih omikanih deželah že od starih časov ogledovanje klavne živine, mesa in vise-ga dr ob a po postavah vpeljano,, in, kjer koli le more biti,
so zvedeni možje izvoljeni, ki imajo nalogo, ogledovati klavno živino, meso in drob.
Kako naj se to opravlja, je ces. kralj, vlada razglasila poduk, in kpr se nam je naj bolj koristno zdelo, le bukvice osnovati po tem poduku, smo ga poslovenili kar je naj bolj moč bilo, po domače, in ga v teh listih podamo ne le tistim, ki se z ogledovanjem klavne živine pečajf», temuč tudi vsim mesarjem, ki živino za prodaj koljejo, in pa vsim gospodarjem, ki pridejo včasih v take okolj-šine, da žele svojo živino zaklati, pa ne vejo: ali bo meso in drob za vžitek ali ne.
Podttčenjc
kako klavno živino in meso ogledovati.
1. Opravilo mesogleda.
_____Jeso^led, kteri je za svoj opravek od gosposke v prisego
vzet, mora živino, preden se zakolje, meso in drob pa precej po klavšnji natanko ogledati, in zraven tega se luii popolnama prepričati, če so mesnice takošne, ka-koršne morajo biti; gledati se pa (udi mora, kako se živina kolje in kako se hranuje meso in drob.
Da se ne bo meso bolne živine prodajalo, mora sker-ben mesogled vsako živinče, dokler je še živo, zvesto pregledati, pri klavšnji pa pričijoč biti, in kader se meso razseka, ga mora /opet dobro pregledati, ali je zdravo ali ne; zato mora pa tudi mesar mesogledom dan in uro oznaniti, kdaj da bo klal, ali mora ura zato že sploh določena biti.
Jfar boljši čas živo živino ogledati je predpoldan, preden se ji piča ali jed poklada; in nar boljši kraj za to opravilo je pa zaperto dvorišče, kjer se živina tudi prepeljali zamore. Ko je pa živina nepokojna, se mora privezati.
Mesarska živina se pa ogleduje vsaki dnevni čas, preden se zakolje.
§. 2. Znamenja zdrave živine.
Zdrava goveja živina derži vrat in glavo kvišto, ravno stoji s sprednjimi nogami, zadnje pa eno poleg druge ima; gorka je po celem truplu enako, dlako ima gladko, in 0jehko kožo, tako da se JaJiko v gube dene; oko je čisto in bistro; smerček je rosen, merzel in svetal, nosnice so rudeče in vlažne, ravno taka je tudi kožica v gobcu in
okoli zob; jezik je moker, sivkastorudečkast, cist, poverh pa ojster; ušesa niso ne merzle pa tudi ne vroče, kvisko stoje in migajo semtertje. Serce se na levi straai pers, koj za komolcom sprednjih nog eunalo čuti, in lahko se šteje, ee živinče mirno stoji, da v em minuti le 40 do SOkrat udari, kadar je živina zdrava. Ona lahko diha; sapa ni pregorka in nima tudi nobenega duha. Rada je iu pije, ia prežvekuje po redu. Ritnik je zapert in noter stisnjen. Rep se ne da lahko k viške-vzdigniti; spoloviU so čiste, blato gosto in tamnozeleno ali rujavo, scasrnica je čista. Živina daje blato in vodo brez vse bolečine od sebe.
Ovca in koza, dokler ste zdrave, ste vseskozi vesele in na glas meketate; ovca ima brez pleš skoz in skoz gosto volno, ktera se prav terdno kože derži in se enmalo mastna ošlata in otiplje; koža pod volno je čista, rudeč-kasto-bela. Gorkota je po celem truplu enaka; oko je čisto in bistro, v beli kožici se tanke rudeče žilice vidijo; ušesa na kvisko stoje in se dajo lahko semtertje gibati; nos je čist in suh, kožica v xosnicah kakor tudi v gobčiku je ru-dečkasta. Serce se na levi strani bolj čuti kot na desni in udarja v eni minuti 60 do TOkrat, sapa je mirna, če ni poleti prehuda vročina; ovca malo pije, pa rada je in prežvekuje po redu, ovčje in kozje blato so tamnorujavkasti, okrogli bobki, ki se eden druzega derže in kadei na tla padejo, enmalo podolgasti postanejo; scavnica je čista, kakor pri goveji živini.
Zdrav prešič je večidel na nogah; če le kakošen šum zasliši, pred duri šine in zarohnja , daje kaj. Njegove šetine so gladke in prav močno v kožo vperjene; koza nima nobene gole pleše in je rudečkastobela; ušesa, če somaj-hine, pokonci stoje; kjer so pa veči, tudi doli vise: oči so čiste in bistre; rivec je bolj hladan ko gorek in je vlažen, gobec in jezik sta vlažna in bledorudečkasta, rep je zavit; parklji so čisti pa ne pregorki; zdrav prešič lahko diha; ker je grozno nepokojna žival, se ji žila le težko ošlata, nar ložeje še pod repom ali na nogah nad parklji; bije pa 70 —SOkrat v eni minuti. Glas je močan in čist; jed mu diši; blato je v gručah, rujavozelenkasto in prav hud» diši; scavnica je bledorumenkasta in čista.
3. Znamenja bolne živine.
Daje živina bolehna ali boloa se spozna iz naslednjih poglavitniših zramenj, ktere pa niso pri vsaki živini enake, ampak razločne potem, če je živina še le zbolela, ali če je že davne j bolna, in pa po na tori te ali
une bolezni; včasi bos teh znamenj več skupej zbranih naletel, včasi manj.
Bolna živina je večkrat zlo nepolojna ia dostikrat clo nevbrotljiva in nora, z rogovi v zemljo bode, rjove in se vseskozi vije, da bi se od jasel odtergala; dostikrat je pa žalostna in klaverna, in ne ila bi se ganila, na enem mestu stoji; včasi s pervimi, včasi pa z zadnjimi nogami široko stoji, ali pa eno zraven druge pod vamp skupej stekuje, in gerbo dela kot mačka; če se vleže, jo je težko zopet na noge spraviti; včasi posebno pri pljučnih boleznih sapa nikakor ne vleže.
Život bolne živine je kmalo vroč, kmalo pa merzel, to je, gorkota se vedno spreminja, včasi je pa brez spre-mina merzel ko led, ali pa vroč ko ogenj"; gorkota se posebno na rogeh, ušesih in nogah spreminja. Koža je zdaj suha, zdaj potna, je zvenjena, in če se po nji dergne, dostilirat zašumi, kakor da bi po popirji dergnil; včasi ima bule, ture, garje, rudeče ali čeme pike, Ose i. t. d. Dostikrat bolno živinče dlako zgublja ali mu pa naseršena pokonci stoji.
Oko je rudeče-svetlo, ne more luči prenesti, ali je pa motno, kalno in prašno-solzeče. Smerček je suh, vroč in spokan; nosnice so suhe, rudeče ali pa žiezaste, blede, višnjeve, iz kterih se dostikrat smerdljiv, zdenkasto-rumen gnoj cedi; gobec je hudo radeč, vroč, suh ali pa bled in z gosto žlezo napolnjen; meso okoli zob in pa jezik sta dostikrat kot goba, otekla, mehnrčasta i. t. d. Iz nosnic se mu smerkel, z gobca pa sline cede; na j«ziku se blato nabira. Vrat je včasi otekel in boleč; če se živinče na persi pri-^ tisne , ga hudo zaboli.
Serce se komaj čuti, ali pa posebno v vročinskih boleznih hudo bije in veliko hitrejše, kakor smo bili od zdravega živinčeta povedali. Bolna žima dostikrat stoka, težko in hitro diha, večkrat tudi hudo kašlja; vamp je vpaden ali pa napet; spolovila so suhe ali pa vnete, otekle, žlezaste i. t. d. Ritnik je stisnjen ali pa viin stoji, je otekel , z blatom osvinjan; rep ji oterpnjen doli visi. Parklji in kopita so dostikrat vroči; noge jo bole; jed ji ne diši, prežvekuje le poredkoma ali cloprejenja; žeja je dostikrat huda, včasi pa clo nič ne pije; težko požira; živina je zaperta in le težko blato od nje gre, ki je terdo in suho, kakor da bi bilo sožgano ia pride v majhnih kosčikih od živinčeta, včasi ga pa driska naganja; tudi voda se mu večkrat zapira, scavnica^je kalna, žieaasta, včasi clo ker-
vava i. t. d.; vime je oteklo, ali pa prazno oterpnjeno, mleko poide, je kervavo ia slabo diši.
Še enkrat pa se mora opomniti, da imenovane znamenja od konca do kraja nikoli niso zdriižene; včasi boš le kaki dve znamenji našel, včasi pet, deset ali pa še več.
§. 4. Ogledovanje zaklane živine.
Pri ogledovanji zaklane živine se morajo pregledati rogovi posebno na tistem koncu, kjer v glavi tiče, ali niso kervavi, sokrovčnati, če nimajo červov, i. t. d. Gledati se mora, kako se iz kože deva, ali lahko ali pa težko; kakošna je notranja stran kož'e; kakošen je gobec, nos, jezik, zobje, dlasna ali meso okoli zob in goltanec; pregledati se mora meso in mast.
Posebno natanko se morajo pregledati tri velike in poglavitne^telesae dupljine, namreč: možganina, persna in trebušna dupljina in vse drobje, ki v imenovanih vot-Ijinah leži.
Znamenja zdrave živine.
Pri klavšnji se zdravje živine spozna po naslednjih znamnjih: Kri iz žile z močjo teče, in je lepo rudeča, če iz ciplje ali privodnice pride, ali pa je tamnorudeča, če iz odvodnice pride; je penasta, če se vjame; sekmalo sterdi, ako se ne meša. Oko ostane odperto in čisto; nos je merzel, vlažen in svetal; notranja kožica nosa in gobca je vlažna in bledorudečkasta; zobje terdno tiče; dlaka je gladka; volna je mastna, se terdno kože derži; koža je čista, se lahko od mesa loči, je na notranji strani bleda in mastna; jezik, gerlo in goltanec je na vsih straneh gladek, čist, bledorudečkast in -vlažen; pri goveji živini je pa jezik po zgornji strani ali po herbtu ojster in sivkast; požiravnik, goltanec in gerlo so na unanji strani rudečkasti, na notranji pa bolj bledi; persna kožica je rudečkasta; herbtni mozeg je bel; možgani so beli in z rudečimi žilicami prevlečeni; pljuča zo rahlomehke, bledorudečkaste, gladke, svetle in v sebi enmalo penaste kervi derže; sapnik je zunaj bel, znotraj pa rudečkast in nadunjen z žlezastimi penami; persna žlezica pri teletu in ovci je rudečkasta in čversta; serčni mehurje bel in svetal, in le celo malo čiste vode v sebi ima;
*) Kervne žile sj dvojne: ene peljejo kri od serca k vsim delom po celem truplu, tem pravimo ciplje ali privodnice (Schlag- oder Pulsadern); druge pa vodijo kri od vsih krajev trupla k serca nazaj, tem pravimo odvodnice (Blutadern}.
serce je lepo rudeče, z mastjo nekoliko pokrito; preponka je v sredi žilasta, bela, gladka, svetla, krog in krog pa mesenorudečkasta; mrena je bela in s terdo mastjo obložena; čeva so skozi in skozi bele, svetle, vlažne, od znotraj enniafo sape, žoIca, žleze in več ali manj blata derže; nezdra (rajželjc) je bela, t lojem obložena, z žilicami pre-prežena; siršek, to je, četerti goveji,kozji in ovčji želodec je pri goveji živini bledorudečkast, mehak, svetal ko žamet, zlo žlezast, ima vselej nekoliko kislastega soka v sebi; devetagub (preberavnik, ali naberavnik) to j?, tretji želodec je od zunaj bel, okrogel, svetal, od zno-trej ima pa veliko večjih in manjših predalčikov, ktere na-rede kožnati listiki veči in manjši, nelo-sivkasti, le malo vlažni, nekoliko hripasti, ki jili ima ta želodec pri goveji živini 96, pri ovcah pa okoli 40, in med kterimi prežvečena piča nekoliko časa tiči, preden v četerti želodec naprej gre; kapica (avbica), to je drugi želodec je lel, mehak, prepreden z veliko veliko predalčiki, ki so sa-tovim piskricom enaki; vamp, to je, pervi ali velki želodec, je od zunej mehak in bel, od znotrej pa bel in gladek semtertje pa bolj sivkast in hripast. Prešič ima le en želodec, ki ima znotranjo kožo večidel enmalo rudečkasto in žlezasto. Jetra so pri zdravi živini rudečorujave, gladke, svetle in čverste; žolčni mehur je nekoliko napolnjen, bel od znotraj, po verhu pa od žolča zelenkast ali rumeno-rujavkast; žolč rumenkast, zelenkast in tekoč; vranica svitlovišnjeva, gladka, srednje velikosti; trebušna žlezi ca ali mlečnj ak je čverstain bela; trebušna kožica bela in svetla; led ice so z belo in terdo mastjo porašene, so rujavkaste, gladke, svetle in čverste; mehur je s cisto in čedno vodo napolnjen; maternica in jajčnjaki so beli in svetli.
Taki so posamezni deli tiste živine, ktera je zdrava . bila, in kteraje bila pred kratkim časom zaklana; takošna bo tudi zdravo jed dala. Res je, da se zamore meso brez nevarnosti za zdravje dostikrat tudi od take živine jesti, ktera sicer prav natanko vsi h lastnost zdrave živine nima, ampak silno potrebno je, tiste bolezni dobro dobro spoznati, zavolj kterih se meso ne sme jesti. K temu cilju in koncu bomo tedej te bolezni vsako posebej.popisali, in njih znamnja na živi in mertvi živini, kolikor bo moč, razločili.
§. 3. Od bolezin, zavolj kterih se meso in drob ne sin^ ne prodajati pa tudi nikdar ne vživati.
Vrančni prisad ali černi (Milzbrand).
Poglavitne znamnja, po kterih se ta kužna bolezen spozna in lahko od druzih bolezin loči, so:
Popada rada konje, goveda, drobnico in prasce, pa tudi kuretino in vso domačo živino sploh; nar rajše pa mUdo, lepo, dobro rejeno.
Ni je bolezni, da bi bolj nagla bila, kakor ta; včasi živino napade, kakor da bi bilo va-njo trešilo; ona pade in cerkne. Zato so j«'stari vražni Nemci tudi vragov aH coperniški strel, ali pa prekucljej imenovali. Včasi pa tudi en, dva, tri, k večem pet dni terpi.
Vroče in suho poletnisko vreme, ali pa močirni gor ki kraji, in nečedni, soparni in vroči h ley i so poglavitni vzroki te bolezni. Pa tudi nalezljiva je včasih.
Taki bolni živini se spahnejo večidel pa ne vselej bule in otekljine po raznih krajih života, veče ali marije.
Meso in kar je od take živine je strašen strup za človeka.
Iz naglega cepanja se že vrančni prisad lahko pozna. "Kader pa ta bolezen ni tako nagla, se živina začne, posebno v zadnjih nogah, tresti; truplo merzlo in vroče prihaja; živina je topa in žalostna, se trudno giba, glavo pobesi, zadnji konec omahuje, toliko da ne pade; vendar stoji rajši, skorej nič ne leži; vamp je napet, dlaka pokonci stoji; oči so od konca bistre in rudeče, pozneje po vodene in kalne prihajajo; suha vročina je po gobcu in po koži; dlasna je rumenkastorudeča; jezik je gerd; živina ne je in ne prežvekuje; blata gre malo in poredkama v černih in večkrat kervavih kepicah od nje; scavnica je kalna, ru-java in gre poredkoma od nje; sapa je nagla in težavna; lakotnice močno tolčejo; krava ne.da več mleka, in če ga ravno da, je bolj vodeno ali clo rumenkasto. Včasi je nar huji otok na križu, glavi, vratu, persih, vampu, malokrat pa po vsem životu. Kri iz žilepušena je večidel černa, gosta, kolomazu (šmiru) enaka, ima včasi debelo rumenkasto žojce po verhu. Taka krije tudi po vsih žilah.
Znamenja, da bo živinče poginilo, so te le: ciplja je skorej nečutna, slaba, treplje sto — ali še večkrat v eni minuli; otoka na životu ali nič ni, ali se pa zgublja'; sapa je hiira, kratka, merzla, nosnice in ustnice višnjeve, blata ne gre od živinčeta clo nič, nič ne je, ne pije. Tako ži-
vinče tedej ne preživi dneva, če se mu krepko, urno in prav ne pomaga, in bo cerknilo, če mu koža, ušesa in udje omerznejo; če se ciplja več ne čuti, in če se živinče, kader se mu perst v uho vtahne, kar nič ne zgane, in že na kup leze.
Ko se cerknjena ali zaklana živina iz kože dene, se med mesom in kožo kervave lise ali rumena žojca nahaja; bule so s kervavo vodo ali rumenkastočerno so-krovico napolnjene"; meso je černkasto ali rumenkasto, mehko in zvenjeno; čeva so po nekterih krajih rudeče ali černe; želodcova koža ima semtertje rudeče ali višnjeve pike; vranica je velika in mehka,od znotrej černa in polna černe kervi, kakor bezgov |)odmet, na unanji strani je višnjevo in rujavkastoblekasta, dostikrat pa tudi s ker-vavimi bulami preprežena; jetra so večkrat ravno take; žolč je tenak in černkast ali svitlorumen; okoli ledic in mezdrese kervava ali rumena žojca napaha; pljuča so mehke, blede, zvenjene ali pa zlo velike, s černo kervjo napolnjene; serce je zvenjeno, mehko, ima večidel v eni dupljini černo, gosto kri ali pa rumene podolgaste klo-basice; serčni mehurje poln rumene in žojčaste vode.
Ker zdravje in človeško življenje v nar večjo nevarnost pride, če se meso aii kak drug drob take živine je, ktera je po vrančnem prisadu cerknila, za tega voljo je klavsnja'in prodajanje take živine ojstro ojstro prepovedano ; grozno nevarno je tudi tako živino iz kože devati in razsekovati, zakaj človek, ki se pri takem opravilu na kakšnem ranjenem delu oskruni, za čemim prisadom hudo zboli in um er je. Zato morajo mesogledi p o s e bao paz i ti, da nihče nobene take živine ne koIje,ne skrivaj,ne očitno; da mesa ne prodaja, ne vživa, ne drugam odnaša. Kervave klobase, narejene iz kervi tacih bolnih prešičev so že veliko veliko ljudi ob življenje pripravile!
Druga prav huda bolezen in pa žlahtnica vračnega prisada je
rak na jeziku
ki ga semtertje tudi sajevec ali ovčec v gerlu, kriba ali mramor na jeziku imenujejo. Napada posebno govejo živino; ima vse lastnosti vrančnega prisada, zraven
*) žalostne prigodbe po Yeč krajih po takem povžitem mesu se ber6 večkrat. Sto in sto ljudi je že naglo strašno smert storilo po vžitem mesu ali kakošnem drugem drobu take živine.
tega pa to posebnost, da se po verhu jezika bledoru-menkasti, potem pa začernelo-višnjevi aH clo čemi mehurji spahnejo. Po teh mehurjih, ki so večidel le na jeziku, in včasih le eden in velik, včasih pa dva, trije ali se več, se razloči jezični rak od navadne bolezni na gobcu.
Živina, ktere se ta bolezen prime, je nepokojna, se začne močno sliniti, šavsne naglo po piči in pijači, tode vender ne je in prav malo in težko pije; gobec je vroč; po verhu in ob kraji jezika se napravijo bledorumeni, rudeči, rujavi in višnjevi mehurji, ki y —24urah černkasti postanejo, kteri so grahove, včasi pa clo orehove velikosti; jezik je otekel; mehurji so s strupeno sokrovico napolnjeni, ktera jezik razje tako , da še clo iz gobca pade. Nagla je bolezen , večkrat že v 24. urah umori.
Če se mertva živina ogleda, se vidi imenovana razjed in gnjiloba na jeziku in po gerlu; zraven tega pa se še večidel po celem truplu vse to narajma, kar smo od vranč-nega prisada povedali, s kterim sta si v žlahti.
Bog obvari, take živine kaj povžiti: gotova smert bi bila.
Enaka bolezen dostikrat tudi ovce popada, s tem razločkom, da se pri teh večidel na d las ni po čeljustih vgnjezdi, od koder se mehurji semtertje po gobcu razširijo. Le sreča je, da se ta bolezen v naših krajih malokdaj prikaže.
Ojstro je prepovedano, tako živino klati inmesoprodajatiinvživati.
Tudi pri prešičih se vrarčni prisad dostikrat prikaže v podobi mehurja na nebesu ali na jeziku; spahne se okrogJast, od konča belkast mehur, ki je grahove velikosti in kmalo čern postane. Živino nanagloma umori.
Vsa taka žjvina je strupena; se tedaj ne sme jesti ne prodajati.
Še večkrat pa
kužni kiišarji (kužiia zadavica),
prešiče more. Kužni kiišar, ki živinče večidel v urah zadavi, je vrančni prisad, ki vso svojo moe na vrat verže, tako da znotrej in ziinej grozno o(eče; zateče mu pa tudi glava in otekljina seže dostikrat med sprednjimi nogami do pers in (rebuhii. Otok je vroč, terd, včasih ru-deč, včasih pepelnate farbe; prasec divja; komaj diha, le v mlako sili, rije v tla, se opotska in je vertoglav. Kadar mu na smert gre, dobi vrat in trebuh ves rnjav, vzame mu
noge, OČI mu izbthnejo, zijd na vso moč z rivcom, moli jezik, semtertje medli, in zaduši ga.
Ogleduješ niertvega in pregledaš drob, boš našel znamnja vrančnega prisada, namreč marogasto oserč-je, veliiio vranco, debele jetra, napet žolčnik, gnjile pljuča, razlito kri ali rumenkasto' vodo po možganih in po družin dupljinah i, t, d.
Prodaja in vžitek tacega mesa, špeha (slanine) i, t. d. je ojstro prepovedana; mesogledi morajo tedej natanko paziti, da se to berž gosposki vediti da, da tako živino konjederec koj koj pokonča in s kožo vred zakoplje.
Sen, pereč ogenj, rudeca bolezen
je pri prešičih in ovcah dckajkrat nagla smertna lolezen in večidel žlahtnica vrančnega prisada. Ona se po naslednjih znamnjih spozna: prešič je klavern, neče jesti, ima hitro sapo, suh rivec, vnete oči, šetine mu pokonci sto/e, je nepokojin; rudeč prisad se mu sperveg^ fo vampu in persih, po tem pa po celem truplu spusti. Če se mer-tev prešič ogleda, se na njem ravno to najde, kar smo od vrančnega piisada povedali.
Tak prešič se nima klati in Bog obvari njegovega mesa jesti ali pa prodajati.
Kervavoritaica, kervava žabica, čcrnina
je tudi večidel žlahtnica vrančnega prisada, ktera govejo živino in ovce popada, in se po zasadeni černi kervi v ritniku spoznava, pri kteri živina velike bolečine občuti, če se na herbet, ledje ali pa na križ pritisne. Ako pa te bolečine nansgloma pojenjajo, je znamnje, da je černi prisad pritisnil. V ti bolezni gre blato z velikimi bolečinami od živine, in je tudi vselej s černo gosto kervjo zmešano.
S to boleznijo je tudi vselej gnjila vročnica isklenjena, torej meso ni zajesti, ampak zatreti se mora. —
Terpi včasi le kakih 10—12 ur, včasi pa tudi 4—5 dni. Drob zaklane živine je ravno tak, kakor pri vrančnem prisadu; okofi ritnika je zlita rumena žojca ali pa černa kri, ritnik je večkrat od čemega prisadarazjeden.
Stekljina (besuica),
živino napada, ki jc kak stekel pes, volk ali mačka vgrizne. Stekljina, pasja bolezen, popada pervotno ali sama po sebi le pasji rod vsacega plemena, spola in starosti, in vse živali'
pasje natore, to je: lesjaka , lesico, volkä, volkuljo i. t. d. Napade pa tudi in se vcepi drugim ne pasjim živalim, in še ljudem po steklem vgrizkii ali obli^Au aH pa po oslinku ranjene kože. Stekla živina postane včasih prej, včasih pa pozneje, žalostna in klaveraa, se koraej okoli vlači; kader se bolezen prikaže ^ tistikrat pa obdivja, da je strah, oči so otekle, tämne, kermežljave in plašne. S t« ki a goveja živina rjovi, ovce biekečejo, prešiči kruli-j o; pri vsakem plemenu se lahko spozna, da je v ti bolezni natoroi glas spremenjen. Gobec je včasih penast, piča ji ne deši, žejo ima pa dostikrat prav hudo, pa požirati ne more. Hipoma začne divjati in noreti in popade kar ji naprej pride; okoli šebe maha in z rogmi v tla rije tako, dolgo, da do dobrega oslabi, se zgrudi in cerkne. Če se mertvo truplo stekle živine ogleda, se večidel pri nji nič posebnega ne najde; volikokrat so pa možganine kožice 8 kervjo zalite, pljuča, serce. jetra in vranica pa polne černe kervi, devetogubec je s suUo pico napolnjen, njegova černkasto-prisadna koža se lupi, če se le kerma ven vzame.
Meso stekle živine jesti je ojstro prepovedano; taka živina se mor» s kožo vred, cela kakor je, globoko zakopati in z apnom potrositi; hlev pa in vse orodje, ki ga je bilo pri bolni živini potreba, se mora prav snažno očediti, kar je pa slabejega, clo sož-gati, zato ker je stekljina huda kužna bolezen.
6. Od bolezin, po kterih ni meso ravno strupeno, pa vendar za vžitek iškodljivo.
Razun imenovanih bolezin so tudi še druge, pri kterih se meso brez velike nevarnosti ne sme jesti in prodajati, ali pri kterih je meso tako slabo in zoperno, da človeško zdravje v nevarnost pride. K tem štejemo nalezljive kužne bolezni, kakor:
govejo kugo ali devetogubnico,
ktera je med vsimi živinskimi kužnimi bolezni nar huiši.
Ona se ne pričenja pri n»s po navadi druzihgovejih bolezin in ni domača bolezen; iz ptujega jo zanesejo kakor človeško kugo od drugod. Eno samo kužno govedo iz ptu-je dežele k nam prignano, ali le kaka laervica kužnega strupa po kakem blagu v naše kraje prinesena, kugo trosi, če se le bolno živinče z našo zdravo govejo živino na paši ali pa v hlevu snide, ali če se kužni strup kako
drugač zatrosi med zdrave goveda. Bolj ko se zdrava živiaa z bolno shaja, hitrejši se ta bolezen razprostruje od enega živinčeta do druzega, od enegakraja do druzegj. Goveja kuga ima pa to lastnost, da se po tatinsko prikrade, in se v začetku le počasi razširja. Vrančni prisad seže ob enem po ved hlevih; kuga se paspervič le v enega zatrosK Bolezen v gobcu ali slinavka zgribi veliko živinčetv hlevu; kuga se začne pa le pri enem; potlej dva ali tri tedne počasi Teze, tiho itapa od enega goveda do druzega, tako da kmetovavci sami nikalior ne mislijo, kako hudo bo ta kuga v kratkem času govedino morila, Dokajkrat jih od sto le kakih 5 ali 10 gliv pri življenji ostane. I)e-vetogiibnica je kuga samih goved. Nima se je bati ne konj, ne druga živina, in še tudi človek ne. Zitrosi jo pa človek, druga živina in razno blago med govedi po raznih potih, ki smo jih že povedali. Goveja kuga napade le e n-krat govejo živino; jo je živitče enkrat srečno prestalo, se mu nikdar več kaj tacega pripetilo ne bo, ako je ravno v sredi med kužnimi in na pol ^erknjenimi govedi.
Težka, včasi pa nemogočna reč je spozniti, kje in kdaj se je devetogubna kuga «ačela. Nje zacetik je podoben začetku drugih manj nevarnih bolezin. Živinče po-kašljuje nekako nenavadno, globoko in votlo, skorej po človeško, kader z zatisnjenimi ustmi kašla; ni stinovitno pri jedi, hlasta zdaj po ti, zdaj pa po uni klaji, in se ne dotakne kake druge, ki jo je sicer rada jedla; govedo je čmerno in hujše kakor po navadi. Krave pridejo kmalo bolj kmalo menj ob mleko; vse drugo je pa kakor pri zdravem živinčetu. Ali čez kake dni S4 kužne znamnji pri živini pokažejo, in sicer včasi čez 3. včasi pa čez 7 dni. Nar očitniše znamnje devetogiibne kuge je, če bolezen perve bolne živine po zdravih govedih ravno tistega hleva sega, ali pa kje drugod, kjer so ljudje pri bolnem živinčetu bili, ali kjer se je živina z bolno sošla^ če tedej začnejo bolehati zdrave živinčeta ne vse na enkrat, pa vendar eno za drugim , tako da v 10 — 14 dneh po smerti per-vega goveda, kuga okoli sebe grabiti začenja, je to očitno znamnje začete devetogubnice.
Prave znamnja goveje kuge ali devetiigiibnice so te le: živince je klaverno, «begano in vse pozabljeno ;f hodi leno in prav stežkoma, oči se lesketajo in močno solzijo („živinče se joka" piavijo kmetovavci); nosnici ste bolj vroči kot rosni; z glavo potresa, škriplje z zobmi, in pokašljuje ; rogovi, gobec in išesa so kmalo vroči, kmalo pa merzli; dostikrat živinče tre|eta; dlaka se merši in po-
konci vstaja, se setini, je resasta; meso se obeša, je velo. Le mraz in vročina ga sprehajata ; zdaj je mraz hujši, zdaj pa vročina; prežvelivanje pojema; molzna živina vedno bolj zgublja mleko; jed ji ne diši.
Ko bolezen hujša prihaja, takrat živinče nič več ne prežvekuje; skorej nič ne je; pije še pije, ali krave pridejo zdaj ob vse inleko. Oči so motne in žlezaste; smercek je zunej suh, znotrej pa smerkov, in gabec slinast. Polega, leže težko diha, stoka in se ozira po trebuhu. Pošlataa ga po herbtu, se z lakotnikom globoko «gane in vidi se, da ga po herbtancu boli. Dostikrat je koža napihnjena in po-šlatana šumi po pergamenovo; večkrat je polna spušajev ali mazoljev. Zdaj začne živina mehko in pogostoma iz sebe kidati in dobi d ris to (poglavitne znamnje devetiigob-nice), ki jo tiši in boli. Pokašljuje, škriplje z zobmi, z glavo mahtä, aerce pa in cipl.ja naglo tolčete. Takole govedo vidoma hujša, in od dne do dne slabeji prihaja; vlačne in goste solze oči zalivajo; smerkelj, slina, žleza in žolč se mu čedalje bolj trebijo in vhajajo. Ves ta trebež je stru-povit zdravim govedom, je nalezljiv in kužen, samo tistim ne, ktere so že enkrat kugo prebolele. Toliki trebež, tolika drista vzame bolnemu govedu vso moč, kri in meso, tako, da sam smerten kostjak naposled ostane. Prihaja že konec, se mu pristudi vsa klaja, vsa pijača; gnojne oči se zgubljajo v jamico in vpadejo. Smerkov nos je zunaj ves suh in mer-zel; slinast gobec smerdi po merhi, šoba in gobčnice omerz-nejo. Govedo stoka na glas pri vsakem dihleji, in leže tako močno hripa, da bi se kmalo zadušil«. Bolezen mu noge vzame, tako da komaj vstaja; ali če pa tudi vstane in zavoljo hude bolečine na noge plane, se zopet kmalo na kup zgrudi. Govna ali govedjek je dristna, kervav;^, černa, smerdljiva, strupena in kužna, dela živini hudo napenjanje, tako, da ji končnik ("ritnik) na dan vhaja. Glava in vrat sta okorna, kerčeva, stegnjena ali zvita. Ciplja se ne čuti več, samo serce še tolče. Naposled pa tudi serce,zastane; živinče sope z odpertim gobcom, šoba omerzne, omerzne tudi dlesna, jezik in celo truplo in potem živinče kmalo pogine. — Nektere živinčeta imajo take očitne znamnja bolezni po 2 ali 3 dni; narveč jih pa počepa 5. ali 7. dan po očitno začeti bolezni; malo jih doživi 10. ali 14. dan; redka je taka.
Pri ogledu takih goved, ki so po devetogiibnici ali goveji kugi poginile, sfr vidijo te le znamnja: truplo ne gnjije in ne smerdi po devetogiibnici tako naglo, kakor po vrančnem prisadu; trebuh je bolj vpaden, po bolni vranci
pa večidel silno napihnjen. Če se kužno truplo razreže, ne ,teče iz prerezanih žil še ne desetine toliko kervi, in se ta ni kakor pri vrančnem prisadu vsa černa, ampak je bolj rudeča; meso je rudecbasto; loja se pa skorej nikjer nič jie najde, in je voden, če ga je kolčikaj. Po trebuhu in pod persi ni nič razlite vode, tudi nič kervave sokrovce, kakor-se je najde pri vrančnim prisadu. Da je goveja kuga bila, nar bolj pokažeta teterti vamp ali siršek in pervi konec tankih čev, k ga po njegovi dolgosti tudi dvanajst o p er s tnik imenujemo; oba sta znotrej vselej pri-sadna, silno rudeča, dimasta ali pa zelenkaslovišnjeva. žolčna in gnjila viditi. Žolčni kanec moli proti dvanajstoperstniku, palca debel in, dolg, je ves vnet in pa otekel. Tretji želodec vamp ali devetogob je raztegnjen, od zunaj večidel ves ves terd; prerezan pokaže večkrat suho, ttrdo, opa-Ijeoo, kakor v peči posišeno , kepasto kertno ali j)ičo, ki se preberavnikov v kepah derži tako, da oderte notranjo mezro seboj olušijo: pod njimi je opaljeri, rudečkast, marogast, b\i\ast, mehwjast. Od todi je ta bftkstea dobila ime, da je devetogibnica, devetogiibna sušica, da si lih nima vselej teh znaminj, in včasi se clo v de-vetogobu mehkejši in bdj kašnata piča najde. Terd in suh ali pa mehak in vlažen ievetogub se ravnä po zavžiti suhi ali pa bolj vodeni klaji in po naglosti in-hudobi kužne bolezni. Tudi vse druge čeva so bolj ali manj vnete, vele, dostikrat clo gnjile. Hud» kuga sega skoz in skoz do ritnika, tako da ga vnetega nekaj palcov dalječ iz pod repa na dan porine. — Na vranci se pri ti bolezni malo kaj pozna; jetra so rudečorujave , ali ps bolj svitlorujave ali pa gljenasto-rumene, so mehke, da razpadajo, da se drobijo ; žolčnik je večidel silno velik; v žolčniku je žolč zvodenjen, rujav, višnjev ali pa ribjimu ž)lču podoben. Serce je rado bledo, velo in mehko; pljuča se zdrave zde, ih so vpadene, včasi bo pa silno razpahnjene, terde, s kervjo nalite, Sapnik, golt in posnice so znotry večidel rudečolisaste in nadunje-' , ne z žlezastimi peiiami.
Da takošno meso ni za vžitek in da je celo nevarnoi zdravju, vsak lahko spoznava.
koze. grinte in ušivea
vsak lahko spozna. Te bolezni so tako ostudne, da se nikdar ne sme pripustiti, mesa take živine prodajati. Za dom bi se smela porab ti malo grintova ali ušiva živina, -če je sicer še dobro reena.
Pljučna gnjiloba
je bolezen, ktera se spozna iz poslednjih znamenj: sapa j« težka; ko se živina na persi poterka ali pritisne, jo hudo zaboh'; kašelj je puhel in hud; koža je suha; z nosn c in z gobca se dostikrat smerdljiva sokrovca cedi; noge otekajo; živina je vpadla, večidel stoji, ker zavolj hude sape le težko leži. Ko se truplo mertve živine ogleduje, se vidijo pljuča velike in vtiski se zagledajo, ktere so lebra storile; sicer so pa pljuča s kervjo ali gnojem napolnjene in večidel težke, terde in pisane. Taka živina ne sme nikakor v mesnice priti; meso je človeškemu zdravju hud« škodljivo.
Še več tacih bolezin je, ktere meso zoperno ii^ škodljivo store. Take so vse vročinske bolezni iii^ tiste, pri kterih so drob, kakor: jetra, vranca, led-j vice i. t. d. gnjile ali vodenične. Šaj vsak lahko razume, da se gnjilih in druzih bolnih sokov berž kri na-vzame in po kervi pride v meso i. t. d. in potem škoduje. , Razločiti je pa vendar pri tacih boleznih, pri kterih je živina od zunaj popolnoma zdrava viditi in je dobro rejena: ali ni le na kakem majhnem prostorčku kaka p os am na gnojna bulica ali kaka gljista: zavolj take malenkosti sicer zdrave živine ni ne vžitek ne prodaja prepovedana. Popisati tacih bolezen treba ni, ker vsak meso-gled, kteri zdravo živino pozna, jih tudi prav lahko spozna.
Francozi ali pojatnica.
Kader se pri zaklani goveji živini v p ersi h in trebuhu mehurčiki in bra d o vice razne velikosti in barve najdejo, pravijo živinski zdravniki, da ima živina francoze. To ime je sicer navadno, pa je grozno napčno zato, ker francozje pri člov^eku so vse druga bolezen, kakor ta, od ktere tukej govorimo; mi jo bomo torej raji notranje govejne bradovice imenovali. Večidel se ta bolezen le pri kravah prikaže, ki se rade pogostoma poja-30, manjkrat pri bikih, prav poredkoma ^a pri volih. V začetku te dolgo dolgo terpeče bolezni je živina dobro rejena, potlej pa shujša: unise imenujejo tolsti ali debeli francozje, ti pa suhi ali kumerni, ker živina tudi pri nar boljši klaji hujša.
Imenovani mehurčiki ali bradovice, bule in ger^e imajo svoj sedež v persih in trebuhu, kjer se po raznih krajih na pljučah, na persni koži, po zunanji koži čev, na trebušni koži, po mreni i. t. d. posamezno ali na
kupih najdejo; zdaj bele, zdaj rudečkaste, zdaj rumene, -zdaj pepelnate; kakor konopno ali proseno zerno, ali pa kakor oreh velike in včasi še veči; na stelilu viseče ali na koži perrašene, večidel terde, včasi z vodo napolnjene in vodnim luehurčikom enake. Drob, na ktei"em te bradovice sede, se spridi, meso se po dolgočasni boJezsj umehča, je za žifež zoperno, vodeno, slabo in za prodaj prepovedano. Če pa živina še ni'shujšala in je sicer zdrava, se sme veitek dovoliti za dom, le tisti d^lj na kterem so mehurčiki ali bradovice, se mora zavreči.
Oiijiloba šetiii
pri presičih se pozna potem, da so šetine na raznih krajih života terji in krepkeji «d zdravih, da rade ven padajo in da imajo kervave korenine: večidel tudi farto spreminijo ter postanejo sploh blede. Ta bolezen na koži in v šetinah je pa le prikazik hude notrajne bolezni» kije ali no-trajnia gnjiloba ali pa vrančni prisad. Zatorej se bojo pri Wavsuji vselej še Arage anaimija po je slab in meso take živine je bledo, ohlapno in je z a ž i-vež škodljivo.
Ikre ali šenki
so tudi le prešičja bolezen, ktera se dostikrjt v življenji živine spoznati ne da. Ta bolezen v tem obstoji, da se po raznih krajih života, v očeh, v gobcu, v mesu in špehu, in clo v sercu mehurčiki najdejo, ki so neki červički veči ali manjši velikosti. Mesarji te mehurčike sploh le pod jezikom in v očeh išejo: to pa ni prav, zakaj dostikrat je živinče ikrasto, pa pod jezikom ali v očeh takih mehurčikov ne zapazijo. Včasi so ti červički tako v mesu skriti, da jih človek se le takrat narajma, kadar kuhano meso reže ali je, ker se pri kuhanji imenovani vodeni mehurčiki napnejo in potem pod nožem ali zobmi pokaj o, kakor da bi lešnjike grizel.
Akoravno tako meso ni posebno škodljivo in se brez nevarnosti vžiti sme, če se le i kreni deliizrtžejo in proč veržejo — je vendar ojstro prepovedano, v »nesnicah meso in špeh take bolne živine prodajati zato, ker je za vžitek ostudno in ker ima kupec prarico, za' svoj denar zdravo in lepo meso terjati.
ŽJ «
Tl. Od prestare in premlade živine.
če je živina prav stara raerha in zraven še sh šana je meso malopridno, terdo, suho ali pa vodenča-i' sto. Tako meso zna mesar ali gospodar sam jesti, v mesnici pa se ne sme prodajati, ker tarifa mesa ni postavljena za merhovino, ampak za dobro meso. — Tudi premlade teleta in jagneta se ne smejo prodajati, ker tako meso še nič v sebi nima, rado drisko napravlja ljudem in je tedaj škodljivo. Pred 3 mesci ni nič za mešnico.
§. 8. Ktero meso je dobro, ktero slabo?
Da bo vsak mesogled še bolj natanko svojo dolžnost opravljal, se mora, verh popisa živinskih bolezin, tudi podučiti, kakošne lastnosti ima zdravo, potem pa tudi, kakošne ima slabeje ali clo škodljivo meso.
Zdravo meso, primši ga, je terdo, krepko in lepo rudeče, je z mastjo^prepreženo in prijetnega duha, mast je pa bela in terda. Če je meso pa mehko, vodeno, bledo ali pa terdo, zatemnelo ali clo čerpo^ smerdljivo, i. t. d. ni za prodajo pripušeno, zato ker je slabo in škodljivo.
§. 9. Meisogled'mora čuti nad mesnicami.
Skerben mesogled mora tudi večkrat v mesnice sto-^ piti, da vidi, kako se meso hrani in prodaja. Torej mora poskerbeti, da bodo mesnice vedno snažne. Poleti v hudi vročini naj se zjutrej za hlada kolje. Tudi vse orodje, kakoršnega mesarji potrebujejo, namreč: sekire, nožj, mize, klopi i. t. d. morajc čiste in snažne biti.
§. 10. Kdaj se po klav^nji sme meso prodajati?
Mesa ne gre precej po klavšnji na drobno sekati in prodajati, ampak čez nekaj časa in sicer goveje čez 24 ur; koštrunovo in svinjsko čez kakih 13 ur; telečje in ovčje pa čez kakih 6 ali 8 ur.
Letni čas in vreme storita, da se meso manj ali delj časa ohranfti da. Goveje in prešičje meso se poleti komaj derži 3 dni, pozimi k večjem 6 dni', telečje pdleti 2, pozimi 4 dm', koštrunovo poleti 2, pozimi 3 dni. Če meso zaklane živine neutegoma po klavšnji zmerzne, začne precej, ko hudi mraz odjenja, g.njili; zmerznjeno meso je ohlapni), mehko in slabo. Ob deževnem in soparnem vremenu meso hitro gnjije.
Nar boljši mesto, v kterera se meso hrani, je suh, hladan, čeden in zračen lira j; v nesnažnem hranisu, kjer je spriden zrak, ali v lamnih in pretuhnjenih kotih knalo gnjije; če se pa pred hiše na ceste obeša, ga prah, blato in muhe oskrunijo.
Tudi na to, kdaj je živina za klavšijo nar godniša, *je treba dobro paziti. Štrudena, od deleč prignana in vroča živina ni za klavšnjo; dobro se mora počiti, preden se zakolje, sicer meso terdo ostane in rado gnjije. Zaklanemu živinčetu mora kri čisto odteči, in kader se meso razseka, se m«ra čedno hraniti, ker snažno neso dalje dobro ostane.
§.11. C)nvai|je nad klobasami.
Nar bolj mora pa mesogled nk to paziti, kako se klobase delajo. Brezvestni mesarji jemljejo k temu delu dostikrat gnjile kervi in že spridenih ostanjkov starega nresa, in še druzih reči, ki niso za jed; meso od živine dobro nasole, z dišečimi štupami namešajo in v klobase po-deiajo, jih posuše in za dobro blago prodajajo. Nar bolj škodljive so^a slabo narejene in prestare kervave klobase, v kterih se neki hud strup napravi, ki je že silno veliko ljudi pomoril, in ki se mu klobasji strup pravi.
Klobase se poleti ne däjo ^veliko čez 24 ur hraniti; pozimi pa ne čez 4 do 6 dni. Če se delj hranijo,, postanejo znotrej žlezaste, mehke, blede, kise, smerdljire in gnjusljive. Kervave klobase se ne smejo iz druge kervi' delati, kakor iz čiste in čedne ravno zaklanega zdravega živinčeta. Od več klavšinj prihranjena kri ni zdrava, torej jih tudi poleti delati in prodajati ni varno.
Mesogled mora tudi na to gledati, da se ne jemlje za jeterne klobase drobu, pljuč, jeter, ali masti od bolne živine; to je človeškemu zdravju neizrečeno škodljivi, in take klobase prodajati je ojstro prepovedano. Mesene klobase za pečenje ali pečenke začno kmalognjiti, torej se morajo v Ji4. urah spečati. Ker se je že večkrat semlertje pripetilo, da so goljufni mesarji mastne klobase (^Cer-velat-Würste) iz na pol gnjilega mesa in iz družin slabih ostanjkov napravljali in jih z razno močno dišavo ali česnom pomešali, murajo mesogledi posebno paziti, da se kaj tacega ne perpeii!	'
») Naj nikar nobeden človek kervavih kloba» n( je, od kterih ni na tanko prepričan, da je bil prašič cisto zdrav in da klobase niso ftare.
Kazalo.
stran.
Podučenje, kako klavno živino in meso ogledovati.
Uvod ..................3
§. 1. Opravilo mesogleda............5
§. 3. Znamenja zdrave.živin§..........5
§. 3. Znamenja bolne zivlnö*...........6
4. Ogledovanje zaklane živine............8
Znamenja zdrave živine...............8
§. 5. Od bolezin, zavolj kterih ee meso in drob ne sme ne
prodajati pa tudi nikdar ne vživati .....	10 Vrančni prisad ali čerm . . . . . . . . .10
Rak na jezika. ................11
Kužni kušarji, (kužna zadavica).......12
Šen, pereč ogenj, rudeča» bolezen.......13
Kervavoritnica, kervava žabica, černina.....13
Stekljma (besnica) ............13
§. 6. Od bolezin, po kterih ni meso ravno strupeno, pa
vendar je za vžitek škodljivo.......14
Goveja kuga ali devetogübnica........14
Koze, grinte in ušivost...........17.
Pljučna gnjiloba.................18
Francozi ali pojatnost...........18
Gnjiloba šetin.......................19
Ikre ali šenki..................19
7.	Od prestare in premlade živine ........	20
8.	Ktero meso je dobro , ktero slabo?.......20
§. 9. Mesogled mora čuti nad mesnicami.......20
10. Kdaj se po klavšnji sme meso prodajati? ....	20
§. 11. Čuvanje nad Jklobagami...........21
Natisnil Jožef Blaznik v Ljubjani.