is.. i:?iSiSi
«¡¡P
iinM -'i'?".-

lil
i!§i «"m/%.-
si;:; . -i-■-,..i...—.ii, ;■■.„.■ ,>V>. i;,.;
m
K II	P
.„.k.........m
i«
Ob občnih zborih kmetijskin zadrug koprskega okraja


c w p
isiKejsi
Te dni so na Koprskem občni zbori kmetijskih zadrug. Pravzaprav je že nad dve tretjini zadrug pregledalo lansko delo in se pomenilo o novih načrtih, druge pa bodo to storile do konca tega meseca. Občni zbori so izzveneli v živih razpravah članstva predvsem glede načinov izboljšanja kmetijske proizvodnje, in je prav, da sumiramo nekaj najpomembnejših ugotovitev, predlogov in načrtov. Zanimanje članstva za delo zadrug in za vprašanja kmetijstva na . vasi sploh dokazuje tudi zelo visoka udeležba na občnih zborih. Z izjemo Sv. Antona so povsod zabeležili 80 do 90 odstotni obisk.
.Najbolj razveseljiva ugotovitev ob letošnjih občnih zborih je nedvomno ta, da so zadruge v zadnjih dveh letih precej preusmerile svoje delo in to v pozitivnem smislu. Tendence za 'trgovinskim značajem zadrug so se začele umikati pospeševanju kmetijstva na posameznih področjih. To dokazujejo med drugim tudi podatki o prometu v lanskem letu, ki se je do 80% gibal v okviru kmetijskih dejavnosti. Vrednost kmetijske proizvodnje se je v primerjavi z letom 1951 povečala sicer le za 7%, vendar je treba upoštevati, da se investicije v kmetijstvu počasi rentirajo '(obnova vinogradov, sadovnjakov, oljarsliva, selekcija živine, semenarstvo in podobno) in da bodo rezultati vidnejši šele čez nekaj let.
Druga pomembna ugotovitev, ki ji bo treba po našem mnenju dat; največ poudarka, je preusmeritev kmetijske proizvodnje k najdonosnejšim kulturam. Na občnih zborih |SO zadružniki posameznih zadrug s ponosom registrirali prve uspehe, bilo pa je tudi kup novih načrtov, o katerih velja povedati nekaj besed. Vzemimo na primer razširitev jagodnih nasadov na vse področje našega okraja. Povpraševanje za našimi jagodami je na svetovnem trgu zelo 'veliko in je ¡bila povprečna cena lani 200 do'arjev za tono. Jagode so v glavnem gojili na področju Strunjana vendar je bil pridelek glede na veliko povpraševanje minimalen. Stmmjanski za-dmžniki so sklenili letos urediti nove plantaže jagod, prav pa bi bilo, da bi o tem vprašanju razmislile tudi druge . zadruge, kjer so za to pogoji. Predvsem bo potrebno lesno sodelovanje s strokovnjaki Zavoda za pospeševanje gospodarstva, kajti vsaka tla niso primerna za rast, hkrati pa je tudi velika nevarnost zaradi rastlinskih bolezni.
Skoraj na vseh občnih zborih so itazpravijali tudi o obnovi oljčnih nasadov, vinogradov, sadovnjakov, mandeljevih in drugih nasadov in o raziršitvi zemljišč za zgodnjo po-vrtnino. Seveda je bilo pri tem govora tudi o najreiitabilnejših vrstili, ki jih bodo gojili. Veliko pozornost bodo posvetili letos razširitvi oljčnih nasadov. Do zdaj so nasadili okrog 200 hektarjev novih oljčnih nasadov s sadikami, ki so jih uvozili iz Italije, med domačimi sortami pa bodo najbolj upoštevali cepljeno beli-
co, ki je najodpomejša in daje tudi največji odstotek olja. Pri vinogradništvu bodo dali prednost namiznim sortam. Obnoviti nameravajo okrog 50 ha, na novo urediti pa okrog 200 hektarov nasadov.
Vprašanje gojitve najdonosnejših kultur je seveda predvsem odvisno od sodelovanja med vodstvi zadrug in kmetijskimi strokovnjaki, seveda pa mora zadruga pokazati primerno pobudo in zanimanje za ta vprašanja. Naj s tem v zvezi omenimo de-kansko in slrunjansko zadrugo in zadrugo v Sv. Luciji. Dekančani nameravajo na primer urediti 20 ha velik mandelijev nasad po načelih modernega sadjarsva. Najprej bodo nasadili sadike grenkega mandelja, Id se jih škodljivci izogibljejo, kasneje x3a jih bodo počepili s sadiči sladkega mandelja zaradi primerjave, katera sorta se bo bolje obnesla. Strunjanski zadružniki pa bodo letos zasadili 5000 kolov v bazenu za gojitev ostrig in računajo, da bodo žc čez dve leti izvozili prvih pet vagonov kvalitetnih ostrig, ki so zelo iskan artikel na sveltovnem tržišču. Zadruga pri Sv. Luciji pa si bo uredila večjo toplo gredo, kjer nameravajo gojiti kvalitetne in odporne vrtne sadike, s katerimi bodo oskrbovali vse področje bodoče piranske komune.
Eden najbolj perečih problemov, ki je prišel clo izraza na vseh občilih zborih zadrug, je pomanjkanje kmetijskih strojev na področju okitaja in pomanjkljiva mehanizacija sploh. Res je sicer, da marsikje niso na stroje najbolj pazili in da jih tudi niso povsod najbolje izkoristili, vendar razpolagajo vse kmetijske zadruge na področju okraja le z 12 traktorji, da ne govorimo o motornih in drugih škropilnicah in številnih nujno potrebnih strojih, ki jih sploh ni. Letos bodo temu vprašanju posvetili precejšnjo .pozornost, saj predvideva predlog okrajnega družbenega plana povečanje strojnega parka na 1 traktor na kolesih, 31 goseničanjev, 1 buldožer :n 42 frez. Kmetovalci bodo dobili tudi kredite za nabavo orodja, živine, umetnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin,
Na splošno gledano, jc smer našega kmetijstva, če jo gledamo skozi vsebino letošnjih občnih zborov kmetijskih zadrug, pravilna. Morda bo vrednost kmetijske proizvodnje ob koncu leta iz različnih vzrokov le malo večja kot lani, vendar bomo vedeli, da smo postavili marsikje osnovo in da nam bodo dala prihodnja leta več. Slabo donosne kulture se bodo morale začeti umikati donosnejšim, kar velja zlasti za žitla, ki tukaj nimaijo zadovoljivih pogojev.
Veliko pozornost pa bodo letos posvetili tudi znanstveno raziskovalnemu delu na področju kmetijstva in gospodarstva sploh. Pri tem bodo pomagale z določenimi dajatv.i-. mi 'zaintere sirane gospodarske 'organizacijo, ustanovili pa bodo tudi poseben sldad za napredek kmetijstva iz dohodnin kmetov v višini 15 odstotkov.
Krompir sadita
Kot vsako leto je tudi letos »ri-šla pomlad. Kazalo je, da bodo že drugo polovico februarja zacvetele breskve in češnje, pa je namesto pravega cvetja nenadna sprememba vremena oblekla vinograde, sadovnjake in vrtove snežna odela vse do morja :in še i\ibi$kc čolne na morju. Vendar se je moral sneg kmalu umakniti gorkoti sončnih žarkov, ki so težko pričakovani končno le prodrli oblake. Zapihala jc burja in osušila zemljo v vrhnjih plasteh. Kmetje so hitro pripravili krompirjevo seme, orodje in umetna gnojilu
in vse skupaj odpeljali na polje. V že pripravljene jarke so nasuli gnoja in umetnih gnojil, položili seme in ga zasuli. Po več mesecih počit-_ka je zemlja znova sprejela krompirjevo seme z zakasnitvijo dobrih 14 dni.
S skrbjo in upanjem se kmetje sprašujejo, kakšna bo letina. Zadnji val mraza je pobral mandeljne in zaustavil rast zgodnjemu grahu in zelenjavi. V normalnih iMnah so grah in zgodnjo zelenjavo že začeli pobirali zadnji teden aprila, zgodnji krompir in češnje so bile na trga
prvi teden maja. Letos pa se li» obiranje zaradi mrzlega vremena zakasnilo za dobrih 14 dni.
Kmetijski strokovnjaki pravijo, d*. lahko kljub tej majhni zakasnitvi pričakujemo dobro letino. Zadnji mraz jc uničil veliko škodljivcev v zemlji in na sadnem drevju, ki jih je bilo južno vreme o februarju in marcu prebudilo k življenju. Kmetje naj gledajo, da bodo zemljo dobro obdelali in pognojili, ter vsejali in vsadili dobro in sortno senu, pa bodo pridelki obilni.
Začeli bomo z dogodkom, ki je. prišel hipoma, in za nekaj dni potisnil v ozadje vsa pomembnejša mcdnarodii-j vprašanja. V ptfstol-nioi Združenih držav Amerike so 'pamreč objavili dokumente zgodovinske jaltske konference, na kateri so Churchill, Stalin in Rooseivelt krojili usodo narodov po drugi svetovni vojni. Prvi odmevi na Objavo teh dokumentov so se zgostili predvsem t1 vprašanju; zakaj se je ameriška vlada odločila objaviti le dokumente prav zdaj, čeprav je temu odločno nasprotovala angleška vlada in ni bilo pričakovati ugodnih odmevov tudi drugod po svetu. Večina komentarjev je pravzaprav napravila logičen zaključek: republikanska vlada je hotela zadati hud udarce demokratom, ki zlasti t; zadnjih mesecih ostro napadajo vladno zuna->ijo politiko in ji očitajo izoliranje ZDA. Če to drži. mara biti med obema ameriškima strankama res precejšnja napetost, vprašanje je le tli bo objava dokumentov bolj škodovala republikancem tdi demokratom.
Pomudimo se zdaj nekoliko pri vsebini teh dokumentov, ki so pomembni tudi za našo državo. Med drugo svetovno vojno, ko se je napredno človeštvo z vso ogorčenostjo borilo proti fašizmu, so »veliki trije« razpravljali na Jalti o stvareh. ki niso imele s cilji tega boja ničesar skupncg\:i. Namesto de bi upoštevali načelo ;iravice narodov do samoodločbe, so delili svet na vfihivnostna področja i in mcšctcrili z raznimi evropskimi državami in deželami Daljnega vzhoda.
Iz objavljenih dokumentov je med drugim razvidno, da je britanska delegapija v februarju 1945. leta zahtevala zase »odgovornost« nad )>odročjem jugoslovansko - avstrij-■ ske meje, to sc pravi nad Koroško. Prav tako so sc Britanci zavzemali za svoj vpliv v Julijski krajini in zahtevali podporo od ZDA in Sovjetske zveze. Čeprav iz objavljenih ameriških zapiskov ni razvidno, ali so na konferenci sprejeli britanske zahteve, je poznejši razvoj dogodkov pokazal, da sla se Amerika In Sovjetska zveza z njimi strinjali. Naj s tem v zvezi omenimo pismo Stalina in Molotova Centralnemu komiteju KP1 leta 1948, v katerem sta kritizirala govor maršala Tita i; Ljubljani. V tem govoru je marša! Tito jasno povedal, da male države ne bodo postale drobiž za mešetar-jenje med velesilami. Razumljivo jc, da js S kili n označil lo -izjavo za protisovjcUjko, saj je bila povsem nasprotna od stališča, ki ga je on zavzemal na Jallskl konferenci.
Čeprav je preteklo že deset let od jaltske konference, in se je marsikaj zgodilo drugače, kol so takrat predvidevali, so vendar jaltske spletke jasno opozorilo narodom sveta, tiaj bodo vedno pripravljeni zavrnili vsak poskus nespoštovanja neodvisnosti in samoodločbe narodov. Teptanje teh načel samo zaostruje
V nekaj vrstah
HELSINKI. Stavka državnih delavcev in uslužbencev na Finskem traja že dalj časa. Promet je malo-*e po vsej Finski prekinjen. Predsednik Finske vlade je nedavno imel govor v zvezi s stavko, v ka-1>erem je izjavil, »da bo agrarna stranka, če bo grozda nevarnost, napustila vlado in prepustila silam, ki podpirajo stavko, gkrb, da «rede to vprašanje«.
MOSKVA. Maršal sovjetske zveze Leonid Govorov, znan jz druge svetovne vojne, ker je razbil nem-£ki obroč okoli Leningrada, je v Soboto 19. marca po dolgi bolezni umrl.
LONDON. Ugledni britanski fizik ie strokovnjak za atomsko energijo prof. Frederick Soddy je izjavil, da je neumno trditi, da so poskusi e vodikovo bombo nenevarni. Radioaktivni žarki, ki se ob eksplczi-ji sproščajo, lahko uničijo narav-aa bogastva države, privedejo do gospod arake zmede in propada. Pripomnil je, da lahko eksplozije a-tomskih bomb tako spremenijo ge-«etični sistem, <3s spravijo v nevarnost plodnost.
fk /i! i » H
mednarodno napetost in preprečuje tako zelo potrebno sodelovanje, med narodi.
A' 'Ženevi še nekaj dni zaseda gospodarska komisija Organizacije Združenih narodov za Evropo. V njej je vključenih 29 evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavija. Nalotjla te komisije, ki deluje že devet let, je odpravljali razlike med siromašnimi in bogatimi področji, kajti le tako bo možno razširiti osnovo za zdravo mednarodno sodelovanje, Komisija je doslej že imela nekaj uspehov, glavno breme pa je šc vedno pred. nj .
Na zasedanju d 'Ženevi so predstavniki raznih držav predvsem poudarili, da je treba vso pozornosl ■ posvetili vprašanju evropskega Juga. Naš zastopnik Scrgej Kraigher je navedel za lo področje, ki bi obsegalo Jugoslavijo, Italijo, Grčijo in Turčijo, naslednje potrebe: skupno izkoriščanje vodnih sil za kmetijstvo in za pridobivanje električne energije, regionalne ukrepe za zgraditev mediprodnih cest ter regionalno akcijo za vzlgi\o slrokov.nih kadrov v kmetijstvu, gozdarstvu in industriji. V tu okvir spada tudi načrt, po katerem ho naša država izražala t; Italijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo okrog 5 milijard kilovat nih ur električne energije. Neizkoriščene vodne sile v Jugoslaviji, katerih potencial računajo na f>l> milijard, kilovatnih ur, bodo na la način koristile še trem sosednim državam. Ne glede na tempo graditve v Jugoslaviji, ne bi mogli n prihodnjih tridesetih letih izkoristili niti polovico tega potenciala. Sosednji področji Italija in Bavarska pa sta že skoraj povsem izrabili svoje hidroenergetske vire. Še pomembnejše pa je lo, da razpolaga Jugoslavija z največjo količino vode prav v tistih mesecih, ko je drugod po Evropi najbolj primanjkuje.
Na načrt, ki predvideva izgradnjo petih velikih hidrocentral, bodo uresničili v približno dvajsetih letih. Naš delež bi bil v tem, da bi vračali v investicije doseženi dobiček s prodajo električne energije. Omenjeni način sodelovanja so pozdravile vse države v komisiji. Njen predsednik
Rusk pa ga je označil za najbolj posrečen primer, kako je treba raz-razvijali mednarodno sodelovanje na gospodarskem področju.
In za zaključek še nekaj mednarodnih dogodkov, s katerimi pa je pretekli teden precej skoparil. V Angliji je laburistična parlamentarna skupina z neznatno večino glasov izključila iz svoje srede Beva-na, kar dokazdje, da je nastopila resna kriza v stranki. Mnenja o Be vanvem primeru so deljena, po vsej verjetnosti pa gre bolj za nasprotja med levim in desnim krilom v stranki kakor za osebni spor med Altleejem in Bevanom. Ko smo že v Angliji, naj omenimo šc to, da se vedno bolj potrjujejo glasovi o odstopu 81-lctncga predsednika vlade Churchilla v korist zunanjemu ministru Edenu. Nekateri angleški časopisi pišejo, da sc bo to zgodilo v prvi polovici aprila, Churchill sam pa še ni ničesar določenega povedal.
Konec lega tedna bodo v francoskem republiškem svetu ponovno glasovali o dokončni ratifikaciji pariških sporazumov, s tem v zvezi pa so se tudi ponovno pojavile sovjetske grožnje o odpovedi sovjetsko-franroske j)ogodbe. O tem se bomo pa pogovorili v prihodnji številki.
24, REDNA SEJA OLO KOPER
24. redno sejo obeh zborov OLO Koper so začeli z zaprisego dveh novih odbornikov Hrvatin Cirila in Hrvatin Jožeta, ki sta bila pred kratkim izvoljena v novoprikl j učenih krajih bivše cone A. Vsi odborniki so nova tovariša, prva predstavnika ljudske oblasti 0menjene. ga področja, toplo in iskreno pozdravili.
Dnevni red zasedanja je bil relativno kratek. Toda že po poročilu komisije za plače, ki je bilo prvo na dnevnem redu, se je razvila dolga in sjivahna razprava. Komisija je namreč nakazala določene pomanjkljivosti, v zvezi z izdelavo tarifnih pravilnikov. V prvi vrsti so to roki, ki so jih skoraj vsa podjetja zakasnila, nadalje kršitev predpisov, ki določajo obravnavanje tarifnih pravilnikov v kolektivu in nazadnje še velika nesorazmerja med plačami in raz-pon,| plač v posameznih podjetjih.
Kancler Adc.nauer je izjavil, da hrup ni sprejemi nacistov, ki se vračajo iz zaporov, ne pomenijo oživljanja nacizma v Nemčiji, ampak so izraz starega bojnega tovarištva
. .. in po isti logiki po nekaj letih:
»Oživljanje nacizma?« »Kje neki! Samo obujanje spominov na staro bojno tovarištvo ...

S2ISIS1Ü
s
es
Politične stranke in gibanje v Trstu, na Goriškem in v Fu-rlmij, zadnje čase zelo živo razpravljajo o vprašanju deželne avtonomije za Furlanijo in Julijsko Krajino. Tržaški občinski svet je na svojih izrednih sejah sprejel resolucijo, s katero se zavzema za ustanovitev te deželne avtonomije s posebnim statutom, kakor to predvideva italijanska ustava.
Da bi nam bila jasna zadeva deželne avtonomije v Italiji, je potrebno v prvi vrsti vedeti, da ima italijanska repubilka 19 avtonomnih dežel. Po ustavi pa ne uživa vseh 9 dežel c-nako avtonomijo, temveč jih je 14 z navadno samcu, pravo, pot pa s samoupravo s posebnim statutom. Med temi zadnjimi so Sicilija, Dolina Aosta, Tren-tinsko gornje Poadižje, Sardinija in Furlanija — Julijska Krajina.
Stošestnajsti člen ustave pravi namreč, da dobi teh pel dežel samoupravo v posebni oblikj in s posebnim položajem na o;Sn°vi statutov, Potrebno je poudariti, da Furlanija — Julijska Kraj in,a še nima deželne avtonomije, ker se v času sprejema 110. člena ustave še ni vedelo, kakšne bodo dokončne vzhodne meje italijanske republike. V veljavi ni tudi še zakon za navadne deželne avtonomije za preostalih 14 dežel, ker vlada še ni predložila v odobritev ustreznega zakona.
Po londonskem sporazumu o rešitvi tržaškega vprašanja je postalo nujno začeli reševali vprašanje deželne avtonomije za Julijsko Krajin0 — Furlanijo. Seveda je pri tem nast/alo vprašanje, kakšen položaj naj aavzame v tej deželni avlonomji tržaško področje. Pri
tem so se pojavile razne špekulacije in manevri raznij^ gibanj in strank. Čeprav je bila sprejeta v tržaškem občinskem svetu resolucija z večino glasov za ustanovitev deželne avtonomije in za priključitev tržaškega področja k njej, je vendar dobršen dc-i svetovalcev nastopil proti kakršnikoli avtonomiji, predvsem zaradj bojazni, da bi v tej deželni avtonomiji uživali Slovenci tiste pravice, ki jim pri-pr.dajo po ustavi in po londonskem sporazumu o ureditvi tržaškega vprašanja. Proti deželni- avtonomiji so v glavnem nastopili monar-histi in bivši fašisti, kakor tudi kominformisti, k; So zahtevali posebno avtonomijo za tržaško področje, čeprav o tem ustava ničesar ne določa.
Pripomniti moramo, da se za kulisami teh manevrov in špekulacij skriva stara bojazen šovinistov 'in nestrpnežev, da bi slovenska narodnostna manjšina v avtonomni deželi Furlanija — Julij-lska Krajina uživala več pravic, kakor jih uživa doslej. Posebno to velja za Beneško Slovenijo in Goriško, kjer je položaj slovenske manjšine še neurejen, čeprav ji šesti člen italijanske ustave jamči vso zaščito narodnostnih pravic, tako na kulturnem, kakor tudi na gospodarskem in političnem področju. žal moramo ugotoviti, da je ta člen ostal dosedaj le mrtva črka na papirju. Iz dosedanjih izkušenj, ki so jih doživljali in jih še vedno doživljajo Slovenci v Italiji, se da sklepali, da bi raznj šovinisti želeli ne samo, da bj ta člen italijanske ustave 0stal mrtva točka na papirju, temveč da bi se .Slovencem odvzele še tiste pravice, la so si jih sami pribori) in
k.i jih italijanske oblasti na Goriškem le tolerirajo, nočejo jih pa uzakoniti.
Iz govorov, ki so se pojavil; na razpravah o ustanovitvi deželne avtonomije, smo lahko zaključili, da Sq bili le preračunani izgovori in da se za njimi skrivajo določene politične težnje in cilji preživelih političnih skupin, ki bi rade še naprej igrale na strune imperializma in šovinizma proti Slovencem iin Jugoslaviji. Poudariti je potrebno, da so prav te politične skupine zapreka za normalizacijo odnosov med obema državama ter da uživajo celo podporo v določenih krogih v Rimu, ld se še vedno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je s te strani Jadrana močna skupnost jugoslovanskih narodov, k; hoče biti neodvisna in enakopravna z drugimi narodi in državami ter je s svojo revolucijo dokazala, da bo prekrižala račune tistim, ki bi imeli pohlepne želje po njeni zemlji.
Ob koncu je potrebno povedati, da te skupine iz dneva v dan izgubljajo teren tudi doma v Italiji, ker jim napredne množice ipod-kopavajo osnove, na katerih je v bližnji pretekloslj temeljila njihova moč.
Zeletj bi bilo, da bi čimprej prišlo do deželne avtonomije Furlanija — Julijska Krajina, v kateri bi soodločale o gospodarskem in političnem življenju široke množice in v kateri b; končno tudi slovenska manjšina dobila liste pravice, ki ji pripadajo na temelju Italijanske ustave, Listine Organizacije združenih narodov in Londonskega sporazuma o ureditvi tržaškega vprašanja.
Tako je n. pr. p0 podatkih komisije razvidno, da je razpon med najnižjo in najvišjo plačo v tovarni za predelavo in konserviranje rib Ex Ampelej v Izoli 9.000 — 30.000 dinarjev. V sosedni tovarni z isto dejavnostjo ¡n približno iste velikosti Ex Arrigoni pa 8.700 — 40.000. Podobno nesorazmerje je tudi med sorodnimi ribiškim; podjetji »R bo« v Izolj (8.000 — 23.000 dinarjev) in »Ribičem« v Piranu (9.000 — 30.000 dinarjev), pa tudi' med drugimi podjetji so še podobni primeri.
Po poročilu se je oglasil k besedi lov. Rado Pišol, ki je govoril o kvalifikacijah jn podčrtal negativne težnje v podjetjih po zvišanju plač. Posebno ostro je kritiziral prakso sestavljenja tarifnih pravilnikov, ki je prišla do izraza v mnogih podjetjih, kjer so o tarifnih pravilnikih razpravljal,- le člani upravnega odbora in v najboljšem primeru člani delavskega sveta. Predlagal je skupščini, naj b; zavrnila vse tiste tarifne pravilnike, o katerih kolektivi podjetij niso razpravljali ne glede na to, če pravilniki ustrezajo al; ne vsem formalnim zahtevam, Dejal je, da je to groha kršitev načel delavskega samoupravljanja, ki je ne moremo dopustiti.
Odbornik Klun Karel je dejal, da ne obstajajo samo nesorazmerja med razponi plač in plačam, v podjetjih z isto dejavnostjo, velikostjo in problematiko, ampak tudi primeri, ko ima vodilno osebje v nekem manjšem podjetju znatno višje plače kot v velikem, na manj odgovornih mestih večje prejemke kot na bolj odgovornih itd., kar ni stimulativno, niii pravično. Naravno da velikost podjetja sama po sebi še ne more biti merilo, zato pa bi morali pri sestavljanju tarifnih pravilnikov vsekakor upoštevati odgovornosti vodilnega osebja in problematiko posameznih podjetij.
Predsednik gospodarskega sveta Gino Gobbo je v razpravi poudaril potrebe dejanske ocenitve dela pri sestavljanju tarifnih pravilnikov. Pri tem bi podjetja morala nujno upoštevati razen kvalifikacije in prizadevanja pri delu. lu-d, odnos posameznika do strojev in naprav. Nadalje je predlagal, naj bi podjetja čim prej začela nagrajevati delavce za šteanjo pri materialu in se poslužila določb uradnega lista, k, dovoljuje tako nagrajevanje pred delitvijo dobička. Na ta način bi mobilizirali skrite rezerve v podjetjih. *
Tudi drugi odborniki so govorili o sistematizaciji delovnih mest in o uvajanju norm v proizvodnji. Poudarili so potrebo stimulansa, hkrati pa tud; potrebo po določit-Vi točnih norm, tako da bo vsak delavec vedel, kaj in koliko mora narediti v določenem času. Tovariš Julij Beltram je ostro kritiziral neodgovorni odnos podjetij, ki zavlačujejo s tarifnimi pravilniki. S tem nastaja nevarnost, da bomo zakasnili tudi z začetkom realizacije družbenega plana, kar lahko glede na velike investicije, ki so predvidene v tem letu, povzroči veliko gospodarsko škodo.
Razpravo je zaključil predsednik itov. Kralj Franc, ki je dejal, da mora okrajni ljudski odbor enotno nastopati in uveljaviti svoj sklep za 5% znižanje plač. Seveda je treba pri tem s pravilno postavljenimi normami omogočiti, da bodo vestni in požrtvovahij delavci za svoje delo prejeli potrebno nagrado.
Ob zaključku je OLO sprejel sklep, da roka za sestavo tarifnih pravilnikov ne bo podaljšal in bodo podjetja, ki do 1. aprila ne bodo predložila tarifnih pravilnikov, nosila posledice, ki jih določajo tozadevni predpisi. Odbor je tudi potrdil komisijo za odobritev tarifnih pravilnikov.
V nadaljevanju seje so odborniki sprejeli odlok o upravljanju in uporabi sredstev iz fonda za varstvo otrok m več predlogov gospodarskega sveta. Na prihodnji seji, (ki bo v soboto, pa bodo odborniki razpravljali o družbenem planu za leto 1855.
Vil »I
fill®
ytjyc
¡;T ü
dvig proizvodnosti, splošna in strokovna sindikalne organizacije
V	petek je bil v Kopru občni zbor krajevnega sindikalnega sveta koprske komune. Za odbor je poročal tov. Široelj Stanko, ki je v prvi vrsti podčrtal naloge sindikatov pri upravljanju in razvijanju delavskega in družbenega samoupravljanja ter njihovo vlogo pri mobilizaciji za dvig proizvodnje an s tem v zvezi kupne moči tea' življenjskega standarda delovnih ljudi. Dotaknil se je nadalje dela sindikatov pri uvajanju novega plačne-ga sistema za nepristransko'in pravično določanje tarifnih postavk in poudaril pomoč, ki jo morajo dati v tem pogledu sindikalne organizacije delavskim svetom in upravnim odborom v podjetjih.
V	poročilu je posebej obravnaval vprašanje strokovne in splošne vzgoje članov sindikata ter uspehe strokovnih predavanj in tečajev. V minulem letu je bilo v Kopru in okolici 65 strokovnih tečajev, ki se jih je udeleževalo 1335 članov sindikata. Zlasti sta dobro organizirali strokovni študij podjetja Slavnik in tovarna ključavnic Lama v Dekanih. Vendar katerih podjetjih sploh ne posvečajo stanje šc zdaleč m zadovoljivo. V ne-vzgojd delavcev nikakršne skrbi. Končno tudi ne gre le za strokovno vzgojo v ozkem smislu pridobitve in izpolnejvanja poklica, ampak za strokovno vzgojo, ki naj bi delavcem tudi pomagala pri upravljanju podjetij in proučevanju ekonomske problematike.
V	teku leta so sindikalne podruž-nioe priredile 118 ideološko-politič-nik in 42 splošno izobraževalnih predavanj. Glede na število članov sindikata je to odločno premalo. Sploh je pereče vprašanje kulturnega udej-stovanja. Vzemimo za primer delavsko prosvetno društvo Svoboda, v katerem sodeluje komaj 7% organiziranih članov sindikata. Podobno stanje je glede naročnin na razne časopise, predvsem na tiste, ki obravnavajo delavsko problematiko.
V	tem pogledu jo pohvalna iniciativa sindikalne podružnice podjetja Slavnik, kjer jo že velika večina članov naročena na Delavsko enotnost. Podružnica je tudi napovedala tekmovanje za širjenje delavskega lisica vsem drugim sindikalnim podružnicam V športnih organizacijah sodeluje 290 članov sindikata. Najboljša v tem pogledu je sindikalna podružnica podjetja Stil, katere nogometna ekipa je v teku leta odigrala 30 tekem.
Čeprav je splošno stanje organiziranih delavcev v sindikatu zadovoljivo, naj je vključenih v to organizacij® nad 93°,o delavcev, so vendar nekatera podjetja z zelo visokim odstotkom delavcev, Id niso vključeni v sindikat. Med njimi je na prvem mestu Slovc-nija ceste, kjer je kar 65Vt neorganiziranih delavcev. Tudi v Pleskarski zadrugi stanje ni mnogo boljše. Presenetljivo je, da je celo jusd uslužbenci in delavci LOM O 17 tovarišev, ki niso vključeni v sindikat, 9 pa pri OLO Koper. Vse podružnice so pravočasno izvedle redne letne občne zbore. Izjema je le sindikalna podružnica Narodne banke.
Med razpravo se je več tovarišev dotaknilo sestavljanja tarifnih pravilnikov in normiranja v proizvodnji. Ta-ve.ris Cizej, delegat sindikalne podružnice hotela Triglav in član okrajnega odbora gostincev, je omenil naravnost čudovit odnos nekaterih podjetij, ki so odlašale s tarifnimi pravilniki in čakala posebnih navodil, m;d tem ko je bilo vse potrebno že zdavnaj obrazloženo v Uradnem listu. Twdi tw. Cink Stojan je poudaril pomanjkljivo proučevanje zakonov ia uredb in dejal, da je prav to po-goetoma vzrok kršitev predpisov. Poudardol je potrebo intenzivnejšega d&3a pri uvajanju norm.
O tem je govoril tudi delegat Slovenija cesta, ki je kritiziral normiranje v njihovem podjetju, češ da so o®rme previsoke in jih delavci ne msrejo doseči niti 70%. Postavil je vprašanje sodelovanja med delavci in tehničnim aparatom in dejal, da bo sodelovanje pri njih ni prišlo do izraza. Delegat Trgovskega doma v Kopru pa je zahteval, naj bi bila trgovska podjetja samostojnejša v pogledu planiranja prometa. Dejal je, da je okrajni gospodarski svet zahteval. da njihovo podjetje planira promet na podlagi doseženega prometa
vzgoja delavcev
v lanskem letu, čeprav ni stvarnih pogojev, da bi zmogli tako visoko postavljen plan, Delegat tovarne ključavnic Lama je govoril o delu sindikalne podružnice v svojem podjetju. Skupno z vodstvom so z ustanovitvijo menze zaprtega tipa zadovoljivo rešili vprašanje prehrane. Organizirali so strokovni tečaj, več predavanj in predvajanj strokovnih filmov itd, Ob tej priložnosti je poudaril potrebo po vajeniški šoli, s čemer bi se podjetja izognila visokim stroškom, ki jih imajo s pošiljanjem vajencev v Ljubljano in v Idrijo. Obenem pa bi tudi laže kotrolirali .uspehe, ki jih dosegajo vajenci v šoli.
Predsednik okrajnega sindikalnega sveta tov. Rado Pišol je v razpravi med drugim podčrtal vlogo sindikatov pri formiranju komun. Decentralizacija prinaša vedno večje pravice kolektivom, toda hkrati tudi večjo odgovornost. Zato je potrebno večje udejstvovanje delavcev kot sindikalistov v raznih svetih in komisijah, kjer morajo zastopati svoje razredno politično in gospodarsko stališče ter se boriti proti parlikularizmu in dru-
— glavne
naloge
W m S r ©bis

¿k
gim ozkim gledanjem in pri tem zastopati koristi vsedružbene skupnosti. Nadalje je govoril o vlogi članov sindikata na podeželju, njihovem delu v zadrugah in množičnih organizacijah. Tu morajo biti delavci nosilci naprednega mišljenja in aktivno posegati v problematiko na vasi. Dotaknil se je tudi vzgoje delavske mladine. Nadalje je dejal, da bi biki potrebna večja iniciativa za gradnjo stanovanjskih hiš v lastni režiji podjetij, priporočil je tekmovanje v pogledu štednje med .posameznimi podjetji, podčrtal potrebo vajeniške šole ali. tečaja in sindikalne šole ali tečaja, kjer bi se delavci seznanjali z gospodarsko problematiko in usposabljali za upravljanje podjetij.
Čeprav je bila razprava razgibana in občni zbor uspešen, bi bilo verjetno bolje, če bi imeli delegati- na razpolago več časa, da se pogovorijo o svoji organizaciji in o njenem delu. Mnogo je namreč bilo tovarišev, ki so morali oditi z večernim avtobusom. Zalo je trajal občni zbor le dobri dve in pol uri, kar je za tako posvetovanje vsekakor premalo.
3-v
t w
k o m u o,
Tudi v Postojni so izvolili začasno politično vodstvo
Minuli teden .je bil v Postojni skupni sestanek občinskih odborov Socialistične zveze in komitejev ZK občin Postojna, Planina, 1-Iruiševje. Namen sestanka, ld sta mu .prisostvovala tudi sekretar komiteja ZK3 skupnosti komun Koper tov. Kajti-mir .in ljudski poslanec lov. Babic, je bil pregled opravljenega dela na terenu v zvezi s pojasnjevanjem vloge komune, izvolitev začasnega odbora in komiteja obeh organizacij in razprave o delu in nalogah obeli organizacij.
Sekretar občinskega komiteja ZK Postojna tov. Smrekar je v daljšem poročilu podčrtal uspehe naše neodvisne zunanje politike v borbi za mir v svetu. Natančneje je v referatu govoril o delu SZDL in ZK ter o vlogi, ki jo imata obe organizaciji v tem obdobju.
Dosedanja vodstva obeh organizacij bodo izkoristila številne sestanke na terenu, občne zbore društev, predvsem pa zbore volivcev in na njih tolmačila vlogo komune v naši družbeni ureditvi. Toda čeprav so si prizadevala, da bi razprava na terenu slonela predvsem na politični in družbeni vlogi komune ,razvijanju samoupravljanja in sodelovanja, mnogi sestanki niso prešli okvira ozkega razpravljanja o teritorialni razdelitvi in gospodarski zmogljivosti bodoče komune.
Zato so na konferenci sprejeli kot osnovno nalogo politično delo na terenu v tej smeri, nenehno pojasne-vanje bistva komun v naši družbeni ureditvi, pojasnevanje vloge volivcev itd. Posamejni tovariši so poudarili potrebo po aktivnejšem sodelovanju komunistov v družbenih organizacijah še posebej v društvu prijateljev mladine. Sklenili so, da je potrebno spraviti z mrtve točke vprašanje ustanovitve delavsko prosvetnega društva »Svobode* in se pogovorili o pomoči SZDL in ZKS pri reorganizaciji in postavljanju skupnih vodstev.
Temu delu se. bodo odslej laže posvetili, ko je teritorialno vprašanje v gil.ivnem rešeno. V sklop bodoče komune bosta prišli sedanji občini Postojna in Hmševje v celoti ter del občine Planina. Komuna bo obsegala področje 27.824 ha z 10.752 prebivalci. Do večjih razprav o teritorialni razdelitvi je prišlo le v obrobnih krajih, predvsem v Prestranku in Rakovi dolini. Spor v Prestranku je nastal zaradi mnenja kolektiva Javor, da se priključi komuni Pivka, medtem ko je drugo prebivalstvo težilo k Postojni. Vprašanje je rešil zbor volivcev, na katerem so Prestrančem" izglasovali priključitev k postojnski komuni. Medtem pa še vedno ni rešen spor med Cerknico in Postojno zaradi Rakove doline. Tudi komisije, ki so se s tem ukvarjale še niso prišle do nekega zaključka, kar pa bo treba seveda čimprej urediti.
Med najvažnejšimi trenutnimi nalogami SZDL in ZK je tudi pravilno pojasnevanje novega načina .nagrajevanja delavcev v proizvodnji in borba proti vsem nesocialističnim tendencam v nekaterih podjetjih, kjer skušajo posamezniki zmanjšati pomen novega sistema in ga .prikazovati v napačni luči.
Na konferenci so sc dotaknili tudi priprav za proslavo 10. obletnice osvobodi Iv in poudarili potrebo po kcord naciji !■ la raznih organizacij in društev ter sestavitvi enotnega programa.
Ob zaključku konference so izvolili 15 članski začasni komite ZK in 19 članski SZDL za bodočo komuno. V obeli vodstvih so zastopani predstavniki vseh treh občin. Zal pa je pri tem spet prišla do izraza že tradicionalna postojnska navada, da ženske ne prihajajo v poštev, saj je od 19 članov odbora SZDL samo ena ženska, v komiteju pa dve. Čeprav ne mislimo na tem mestu ugotavljati zakaj tako, bi bilo vendarle potrebno, da tudi v Postojni enkrat začnemo več delati na vključevanju žena v naše družbeno življenje.
Na občnem zboru okrajne gasilske zveze so gasilci dali obračun o svojem enoletnem delu. Iz poročil predsednika, tajnika in poveljnika brigade lahko razberemo, da so dosegli v minulem letu lepe uspehe, ki so šc toliko bolj pomembni, ker na Ko-skem ni bilo nobene tradicije in so vsa društva še zelo mlada. Minilo je namreč komaj nekaj let:, odkar so ustanovili prvo prostovoljno gasilsko društvo.
Danes ima gasilska brigada skupaj 109 operativnih članov, 3 članice in 43 pionirjev. Organizirani so v 8 .prostovoljnih gasilskih društvih, ki delujejo v koprskem okraju. Lansko leto so izvedli 21-1 suhih vaj, pri katerih je sodelovalo nad 1800 članov, mladincev an pionirjev, mokrih vaj pa se je udeležilo nekaj nad -220 članov. Okrajna gasilska zveza je v okviru tekmovanja primorskih gasilcev izvedla tudi okrajno tekmovanje, cktrobra meseca pa veliki gasilski festival, ki se ga je udeležilo 1200 gasilcev iz vseh krajev Slovenije.
Prostovoljni gasilci so večkrat priskočili na pomoč ter so uspešno intervenirali pri 33 požarih in rešili za več milijonov dinarjev ogrožene imovine prebivalstva.
Najlepše uspehe je brez dvoma doseglo .prostovoljno gasilsko društvo v Dekanih. Na okrajnem tekmovanju je pustilo za seboj vsa druga društva in se je izkazalo kot najboljše na Koprskem. Nato sc je društvo udeležilo tudi tekmovanja najboljših društev Primorske in doseglo tretje mesto. To je vsekakor lep uspeh, saj je tekmovalo mrjpgo društev, ki delujejo že več desetletij.
Ko je predsednik gasilske zveze, tov. Klun Karel, govoril o delu gasilskega društva, je zlasti poudaril potrelx> širše agitacije in propagande za vpis v prostovoljna gasilska društva. Omenil je, da tudi okrajni festival, čeprav je izredno uspel, prav zaradi pomanjkanja propagande ni dosegel svojega namena v pogledu popularizacije gasilstva. Podpredsednik OOZ pa je dejal, da so v tem pogledu pričakovali več razumevanja s strani množičnih organizacij. Dejstvo je namreč, da te organizacijo na dajejo gasilstvu tiste pomoči, ki bi jo morale in bi jo lahko dale.
V razpravi so se posamezni člani prostovoljnih gasilskih društev predvsem pritoževali, da naletijo pogo-stoma na veliko nerazumevanje tudi pri občinskih ljudskih odborih. To so omenili predvsem tovariši iz Dekanov in Marezig.
Predstavnik gasilskega društva iz Dekanov je omenil tudi težave, ki jih imajo s popravilom motorne bri-zgalne. Dejal je. da je že 6 mesecev v delavnici podjetja Slavnik, kljub
z Ilirske Bistrice
V zvezi z ustanavljanjem komun nastopajo v posameznih krajih nekatera vprašanja, ki jih bo treba razčistiti. Tako se prebivalci vasi Dolenje v občini Je-'šine še niso odločili za priključitev h komuni Ilirska Bistrica, Kot zahtevo navajajo postavitev trgovine v njihovi vasi. Ta zahteva ni opravičena, ker imajo trgovino v neposredni bližini v Jelšanah. Tudi v občini Knežak je še vas Bač, ki se še ni odločila za priključitev k II. Bistrici, medtem ko so se prebivalci vseh ostalih vasi občine že odločili. V sedanjem sežanskem okraju je nekaj vasi, ki so želijo priključiti komuni II. Bistrica. To vprašanje bosta rešila sporazumno sedanja okraja Postojna in Sežana.
Občina Jelšane meji na sosedno hrvatsko republiko, Kmetijska zadruga odkupuje les za LR Slovenijo in LR Hrvatsko. Kar odkupi lesa za Hrvatsko, je do 3000 din in budi več dražji za kubični meter. To ne 'vpliva dobro na tamkajšnje kmetovalce.
Treba bo tudi čimprej določiti, kaj spada pod gozd in kaj pod pašnik. Dogodil se je primer, da je logar prijavil krnela, ki je posekal mejo med njivama, s čemer jo le izboljšal njive, toda se je moral zato zagovarjati pred sodiščem. •
Učenci glasbene šole sc pripravljajo za javni nastop. Pretekli teden so naslonili za starše in ljubitelje glasbe. Izvajali so razne narodne pesmi in sonate Čajkovskega in Griega. S posameznimi točkami je nastopilo tu-
di deset hamionikašev in pevski zbor. Posebno so se izkazali Milost,nik, Antonič in Grlj. Izkazali so se tudi najmlajši prvega letnika, čeprav so prvič nastopili.
Pri nastopu je bilo opaziti precejšen napredek cd lanskega nastopa. Za to je treba dati priznanje prof. Kimovi. Učenci so veseli novega klavirja, ki ga je za šolo nabavil ljudski odbor mestne občine.
K. M.
ifj&K te
vsem obljubam, da jo bodo hitro popravili, Medtem pa je v Dekanih vedno več industrijskih objektov, kjer bi lahko požar povzročil ogromno škodo. Tudi drugi tovariši so se pritoževali zaradi pomanjkljive opreme. Sicer je razumljivo, da spričo nezadostnih finančnih sredstev ni bilo mogoče v nekaj letih sodobno opremiti vseh elruštev, vendar pa ponekod manjkajo najosnovnejše stvari. Med drugim je najnujnejše nabaviti prevozno sredstvo za prostovenljno gasilsko društvo v Piranu. Razen pomanjkanja opreme imajo skoraj vsa društva tudi velike težave s strokovnim kadrom. V tem pogledu so zadnje leto naredili korak naprej, ker ie bilo več gasilcev v gasilski šoli v Medvodah-. Veliko pomoč so nudili tudi poklicni gasilci.
V	pogledu širjenja in utrjevanja gasilstva je posebno razveseljivo dejstvo, da imajo skoraj vsa prostovoljna društva tudi pionirske desetine. Koprsko gasilsko društvo pa te elni ustanavlja še žensko ekipo.
Občili zbor jc v unenu gasilsko zveze Ljudske republike Slovenije pozdravil tovariš Vrhovec, ki jc med drugim dejal, da z veseljem ugotavlja velik napredek v koprskem okraju, ki se kljub težavam lepo razvija. Poudaril je zlasti nalogo prostovoljnih gasilskih društev v sprovajanju preventivnih ukrepov in povezavo s SZDL, ki bo podprla delo gasilskih drušlev. Obenem je povabil vsa društva. da se pripravijo za dve pomembni gasilski manifestaciji v letošnjem letu, ki bosta ob S5-letnici ustanovitve .prvega slovenskega gasilskega društva ter 95-lentiei ustanovitve prvega gasilskega društva v FLRJ.
•Pred zaklj.učkom občnega zbora so elelegati potrdili letni proračun ter izvolili 5 članski inciativni odbor za ustanovitev gasilske zveze in 4 delegate za republiški plenum.
Ia kratko
Reška ladjedelnica »3, maj« ¡v spilovila turbinsko ladjo »Sibenik«. To je tretja ladja iz serije, tramper-jeo tipa »Jadran«. Nova ladja kakor tudi ostale bo lahko nosila nad 10.000 ton toeora, namenjena je prosti plovbi, njena hitrost znaša 13 milj na uro. Ladji je botroval poslanec Sabora Hrvatske Vicko Krstu-lovič.
*
V	začetku aprila bodo o tovarni glinice in aluminija u Kidričevem spustili v pogon nova peči za elektrolizo. Ko je začela tovarna obratovati, je delovalo štirideset električnih peči; do konca aprila js predvideno, da bo začelo obratovati ie šestdeset <pečI. Vse peči bodo proizvajale aluminij. V začetku tega lata so proizvedli 4000 ton g linice. Lani je proizvodnja glinice v Sloveniji znašala nad 10.000 ton.
Naša lesna industrija izvaža esd-no več lesnih izdelkov. Lani je na tU,jih tržiščih prodala za približno dve milijardi dinarjev, odnosno dvakrat več kot leta 1952.
Največji uvoznik naših lesnih izdelkov sta ZDA In Velika Britanija.
	.... •;-■•;		
		:.•■>.-'-V	P
	¿'ilfiS		sli
	'■•v* V-- -. ---■		
ill
•in-
A ." i" ' ■-i-V;'- ■

l' k
k*.



-v:-.*«« '- .¿s
	: NI
	' 'i- j
	
	
	■
	
• . i v ' '	i
ijfp	
	y||
S ;Vi-:i'-'t-	if
	
	
Gasilci pri vajah
rt»
V o
zi vi nor<
Ifp
V Hruševju pri Postojni uspešno deluje živinorejska zadruga. 2e leta 1889 je bila tu ustanovljena mlekarska zadruga, katero so leta 1947 preimenovali v živinorejsko zadrugo. Zadruga šteje danes 422 članov. Ima svoj mlekarski obrat, kjer sta zaposlena dva kvalificirana mlekarja. Dnevno sprejme povprečno po 2000 litrov mleka, katerega večinoma predela v surovo maslo in z njim oskrbuje bolnice v Kopru, Postojni in Senožečah. Pasterizirano mleko pošilja tudi na Reko.
Namen in naloga zadruge je pospeševanje živinoreje. V ta namen je zadruga nabavila štiri plemenske bike in jih dala v oskrbo kmetom, ki so dobri gospodarji in uživajo mod člani največ zaupanja. Na ob-
Kot povsod na Koprskem, je bila tudi v Šmarjah zaključena kmetijsko nadaljevalna šola. V torek smo imeli majhno svečanost z zakusko. da se bodo gojenci z večjim veseljem spominjali na šolo in jo v prihodnjem letu še raje obiskovali. Učenci in .učitelji so se razšli v prepričanju, da -trud ni bil zaman, in da bodo v življenju lahko koristno uporabili pridobljeno znanje. Najboljši so dobili knjižne nagrade, predavateljem pa so darovali po eno leposlovno knjigo.
Gojenci so pouk dokaj redno obiskovali, čeprav so skoraj vsi zaposleni v tovarnah. Večina se je z vso resnostjo zagrizla v učenje. Posebno radi so .imeli praktične predmete, saj je to v neposredni zvezi z njihovim delom. Skoda le, da predavatelj gospodarstva zadnje čase ni mogel redno prihajati, ker je imel težave s prevoznim sredstvom.
Dekleta so bila zelo zadovoljna z •gospodinjstvom. Letos so kuhinjo izpopolnili s potrebnim inventarjem, kar jim je omogočilo redno delo- Jedilniki so bili pripravljeni za splošne potrebe in za denarno zmogljivost prebivalcev na podeželju. Pri delu so uporabljali sodobne električne pripomočke. Gcjenke so se spoznale z vzorno urejeno sodobno kuhinjo. Doma iso že preizkusile tnaTsilcak cenen jedilni recept.
Mnogi so mnenja, da bi morala biti šola bolj praktičnega značaja in ob primernejšem času. K gospodinjstvu deldeta zelo pritegne poučevanje kuharskih receptov, Slišimo pa, da v posameznih vaseh tega predmeta niso imeli. Marsikje manjka učnega kadra, posebno predavateljev za gospodarstvo. Koristno bi bilo prirediti ob zaključku šole ogled vzornih kmetijskih posestev. Učenci, katerim primanjkuje osnovnega raanja. bi se morali združiti in imeti zanje pouk posebej. Predmetnik naj bi skrčili na minimum. Poleg praktičnih predmetov naj bi ostali samo še slovenščina, računstvo in zdravstvo. K pouku bi lahko pritegnili tudi dobre kmete - praktike, ki jih je na našem podeželju precej.
Čeprav smo občutili irazne pomanjkljivosti, moramo reči, da je kmetijsko - nadaljevalna šola v Šaaarjah dosegla svoj namen. .
Vaščan.
močju zadruge je najbolj razširjena sivorjava pasma. Živinorejci1 svojo živino dobro oskrbujejo. Izredno lepo živino imajo v Sajevčah.
Zadruga namerava uvesti popoln rodovnik, ki je trenutno še pomanjkljiv. Tako ni v rodovniku izredno lepa krava posestnice Marije Vadnjal iz Studenca. Ta krava je po plemenski ceni vredna veliko nad stejtisoč dinarjev, toda ne izvajajo molzne kontrole in ni nobenega, ki bi poskrbel za vzrejo telet za pleme. Podobno je tudi v Rakulku.
Zadruga plačuje mleko po odstotkih tolšče. Mnogokrat je odvisno od živinorejcev samih, kakšen odstotek tolšče bo dalo mleko.
Nedavno je zadruga sklenila z Državnim zavarovalnim zavodom pogodbo, s katero je omogočila svojim članom, da so zavarovali svojo živino po izredno ugodnih pogojih. Premije so v gotovih primerih tudi za 50 odstotkov nižje kot drugače.
Seveda ima zadruga pri svojem delu tudi težave, vendar jih uspešno premaguje in si tako utira pot k nadaljnjemu napredku.
Siatut prihodnje koprske občine
Komisija za statut pri iniciativnem odboru koprske komune je izdelala statut prihodnje koprske komune. Statut bo najprej potrdila iposebna (komisijla pri «Iniciativnem odboru koprske komunalne skupnosti, nato pa ga bodo poslali v potrditev izvršnemu svetu ljudske republike Slovenije. Statui so naredili po vzorcu Kranja in Ljubljano, vendar s spremembami, ki upoštevajo tukajšnje razmere.
Iz Divače pa nam poročajo, da je komisija za siatut pri iniciativnem odboru divaške komune tudi že izdelala statut prihodnje divaške komune.
Goče ua Vipavskem
V soboto je mladina iz Goč uprizorila igro »Zupanova Mioka«. Igralci so svoje vloge dobro podali. Nastop je pripravila učiteljica, za kar zasluži priznanje,
Pod vodstvom domačega pevc-vod-je je nastopil tudi pevski zbor. Pesmi so bile dobro naštudirane. Poslušalci so čakali, da bodo slišali tudi kako partizansko pesem. Saj so radi poslušali tudi stare pesmi, ki so vidno lepe, in dali priznanje pevovodji in pevcem, vendar bi bilo prav, če bi zbor zapel l:udi nekaj pesmi iz naše borbe za svobodo.
/
íÜii

iž>V > v


lliiliteii
Pogled na Hruševje
Bukovi e pri Fostomi
o

i
i**.
Zadnje dnj preteklega tedna je •bilo pi'j nas opaziti napeto pričakovanje za kulturno prireditev mladine, žena in mož iz Bukovja, Predjame, Gorenj in Belskega. Po dolgem zatišjju in kulturnem spanju smo dne 19. in 20. marca videli nastopati našo mladino in nekaj starejših. Večkrat prej je kazalo, da bo mladina le pokazala svoje sposobnosti, toda je vedno prišlo do slabega zaključka in vse je znova zaspalo, V kraju je prevladovalo mnenje, da mladina ni sposobna za kako resnejše delo. Prireditev s0 organiziral^ za zaključek gospodinjskega tečaja, ki ga je obiskovaio razen številnih deklet tudi nekaj žena. Mladina je uprizorila dve veseloigri in nastopila z narodnimi plesi, moški pevski zbor pa je zapel več narodnih pesmi. Zbor vsekakor dobrc napreduje, za kar gre zasluga požrtvovalni pevovodkinji. šolska mladina pa je uprizorila otroško igrico »Rdeča kapica«.
V nedeljo so dekleta in žene go-spodinjsko-knharskega tečaja priredile razstavo vsakovrstnih kuharskih in ročnih 161. Pokazale so, da to zimo niso držale križem rok jn gledale, kako pada sneg, ampak, da so delale in se nekaj koristnega naučile.
SAMO BO 10. APKELA JE SE ČAS, DA SE VPIŠETE V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE IN SI ZAGOTOVITE ZA ČLANARINO 300 DIN 5 KNJIG (ZA DOPLAČILO 50 DIN PA CELO 6) IN UDELEŽBO PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, V KATEREM BO IZŽREBANIH VEČ STO DOBITKOV MILIJ ONSKE VREDNOSTI
POSOJILNICA IN HRANILNICA V KOPRU v a b i
vse svoje člane, da se udeležijo
¥1. rednega letnega občnega zbora
Id se bo vršil v torek 29. marca 1955 ob 17. uri v prostorih hranilnice v Kopru, Čevljarska ulica 2.
Ljudje so se zadovoljni vračali na svoje domove, saj so se dobro zabavali in nasmejali veselim prizorom na odru. želimo, da bi pobudniki te uspele prireditve nadaljevali začelo delo. Ko bo dograjen nov kulturni dom, bodo lažje pokazali še kaj večjega. —¡VI—
Bodoča komuna Postojna
Na zadnji seji LOMO Postojna so razpravljali med drugim tudi o bodoči -komuni — občini — Id bo poleg Postojne zajemala še sedanjo občino Hruševje in delno občino Planina. Da bi pravočasno izvedli vse priprave, so izvolili osem odbornikov za iniciativni odbor, ki bo štel 15 članov. S liri odbornike bodo imenovali še za občino Hruševje in tri za občino Planina. Odbor se je že sestal in postavil komisijo za Statut in komisijo za organizacijska in kadrovska vprašanja.
Na seji so razpravljali o bodočih krajevnih odborih, kje naj bi bili in kakšne naj bi bile njihove kompe-tence. Odborniki so bili mnenja, da bi bih odbori v Prestranku, v Hruševju, v Belskem, v Landolu in v Planini. Krajevne pisarne, bi bile v Bukovju, oziroma v Belskem za ves predel Podgore, v Hruševju in v Prestranku pa naj bi bilo take pisarne pri krajevnih odborih. Za Planino pa naj bi odločili tamkajšnji prebivalci na zboru volivcev.	LS.
Kje si, pomlad
Upravičeno bi lahko zastavili gornje vprašanje, V ponedeljek je bil po koledarju prvi dan pomladi, pa je lilo, pot da smo v kasni jeseni, v višjih legah pa je padal sneg. Kmetje komaj čakajo, da bi nastopili lepi in sončni dnevi. Razna dela v vinogradih in na njivah so že tako v zakasnitvi. Sneg in mrzli vetrovi :o zaustavili rast zgodnjemu grahu i'i zelenjavi tako, da se bo pobiranje zakasnilo za več kot dva tedna, K2-let-ni Vanek Zdron iz Elerjev v Miljskih hribih ve povedati, da je pred dobrimi sedemdesetimi leti šel v Ricmanje na sejem na dan 19. -marca. Videl je nizki fižol v cvetju, trte so imele že precej dolge poganjke, trava pa je čakala kose, Lelos pa je malo manjkalo. da bi videl sneg ludi pri morju.
Ali ne bi bilo mogoče bolje
cepljenja
organiziral i V
V ponedeljek je bila otroška ambulanta o Kopru natlačeno polna. Mamice so pripeljale svoje otroke, ker so dobilt poziv, da je ob 15. uri cepljenje. Bili so dojenčki in šolski otroci, vsi skupaj natlačeni o majhni čakalnici. V veliki gneči pred vrati ordinacije so se prerivale matere in otroci in se potili v volnenih jopah in plaščih. Ko je zdravnik videl, kakšen je položaj, je svetoval zadaj stoječim materam, naj raje počakajo na cesti. Nasvet bi bil dober, če ne bi bila zunaj burja in dež, otroci pa razgreti in seveda, če bi bile matere toliko disciplinirane, da bi lepo počakale svojo vrsto, ne pa skušale s prerivanjem priti čim bolj naprej. Tako je bila seveda gneča vedno hujša, zrak zelo slab, otroci sitni in cmeravi, posebno dojenčki, ki so bili tudi lačni. Od šolskih otrok, vsaj tistih, ki so jih spremljale matere, bi pa človek pričakoval več discipliniranosti, pa so bili nekateri med njimi ne samo zelo razposajeni, ampak prav divjaški.
Vsekakor pa bi bilo mnogo bolje, da bi organizatorji cepljenja ločili šolske otroke od dojenčkov in poziv-nice smotrno uredili po dnevih in tirali. Tako bi odpadlo nepotrebno mučno čakanje in prerivanje, preje-kanje in marsikatera žal beseda, izrečena na račun organizatorjev.
L. M. Koper
Ali res ni mogoče preskrbeti našim zivinoztlravnikoin prevoznih sredstev?
Veterinarska služba pogostoma zahteva nujne intervencije na terenu. Borimo se za dvig živinoreje, prirejamo razstave goveje živine in tolmačimo pomen živinoreje kot temelj naprednega kmetijstva. Z druge strani pa zanemarjamo temeljno osnovo napredka živinoreje — zdravstveno stanje. Kmet iz hribov išče živinozdravnika v Kopru ali v Portorožu, ker mu je žival zbolela, toda veterinar, če mu kmet ne preskrbi avto-taksija, ne more iti na teren. Te dni se izvaja akcija tuber-kolinizacijo živine. Na oglasih či-tamo, da bodo s 15. aprilom začeli cepiti prašiče proti rdečici. Veterinarji letajo od urada do urada in iščejo, kje bi dobili prevozno sredstvo za tako koristno zdravstveno akcijo. Zvedeli smo, da se je gospodarski svet zanimal za to zadevo, toda naši veterinarji še vedno pešačijo po okraju.
Zdi se mi potrebno omeniti, da je bujski okraj preskrbel svojemu veterinarju avto »Mercedes«, čeprav buj-sko kmetijstvo še zdaleč ne ustvari toliko deviz kot kmetijstvo koprske-ga okraja.	Jč
Zakaj lak o':
Tovarišica Mariinčič Amalija iz Sečovelj, je prišla neko nedeljo na obisk k svojemu obroku, ki ga je imela v bolnici Piran. Ker pa je obisk v bolnicah časovno določen, je morala, kakor še mnogo drugih, čakati tudi ona določene ure. Re-
či moram, da je mirno in potrpožlji-eo čakala vse dotljej, dokler nisem tričelrl ure poprej spustil na oddelek dve ženski. Takrat pa je bil ogenj v strehi,
»Kje pa se dobi tako dovoljenje, ki dopušča predčasni obisk bolnikov?!« je povzdignila glas. Pogledal sem jo in nisem mogel razumeti, zakaj tako zahtevajoče. Tudi v meni se je nekaj uprlo in .nisem ji dal zaželenih informacij. Tako je prišlo do nepotrebnega dvogovora, ki ga tov, Martinčičeva navaja v prejšnji številki tega lista.
V zvezi s skrivnostnimi obiskovalci samo to: vsak obiskovalec, pa tudi tov. Martinčečeva, lahko dobi dovoljenje za predčasen ali izjemni obisk bolnika, če zdravnik uvidi, da j« to potrebno.
Zgodi se, da se ljudje včasih med seboj ne sporazumejo, sprejo. Trd je eden, trd je drugi. »Pametnejši odneha« pravi pregovor. V našem primeru pa ni odnehal niti eden niti drugi. Mislim pa, da zaradi enega takega primera vse stvari ne moremo posplošiti in trditi, kot to dela tov. Martinčičeva, da sem neprijazen z obiskovalci. Sicer je to že sama delno zanikala, ko pravi, da sem spustil v bolnico dve ženski in jima prijazno pokimal.
Priznati pa moram, da od svoje strani delam napake, kot vsak človek. Zato naprošam lov. Martinčič Amalijo, da mi oprosti in obljubljam ji. da bom v bodoče skušal biti prijazen tudi z obiskovalci, ki imajo njej sličen temperament.
J-. Grbec
Cesta
i\OJ
ci-Pomjan
čaka na popravilo
To cesto smo nekdaj uporabljali kot bližnjico za Šmarje. Nekaj let je imela celo cestarja, ki je skrbel, da ¡e bila vedno sposobna za promet tudi z vozovi. Zdaj pa je za vozila neprehodna, tako je zapuščena.
Cesta povezuje občini Šmarje in Marezige. Odkar so na križišču Koštabona—Puče zgradili moderen mlin, se le-tega poslužujejo tudi prebivalci občine Marezige. Ker je. cesta neuporabna, morajo žito nosi-ti z osli. Kdor hoče peljati z vozom, mora v Koper, ali pa na Rižano. Tu pa je treba čakati tudi več dni na moko. Če bi to ccsto popravili, bi ljudem zelo olajšali prevoz žita s mlin, saj bi prišli tja z vozom v dobri uri. Posluževali bi se je posebno prebivalci iz vasi Rojci, Maraneini, Babici, Čentur, Glern, Boršt, Labor in delno tudi Marezige.
V Marezigah je vsako prvo soboto e mesecu živinski sejem, kamor bi lahko prišli tudi iz Šmarij. Ko bo začel odkup zelenjave, se bodo prebivalci Pomjana, Fjeroge in Dilicev morali posluževati oslov in celo svojih hrbtov za donos pridelkov v zbiralnico kmetijske zadruge v Babičih. Včasih so nekateri pripeljali pridelke na vozu, toda so se zaradi slabe ceste tako pokvarili, da so jih morali oddati le za industrijo. Koliko je bilo potem škode, ki jo je seveda moral trpeli pridelovalec.
Po osvoboditvi so večkrat razpravljali o popravilu, toda je potem vse potihnilo. Morda zalo, ker je cesta na meji -med dvema občinama. Naj bi sedaj kaj ukrenili obe zainteresirani občini.	Prizadeti
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE KOPER razpisuj e
m b
1.	v Škocjanu
2.	v Justerni
3.	Pri ribiču, Koper, Gramšijeva ulica
4.	v Kopru, Santorjeva ulica.
Pogoji; Diploma kvalificiranega gostinskega delavca in 5-letna praksa ali S-letaa praksa v gostinski stroki. Prošnje z življenjepisom je poslati Ljudskemu odboru mestne občine Koper, oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve, najkasneje do 10. aprila 1955.

Poslušajte in govorite**
S tekmovanjem, ki sc je začelo na Livku in se zaključilo s smučarskimi skoki- v Črnem vrhu nad Idrijo, je Primorska smučarska podzveza v Idriji zaključila letošnjo smučarsko prvenstvo Primorske. Oh tej priložnosti nam je poslal naš sodelavec Srečko Logar iz Idrije zanimiv sestavek, iz katerega objavljamo glavne misli.
Na letošnjih smučarskih tekmovanjih za prvenstvo Primorske smo dobili devet novih prvakov v posameznik disciplinah. Sedem naslovov je romalo v Idrijo, kar je za idrijske •tekmovalce seveda več kot zadovoljiv uspeh. Manj razveseljivo pa je dejstvo, da so pri uspehih sorazmerno zelo malo zastopana druga področja Primorske, ki imajo za razvoj smučarskega športa prav take ali pa morda le malo slabše pogoje kakor idrijsko.
Glede smučarskih tekov za člane maramo ugotoviti, da ta panoga letos ni napredovala. Mladina raje uhaja v alpske discipline, ki so manj naporne, vendar je v njih teže dosegati zanesljive rezultate. Med starejšimi mladinci se je skoraj nepričakovano vrinil na prvo mesto Andrej Erjavec, pri članih pa tudi letos še m klonil naš najstarejši smučarski tekmovalec Vlado Mildavič. Med
113
V nedeljo so bile na Primorskem štiri prijateljske nogometne tekme. V dveh so zmagali domačini, v eni gostje, ena pa se je končala neodločeno. V Šempetru prr Gorici je domači Železničar premagal novega člana slovenske lige Grafičarja iz Ljubljani s 3:1, v Izoli pa je domače moštvo premagalo Postojno s 4:2. Za us;>eh moremo beležiti tudi neodločen rezultat med Branikom in ljubljanskim Krimom v Novi Gorici. Srečanje se je zaključilo z rezultatom 2:2, dočim je zmaga Prole tarča iz Zagorja nad Piranom dokaz slabe forme domačinov.
JÉÉPI
mlajšimi mladinci ,je izpolnil pričakovanja Marijan Mikuš, dočim se dekleta letos niso pojavila, kar pomeni korak nazaj. Da se je tekmovanja udeležilo le 20 tekačev iz vse Primorske, nam daje kaj slabo upanje za prihodnost.
Nasprotno pa je zelo napredovala disciplina slaloma, posebno še, ker so dnrga cbuštva letos precej razredčila šc. lansko leto zelo strnjeno vrsto idrijskega Rudarja. Pri članih ije Ivi Logar odnesel prvo mesto Miklaviou, med mladinci pa je pripravil precejšnje presenečenje Franc Semerl i z Črnega vrlia, Ivi je Idrijčane zasluženo pustil za seboj.
Zelo razburljiva točka je bila veleslalom, kjer je Davorin Žvan iz Nove Gorice porazil vrsto močnih idrijskih tekmovalcev. Tudi med mladinci je bila borba zelo huda. Prvo mesto je osvojil mladi Boris Leskovcc iz Idrije, ki ga je glede na napredek tudi zaslužil. Tudi v tej disciplini moramo zabeležiti precejšen napredek.
Pri skokih na 40-metrski skakalnici v Črnem vrhu nad Idrijo, ki je verjetno najlepša na Primorskem, smo .pričakovali ostrejše borbe, ker Idrijčani v tej disciplini doslej niso mnogo pomenili. Zal pa se je razvila borba le med" dvema društvoma. Črnovrški skakalci so napravili taktično napako, ker so se hoteli pred svojimi gledalci postaviti z dolgimi skoki, Idrijčani pa so ubrali pot provid-nosti in so tudi uspeli. Med člani je zasluženo zmagal Davorin Mrak, ki je od lani pokazal precejšen .napredek, med mladinci pa prav tako zasluženo Franc Pelhan iz Idrije.
Pivenstvo je z velikim naskokom obdržal Rudar iz Idrije z 249 točkami. Društvo bo s svojim vztrajnim delom in disciplino nedvomno tudi v prihodnje dosegalo lepe uspehe. Njihova najslabša točka je pravzaprav le slaba oprema. Tudi drugo mesto je osvojilo isto društvo kot lani -— Matajur iz Livka. Menimo, da bi to društvo z boljšo disciplino lahko več doseglo. Med 'drugim se letos niso udeležile tekmovanj njihove članice, la so lani mnogo obetale. Na naslednjih mestih so se zvrstili Partizan iz Postojne, 2ŠD Nova Gorica, Partizan Črni vrh, Partizan Nova Gorica, Partizan Kobarid in Partizan Ajdovščina. Videli smo več novih, mladih moči, čeprav še vedno ne moremo biti zadovoljni tako glede števila kakor glede kvalitete. V prihodnje bo potrebno več složnega dela. Partizanska društva naj bi gojila predvsem množičnost, športna društva pa kvaliteto.
In ob zaključku še ena nerazvese-ljiva ugotovitev. Na prvenstvu se ni pojavil Tolmin. Menda ni treba ugo-
tavljati, ali imajo tam pogoje za razvoj smučarskega športa ali ne. Čudno jo le to, da ni na Tolminskem nobenega »foruma«, ki bi prišel do zaključka, da bi Tolminska pravzaprav morala imeti vrsto mladih in dobrih smučarjev. Naj s tem v zvezi omenimo samo mlade tekmovalce iz Loga pod Mangartom, ki so na prvenstvu osvojili 22 točk. Ali res ni nikogar na Tolminskem, ki bi te mlade fante povezal, da nc bi bili prepuščeni sami sebi. Vse kaže, da se je okrajni telovadni odbor v Tolminu zaprl na ozko področje. Brez smučarjev pa v kraju, ki stremi za tujskim prometom, ne bo šlo!
ZAHVALA
Colomban Marija iz Izole se najtopleje zahvaljuje tov. dr, M a-rinšek Igorju za prizadevanje in nego pri zdravljenju mojega pokojnega moža.
og
S TAKOJŠNJIM NASTOPOM sprejmemo VAJENCA za železninsko shoko in VAJENCA za drogerij-sko stroko. Pogoj: dovršene 4 gimnazije ali osemletno šolo. Ponudbe poslati na Trgovsko podjetje »Mavrica«, Izola ali osebno v Izoli, Verdijeva ulica 1. PREJŠNJO SOBOTO, dne 12. t. m. je na avtobusni progi verjetno med Petrinjami in črnim ka-lom, padel s strehe večernega avtobusa SAP iz Ljubljane večji kovček. V njem je bil, poleg dveh ženskih oblek, volnene jopice in aktovke, tudi kožuh z dolgo dlako rjavkaste barve. Kdor bj o tem kaj vedel ali opazil, naj sporoči proti nagradi na Zavod za socialno zavarovanje v Kopru, tovarišu Vodopivcu.
Mednarodnega jezika
ESPERANTO
Se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljeteznamia za din 50.—, Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije.
Zveza esperantistov Slovenija Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
Ureja uredniški odbor — OdgovoraJ urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopra,
Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulioa št. 28, telefon 170, poštnj predal 2 — Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina 500 dinarje? polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni bsaM v Kopru št. 657-T-162
Po dolgem času nam je vendar zasvetilo spomladansko sonce. Zato želim vsem prizadetim, da bi se počutili čim boljše v tej letni dobi m da bi prenehali delati poskuse z atomskimi bombami.
Včeraj me je »korjera« pripeljala v Eopar, da bi raziskoval lokalne želje in potrebe. Seveda sem moral obiskati vse lokale, da bi se prepričal o željah živečega prebivalstva. V neki mani »oštariji« sem naletel »slučajno« na znanca in prijatelja Gušteta, ki mi je ves obupan priznal, da ne ve, če je živ ali mrtev. Njegova usoda me je pretresla v srce in sem ga ponižno vprašal, naj mi pove, kako se mu je moglo nekaj takega pripetiti.
Poslušajte, kako se mi je »lamen-tal«s »Dragi Vane! Lcpii te prosim, povej mi po pravici, senr ali nisem živ?« »Ma kej to je čapalo, Gušte, de si zaoeu talcu matasto z mano govorit, sej vendar vidim, de si ,tln pr meni,« sem mu reku. Ma si ni pestil dopovedat jc-nu je zvleku z garžeta nekašno harto, mi jo je dan pod nus: Na, beri, če znaš!«
Berem in berem, počasi, da mi ja ne bi zbežala ¡kakšna beseda ali izraz. V glavi se mi je zavrtelo. V pismu, 'ki ga je koprsko sodišče poslalo mojemu prijatelju Guštetu, jamo piše;, naj se 36. marca dopoldne pojavi v uradih sodišča, ela bi pričal o svoji lastni smrti!
»Benj, si vidu!« mi je rekel, »de c«ao mrleu, jenu rde j ne mam, kej
bi delau. Pijem vokuli po oslarijah, de bi razgnau to smrt od mene.« »Ne stuj bet žalosten, Gušte,« sem mu rekel. »Narbulje je, de greš pred sodnike, jeh anu nralu zastra-šiš kot pokojnik, pa boš vidu, dc bodo valje napisali drugo pismo, v katerem ti bojo priznali, de si živi« »Lahku je tebi reč,« me je zavmiu, »ki jemaš use dokumente jenu dobivaš še doklade za uotro.ke, ma mene je strah ~jet pred njeh!«
»Gušte,« sem mu rekel, »meni se zdi, de so te itli potegnit ze nus! Narbulje je, de tudi kašnega potegneš!« »Ma kej misliš, da ga nisem?« mi je odgovoril. »Znaš kej sem nardu, Vane!« mi je rekel, »Nu, reci, kej ti je palo u glavo?« sem ga okoriajžil. .»'Lepil sem uzol pismo, ga dau prepisat na mašino jenu sem ga poslau onemu drugemu Guštetu, ki se uglih talcu piše ku jest. Sem ga danes vidu u hoteli «Triglau«. Talcu je biu bled ku krpa. Mi jc anka pokazau tisto pismo. Jest sem ga tolažil, ma ni neč pomagalo. Mi je d-jau, de si je vre ordinirau trugo pr mestnemu pogrebnemu zavodu jenu ide ga bojo jutri pokopali na občinske stroške. Ma mene jc vse-anu strah, de sem jest ta pravi mrlič, za tu pijem vokuli,« mi je rekel prijatelj.
Srečal sem tudi Mirkota, la je že šest let uradnik na okraju. Pravi, da ima zelo važno funkcijo, samo »kvartir.ja« ne more dobiti. V družini ,jih je šest, sedmega pričakuje-
jo v juniju. Stanovanje imajo na »šofitu«. Dobil je že petnajst obljub, da bo prvo prazno stanovanje njegovo, toda pride na stanovanjski urad zmeraj za pol ure prepozno. Stanovanje so že oddali nekomu dugemu, ki so mu dvajsetkrat obljubili .»kvarlir« s kopalnico, teraso in balkonom. Ni mi preostalo drugega, kakor da sem ga tolažil in mu obljubil, da ga bom vzel na »kvartir«, ko si zgradim novo hišo pri sami Rižani.
Na cesti me je ustavil nek tovariš, ki se mi je zdel turist. Vprašal me je, kdaj vozijo avtobusi v Portorož, Piran in Savudrijo, ker bi rad v teh krajih prebil nekaj dni z družino. Napotil sem ga na avtobusno postajo, da bi si ogledal vozni red, pa mi je odvrnil, da ga je že vse dopoldne študiral, toda ni mogt-1 priti do nobenega zaključka. Zraven urnika, mi je rekel, je toliko različnih znakov in zvezdic, da se v njih ne bi spoznal niti generalni direktor železnic. Svetoval sem mu, naj si raje vzame taksi, ker tako dola tudi moja Juca, kadar pride v Ko.per in se hoče pravočasno vrniti domov. Rekel mi je, da je moj nasvet najbolj poceni in me je povrhu povabil na en »kvartin«, la se je počasi pretvoril v »dopjo«, tako ela sva še ponoči propagirala turizem po temnih koprskih ulicah in občudovala zgodovinske znamenitosti,
Vaš Vane I
21. LEKCIJA
Kot: »in« in »on« tako rabimo tudi besede »over, belween, under« za izražanje v zvezi s krajem in časom. —• One, two, three. Two is between one and three. Four, five, six, Five is between four an six. — Monday Tuesday, Wednesday- Thuesday is between Monday and Wednesday. Thursday, Friday, Saturday, Friday is between Thursday and Saturday.
This is a room. We are in this room. We are between dial wall and that wall. We are under the ceiling. The ceiling is oves us. The floor is unclear us. That is the door. That is a clock. That clock is over the door. It is on that wall over the door. — That is a window. And that is a window. Those are windows. A wall is between those windows. A picture (podoba) is on that wall. •— That is the sea. That is the sky. The sea is under the sky. The sky is over the sea. Two clouds are in tha sky. That is a cloud. That is the sun. And that is y cloud, The sun is between those eloucls. They are in che sky. They are over the sea. The sea is under the sky. — Poslušali boste igro v ugibanju. Stvar, ki .jo bo treba uganiti, je Georgova torba. (Nova besada: cat — mačka.)
Martin: Is it on that table? —
—	Joan: 'No, George. — M.: Is it on that wall? — Tom: No, George. —- M: Is it over our heads? — J.: No. — M.: Is it... is it between that table and the door? — T.: Oh, no. — M,: Is it under that table? Is it your cat? Is it Tibby? — J.: Oh, no, George. Tibby is in the garden. — M.: Is it in die house?
—	Tom: Yes, it is in die house. — M.: Is it in the house now? — J.: Yes, it's m the house now. — M.: Oh... Is it in this room? — J.: No, George. — M.: Is it in Tom's room? — T.: No, George. — M.: Is it in my room? — T.: Yes, George, it is. — M.: It's in my room... Is it on my table? -— T.: No. — M.: Is it on my bed? — T.: No. — M.: Is it over my bed? — T.: No. — Is it over my table? — J.: Oh, no.
—	M.: Is it under my bed? — T.: No. — Is it over my table? — J-: Oh, no. — M.: Is it under my bed?
—	T.: No, George. — M.: Is it under my table? — J.: Yes, George, it is. — M.: Oh. It is under my table. It's my shoe! Is it my shoe? T.: No, George. — M.: Oh. Is it my bag? — J.: Yes, George, it is. It's bour bag. It's under your table. — Sedaj bo šlo za Tomov avto-— Tom Grey's car.
Joan: Is it under this table? — Martin: No, Miss Grey. — J,: Is it over our heads? — Tom: No, Joan.
—	J.: Is it between tira t window and the door? — M.: Oh, no. — J-: Is it under that seat? — T.: No, Joan. — J.: Is it between tire floor and the ceiling? — M.; No. — J.: Is it here? Is it in this room? — M.: No. — J.: Is it in my room? M.: Oh no. Miss Grey. — J.: Is .it in the house? — T.: No, Joan. J.: Is it in the garage? — M.: Yes, it's in the garage. — J.: Is it Father's •new car? — M.:No. — J.: It's Tom's car. It's Tom's old car. — M.: Yes, it is. It's Tom's old car. — M.: My paper is in your old car, Tom. .I'll go to the garage now. I'll take my paper from my car and I'll put it in my room. — T. Your room is over the dining-room. I'm going to my room now. Goodbye. — M.: Goodbye. — T.: Goodbye. Vaje: Ponavljajte za nami stavke: We aro in tiliis room. We are between that wall and that wall. The door is between this window and that window. Two
clouds are in the sky. The sun is between those clouds. — That clock is over the door. The ceiling is over our heads. The sky is over tire sea. Tom's room is over the kitchen. — The kitchen is undeT Tom's room. The dining-room is under my room. The door is underr the clock. The sea is under the sky. — Sedaj odgovorite na vprašanje: What is between this window and that window? (The door.) What is over the door? (The clock.) What is under the clock? (The door.)
^AID BO KOPER
NEDELJA, 27. 3.: S.lo Z domačih logov za nedeljsko jutro — 8.40 Za naše kmetovalce — 9,00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih kolektivov — IV, oddaja — 13.45 Glasba po željah — 15.00 10. obletnica osvoboditve —• tekmovanja »Svobod« in prosvetnih društev — III. oddaja — 16.00 Promenadni koncert — 16.30 Izbrano cvetje z domače grede — 21.30 Glasbeni mozaik
—	22.00 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 28. 3.: 14.00 Od
melodije do melodije — 14.40 Domači zvoki — 15.00 Čistimo svoj jezik — 15.40 Zabavne melodije —-16.00 Sport doma in po svetu — 16.10 Madžarski plesi —■ Johannes Brahms — 16.30 Naš tedenski skladatelj in njegov glasbeni portret: Claude Debussy — 20.15 Klavir v ritmu — 21.05 Nočni koncert: Johannes Brahms, C. Frank — 22.00 Plesna glasba.
TOREK, 29. 3.: 11.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih kolektivov — V. oddaja — 14.00 Od melodije do melodije — 14,40 Domači zvoki — 15.00 S knjižne police — 15.20 Harmonika v ritmu — 15.30 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank — 16.00 Tečaj angleščine — 16.15 Za vsakogar nekaj — Filmske melodije — 20.30 Gaelano Donizzetti: »Lucia di Lammennoor« opera v 3. dejanjih.
SREDA, 30. 3.: 14.00 Od melodije do melodije —- 14.40 Domači zvoki — 15.00 Kulturno življenje na Primorskem — 15.15 Skladbe Geor-gea Gershwina — 1-5.30 Glasbena kronika doma in po svetu — 15.40 B. Glazunov: Violinski koncert v A molu op. 82 — 16.00 Zdravstveno predavanje — 16.10 Za vsakogar nekaj — 19.15 Kontrasti v ritmu — 20.15 Pesmi Hrvatskega Zagorja — 20.40 Zabavna glasba v izvedbi velikih orkestrov — 21.05 Večer komorne glasbe — 22.00 Plesna glasba.
ČETRTEK, 31. 3.: 14.00 Od melodije do melodije — 14.40 Domači zvoki — 15.00 Morja široka cesta
—	15.15 Arije, dueti, terceti .in baleti iz znanih oper — 16.00 Radijska univerza — 16.10 Za vsakogar nekaj —- 20.15 Glasba po željah v hrvaščini — 20.-15 Operetne melodije
—	21.05 Simfonični nočni koncert J. Sibelius, R. Korsakov — 22.00 Plesna glasba.
PETEK, 1. 4.: 11.00 Dopoldanski orkestralni koncert -— 11.30 Operetni zvoki — 13.45 Glasba po željah
—	14.40 Domači zvoki — 15.00 Kulturno pismo — 15.10 Tisoč taktov operet, revij in filmov — 16.00 Tečaj angleščine — 16.15 Za vsakogar nekaj — 19.15 Ritmi za orgle — 20.15 Tirolski zvoki — 20.30 Z narodno glasbo ob našem Jadranu — 21.05 Nočni koncert operne glasbe
—	22.00 Plesna glasba.
SOBOTA, 2. 4.: 14.00 Od melodije do melochje — 14.40 Domači zvoki — 15.00 Žena, elružba in dom — 15.30 Igrajo znani vioUnisti -— 16.00 Po partizanskih poteh —- Čepovan
—	16.20 Masovne pesmi
Naročilnic® za	naročnik®
Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov:
Ime In priimek __________________________________________________________________________.•.___
BivaliSče ___________________________________________________
Naročnino bom plačal, ko prej m en vašo položnico 1
Dae _____________________________________________________
(ItastnesoCni podpdo)
že v prastarih časih je skušal človek hrainiti jestivine daljšo dobo, da bi mu prišle prav v času, ko jih ni mogel najti v naravi. Pri tem je mislel tudi na neredovitna leta in na vojne.
Egipčan^ so že 4 tisoč let pred našim štetjem poznali 'izdelovanje grozdnega soka, Rimljani so bili mani kot mojstri v ohranjevanju sadja (sušene fige, grozdje, hru sike). Že y srednjem veku pozna človek 'kompot in druge izdelke iz sadja, sušenje mesa, posebno rib in soljenje. Slovani so že v davnini izdelovali kislo zelje, rep0 in podobno.
Z iznajdbo mikroskopa se je začelo moderno kcnserviranje hrane na podlag; znanstvenih izsledkov. Ko je francoski znanstveni,^ Pa-steur odkril mikrobe, ki povzročajo v hrani spremembe, so začeli konservirati s pomočjo toplote — pasterizacije. V začetku 18. stoletja imamo prvo konserviranje z uporabo sterilizacije v autoklavih in pločevinastih škatlicah.
Konserviranje s hlajenjem pa tli. staro nitj 100 let. Uporabljamo ga po zaslugi francoskega kemika Telliera, ki ga imenujejo »oče hlajenja«, Tellier je leta 1866 izdelal prvi praktični stroj za led in ga je montiral na parnik »Frigorific« ki je vozil meso iz Evrope v Argentino. Pozneje s0 teorijo hlajenja proučili še drugi znanstveniki in skonstruirali kompresor, ki je še da.nes v bivstvu isti.
¡Hlajenje in zmrzovanje igra danes veliko vlogo v prehranbeni industriji vseh dežel, kajti s hlajenjem se hrana relativno lahko o-hram, kvaliteta pa se spremeni eelo mal0 ali pa nič. Velika prednost tega konserviranja je tudi v higijenskem in finančnem oziru. Prav tako je spiošno znano dejstvo,



s	' t/ f;
ir»?: ¡ i
m

Nedavno je v 73. letu starosti umrl izumitelj penicilina, Aleksander Fleming. Redki so znanstveniki, ki jim človeštvo toliko dolguje kot Flemin-gu, saj je s svojimi odkritji rešil življenje tisočem ljudi. Čeprav je od njegovega odkritja minulo komaj nekaj več kot poldrugo desetletje, uporabljajo že danes penicilin in celo vrsto drugih antibiotikov po vseh bolnicah po svetu. Kot pravi znan-stenik svojega odkritja ni izkoristil, da bi s tem obogatel, marveč je dohodke poklanjal dobrodelnim ■ustanovam
da pri konserviranju s toploto izgubijo živila skoraj vse vitamine. To izgubo preprečimo, če hrano konserviramo s pomočjo nizke temperature.
Za prehrano nam služijo v glavnem organske snovi, ki so pa žal izpostavljene neljubim izpremem-bam in razpadanju, Vzroki teh sprememb so fizikalnega ali biološkega značaja. Fizikalne spremembe nastanejo zaradi zunanjih vplivov, zraka, svetlobe, toplote in vlage, biološke pa povzročajo mikroorganizmi, kj jih delimo v dve skuptali. V prvo skupino prište-
/
Veliko zanimanja je izzvala na Dunaju razstava »Atomska energija o službi človeštva«. Na sliki vidite varnosuio obleko za delavce, ki imajo opravka z radioaktivnimi snovmi. Posebno preparirana suknena obleka je s trakovi povezana z zunanjim šotorskim oklepom, ki šele dovoljuje, da se delavec brez nevarnosti giblje med radioaktivnim izžarevanjem. Razstava je tudi pokazala prve korake atomske znanosti za mirnodobsko uporabo atomske energije v medicini, kmetijstvu in industriji.
Z „elektronskim topom" na raka
Univerzitebio bolnišnico v Chica-gu (ZDA) so zgradili z namenom, da bodo v njej zdravili raka z atomsko energijo.. Za to zdravljenje uporabljajo majhen »elektronski top«, ki prodira globoko v obolelo tkivo organizma, Pravijo, da se je ta top obnesel bolje kot rentgenski žarki nizke napetosti. ¡Manj namreč poškoduje zdravo kožo, kosti in tkivo sploh.
Kako so včasih delali kirurgi
Stari primitivni kirurgi so šivali s pomočjo mravelj. Pustili so, da so mravlje s svojimi kleščami stisnile oba roba rane. Potem so odtrgali telesa mravelj, njihove klešče pa so ostale prav jtako kot danes šivi in držale rano skupaj. Obenem je kislina, ld so jo izločale mravlje, delovala razkužil no. Zanimivo j'e tudi dejstvo, da so ta način šivanja v kirurgiji uporabljali istočasno na dveh oddaljenih delih sveta, namreč v Indiji in v Braziliji.
F S
vsmo za.jedalce (parazite), ki se zaradi svoje enostavne strukture ne morejo prehraniti sami in zato razkrajajo in izkoriščajo za svojo prehrano živo snov, na kater; živijo. V drugi skupuij so mikrobi (saprofiti), ki niso škodljivi živemu bitju, temveč povzročajo na mrt-Vj snovi razna vrenja in gnilobo.
Ce živijo mikrobi v ugodnih življenjskih pogojih, hitro opravljajo, svoj rušilni posel, če pa so t; pogoji slabi, se posušijo in spremenijo v novo izdržlj ivo obliko, ki jo imenujemo spore, če se pogoj; izboljšajo, se spore prebudijo in opravljajo svojo uničevalno funkcijo dalje. Iz svoje okolice jemljejo hrano, ki jo predelano izločajo in s temi encimi povzročajo kemične procese, kj izzovejo v hrani nezaželene spremembe (plesen, vrenje, gniloba itd,).
Ko So ljudje spoznali povzročitelje, so začeli proti njim borbo-. Morali so jih uničil] ailj vsaj oslabiti, očuvati hrano vpliva svetlobe, toplote, vlage in jo tako očuvati — konservirati. Načini konserviranja pa so različni, eden med njimi je hlajenje.
S hlajanjem desežemo, da mikroorganizmi prenehajo delovati, Ven-dar prj tem postopku mikroorganizmov ne uničimo in se pri normalni temperaturi začnejo znova razmoževati. Postopek ohlajevanja ima dve fazi. Pri prv; zmanjšamo temperaturo na 3° C, zato da odvzamemo hran; vlago. V drugi fazi pa jo še znižamo na —1° C in na tej stopnji hrano držimo, dokler je ne porabimo.
Za domaČo porabo imamo hladilnike na led ali na elektriko, poznamo pa tudi posebne velike ohlajevalne aparate z motorji. Prostor za ohlajevanje mora biti dobro izoliran, da ne prepušča toplega zraka. Ohlajen0 meso lahko hranimo 3—4 tedne, če pa ga želimo konzervirati za še daljšo dobo (n. pr. 6 ali več mesecev), ga moramo ohladit; na —20° C, tako da popolnoma zmrzne.
■ ¿lit
~l€#lllf
X:
s ^

ti
sMžlii ü Ü
Santorjewa 2£> " Pašim ostralsO S
-	S- < , 7
Siplffl i:" ;
i» m	x „,4' $ if
V modernih cirkusih dresirajo menda prav vse živali, od. bolhe do slona. Zato ni čudno, da so prišle na vrstu tudi kure in petelini. V nekem angleškem cirkusu so zdresirali petelina in naredili iz njega drsalca na ledu. Vsak večer ga gledalci občudujejo, kako umetniško izvaja svoje figure. Največ občudovalcev pa ima, kakor vidite, med otroki,
Umetni otoki
Ob vzhodni obali ZDA gradijo umetne otoke, na katerih bodo namestili radarske postaje. Površina vsakega takega otoka bo približno 4500 kvadratnih metrov, od kopnega pa bodo oddaljeni približno 200 kilometrov. Služila -bodo za mete-reološke in navigacijske postaje, imela bodo vir električne energije in bodo brezžično povezana z drugimi radarskimi postajami na kopnem. Posadka na ,teh »otokih« bo štela 20 do 30 ljudi, ln bodo stalno bivali na otoku, kjer bo tudi dovolj prostora za pristajanje helikopterjev. Stroški za izgradnjo 25 takih otokov - oporišč bodo znašali približno 20 milijonov dolarjevč Pri tem niti niso vštete radarske in navigacijske naprave.

Mnogokrat vidimo v časopisih in na razstavah razne fotografije, ki dokazujejo ne le umetniško vrednost,ampak tudi izredno spretnost fotografov. Razen tega je tudi mnogo fotografij, ki prikazujejo posebne, senzacionalne dogodke in podobno. Koliko časa in truda zahteva včasih taka fotografija, nam pove primer švedskega fotoamaterja Jonsorui, ki je izgubil nič manj kol 450 ur, ko je prežal pri orlovem gnezdu, da vjame v svojo »škatlo« orlico v času, ko krmi svoje mladiče.
Papir, ki vzdrži 1609° C
S pomočjo silicija in aluminija so izdelali novo umetno vlakno, 'ld je 25-krat tanjše od lasu in ne telita več kot 32 gramov na kubični cm. Njegova najvažnejša lastnost pa je odpornost zoper visoko temperaturo, kajti ne zmehča ga niti vročina 1600° C, kar je že talilna temperatura jekla. Zato ga uporabljajo za toplotno izolacijo, za filtre vročih plinov in kot .papir, ki ne zgori. Pravijo, da .ga 'bodo uporabljajo tudi za oblogo zavor.
Nove zobne krtačke
Na razstavi mila v Berlinu so pokazali novo vrsto zobne krtačke, ki ima votel držaj in v njem zobno tekočino. Če s ikrtačko malo zamahnemo, pride čistilna tekočina med ščetine in krtačka je pripravljena za umivanje zob. Po izrabi1 čistilne tekočine lahko držaj zamenjamo.
Osemletni načrt izgradnje atomske elektrarne
V Britaniji nameravajo v naslednjih osmih letih zgraditi prvi dve atomski elektrarni vrste »Mark 1«, začeli v, gradnjo bolj popolne elektrarne »Mark 2« in morda še popolnejše »Mark 3«. Tako je izjavil direktor instituta za atomsko energijo v uvodnem govoru slušateljem »Atomske akademije«, kje so se letos prvič začela predavanja. Z uresničitvijo tega načrta bodo dobili Angleži letno toliko električne energije, kot jo vsebuje 22,000,000 ton premoga.

M
(M


Najmočnejše dekletce na svetu je brez dvoma 10-lctna April Atkins iz Kalifornije. Kot vidite na sliki, brez težave drži devetdeset kilogramov težkega moškega. Svoje mišice }e tako razvila in utrdila z vztrajno telovadbo.
..'"ilMill

^ I lil i 1

Pred kratkim, so v Ameriki delali poskuse z novim tipom letala, ki bo po mnenju letalskih strokovnjakov pomenilo revolucijo v letalski tehniki, Novo leíalo namreč združuje vse dobre lastnosti helikopterju ni navadnega reaktivnega letala. Ima dva reaktivna motorja, ki ju pilot med poletom lahko poljubno nagne. Pri vzletu sta motorja o navpični legi v odnosu na letalo, kar omogoča dvig z mesta. Ko je letalo v zraku, spravi pilot motorja v vodoravno lego in nadaljuje polet kot z navadnim letalom. Prav tako letalo lahko lebdi nepremično v zraku in se tudi navpično spušča.

T" v VR]
Gledališče Slovenskega Pri morja je v petek, 4. marca, uprizorilo šesto premiero v letošnji sezoni, in sicer komedijo sodobnega francoskega dramatika Georgesa Rol-anda »Obdelujmo v miru svoje vrtove« v prevodu Jara Dolarja. Krstno predstavo je komedija doživela že lani v mariborskem gledališču. Kakox mariborsko je tudi koprsko uprizoritev režiral — kot gost — režiser mariborske Drame Pran žižek, ki je simbolični originalni naslov te komedije za uprizoritev v koprskem gledališču smiselno poenostavil ter konkretiziral v »štirje za volanom«.
Rolandova komedija je dejansko politična satira na »mirovno« po-ilitiko štirih velesil v povojnih letih, pisana s tradicionalno francosko lahkot0 in prijetno duhovitostjo, ki pa je zavita v precej močno simboliko in je delo zaradi tega mestoma razumljivo. Poleg »štirih za volanom«, štirih zelo konkretnih, plastično kar akter iz i r an i h, zemeljsko živih in realističnih šoferjev, prav tako realistično zasnovane Francozinje Micheline, cskrb-
Anglež Toneta Albrehta je bil dosledno dober v skopi, a plastični gesli in govoru ter je s svojo zaprto angleško sivino in elegantno korektnostjo zaživel pred nami z značilnostmi malega predstavnika aristokratskega imperija, ki je danes v zatonu. Albrehtov lik je prav s svojo stalno pričujočo nevtralno, stjo uspelo dopolnjevati igro ostalih treh v ubran kvartet.
Francoz Iva Pušnarja bi ustrezal Po zunanji pojavi ter živahnosti temperamenta, bil pa je v gotovem oziru nekje preveč pod vtisom likov klasične avstrijske komedije. Z malo manj ncrvoze, ki je bila opazna ob začetku, torej z več sproščenosti in francoske uglajenosti, tiste tipične francoske non-šalantne elegance v gesli in kon-verzaciji, bo Pušnarjev lik zaživel še ustrezneje, Posebno, ker je njegov j vlogi avtor namenil lahkotno, posredovalno funkcijo, »preidimo preko tega, pomirimo se«. Tako bo tudi njegova zdravica v kritični situacij} med Rusom in Amerikan-cem dobila več pri-rodnosti in potrebnega poudarka.
Prizor iz koprske upri
cnice gradu pri Parizu, ki je prizorišče dogajanja, nastopajo v komediji še tri abstraktne osebnosti, trije simboli. To so: lepo, skrivnostno dekle Simone, star,i grajski vrtnar Jože ter pray tako skrivnostna mož s plaščem.
Zahvaljujoč dosledni režijski koncepciji Frana 2ižka, ki teži vseskozi k realističnemu, čeprav poetskemu podajanju, uprizorili so to francosko komedijo na koprskem odru plastično in za občinstvo kljub simboliki v veliki meri razumljivo, o čemer priča živahen konitakt publike.
V veliki meri je ^ temu prispeval tudi požrtvovalni, mladi ansambel, ki je gibko in ¡nteligentno sledil režiserjevi osnovni zamisli in njegovim navodilom. In še nekaj moramo pesebej poudariti. Izredno domiselno in stilno skladno, obenem pa praktično scen0 Srečka Tiča, ki je prišla še bolj do izraza ob dobri razsvetljavi Slavka Turka.
Avtor nam v komediji sugerirá jasno in enostavno ugotovitev, ki je kakor na dlan, marveč, da se mali ljudje — v komediji kom kretno šoferji — v nasprotju s svojim,- predpostavljenimi, diplomati, kaj lahko sporabumejo ter da so kljub zunanji nepomirljivo-sti, k; so se je navzeli od svojih predpostavljenih in od splošne politike svoje države, v bistvu vsi nekje zelo sorodni. Avtor pa nam pove še nekaj. Vsi se potegujejo za naklonjenost skrivnostnega dekleta, Simone, simbola svobode jn miru, a vendar pod vtisom politike svojih držav, le vsak zase. Ta. ko jim jo ugrabi Mož s plaščem, kamufliran nacist in nemški militarist.
Janez Klasinc je igral Amerikan-ca z njegovo naivno, apolitično, vendar mladostno, vitalno in človeško simpatično neresnobo in vihravostjo, z veliko neposrednostjo-jn sproščenostjo ter z velikim smislom za komiko situacije.
Negovo nasprotje v komedij', ruskega šoferja, je pedal Karlo Marsel. Marselciva vloga je bila zahtevnejša. Predpisovala mu je skopost, celo togost v gestj in izgovoru, ki je bil -po zamisli režiserja ves čas ruski. Marsel nam je pokazal skozi in skozi le »politične« nvslečega ruskega malega človeka, za čigax navidezno nečustve-nostjo nam je odkril zdravo in prirodno, vitalno jedro simpatične človečnosti.
zoritv.e »Štirje za volanom«
Podobo Micheline, predstavnico francoske srednje plasti, ki z ženskim šarmem ter izrazitim praktičnim smislom varno krmari, je podala na svoj izviren način Marga Filčeva. Lik Filčeve je bil po svoje izviren, močan in ga je tudi do sledno izpeljala. Poudariti moramo še to, da ga je izpeljala z veliko gotovostjo in sproščeno neposrednostjo v igri. Če bi Filčcvi še uspelo obvladati in kontrolirati svojo igro, bo postala igralka, s katero bodo lahko računali tudi večji odri.
Filipino Savnikovo smo v tej u-
prizoritvi prvič videl; na koprskem odru. Dodelili so ji malce težavno — za-radi simboličnega pomena — vlog0 Simone. Po avtorjevi za-mislj simbolično, abstraktno in zato tudi eterično subtilno bitje, ki ponazarja svobodo, je Savnikcva podala bolj zemeljsko, realistično, v glasu malce robato in včasih preveč logo. Vendar je rešila lik s svojo mladostno, simpatično poja-vo, ki je delovala osvežujoče. Ko se bo ob ponovitvah sprostila svoje zadržanosti, ki je bila očitna na premieri, se bo njen lik sklad-neje vključil v igro ostalih. Tudi nn jasno dikoijo bo morala bolj paziti.
Albin penko je poleg markant-ne pojave, k; je odgovarjala zagonetnemu simboličnemu Možu s plaščem potrdil še enkrat svojo marljivo izšolano dikcijo in bogat glasovni register.
Jože Zalar, ki mu leže lirično, čustveno poudarjene karakterne vloge, je pc-dobo starega vrtnarja izdelal zelo dobro in j; je vdihnil veliko tople človečnosti.
S skupnimi napori vseh sodelujočih ter ob zanesljivi režiserjevi rokj je uprizoritev komedije »Štirje za volane m« pomenila uspeh in j^orak naprej v kratki zgodovini koprskega gledališča.
S. D.
Le malokdo verjetno ve, da je Ignazio Silone samo psevdonim, pisateljevo lažno ime, in da se ta umetnik v resnici imenuje Secondo Tranquilli. Toliko več pa vedo -vsi, kaj je ta mož napisal, saj so mu njegaova dela prinesla ne samo evropsko. marveč svetovno slavo. Sodi tudi med pisatelje, -ki jih po svetu najraje prevajajo, in to v vse mogoče -jezike, nekatera delo kar po večkrat.
Silone se je rodil pred 55. leti v Abruzzih, a je moral zaradi svojega prepričanja in udejstvovanja v KPI živeti vseskozi v tujini (Angliji, Švici, itd.). Spiva -je bil urednik tednika »Avantguardia« (Predstraža), 1922 leta pa je v Trstu urejeval list »II Lavoratore« (Delavec).
Svoj prvi roman »Fontamara« je napisal v Švici leta 1930. Slovenci smo to delo dobili kar v dveh prevodih, enega pred zadnjo svetovno vojno, drugega pa leta 1952. Naslednje leto 1934 je v nemščini izdal razpravo »Dur Faschismus, seino Enslehung -und seine Entvvioklung« (Fašizem, njegov nastanek in razvoj). Sledila jo zbirka novel v angleščini »Mr. Aristotle« (Gospod Aristotel, 1935), Tudi njegov drugi roman «Kruli in vino« je bil objavljen v angleščini z naslovom »Bread in vine« leta 1936 in šele naslednje leto preveden v italijanščino. Dalje je izdal še :»The School of Dictators« (Šola diktatorjev, 1938), »The Living Thoughts of Mazzini« (Živa misel Mazzinijeva, 1939), »The Seed beneath the Snow« (Seme pod snegom, 1942) ter »Egli si naseose« (Skril se je, 1945).
»Fontamara« je prevedena že na 19 jezikov, njegovo zadnje delo »Una mandata di more« (Prgišče robidnic, 1952) pa že na 22 jezikov. To poslednje smo kol prvo knjigo v zbirki »Knjižna polica« dobili tc dni na knjižni trg v lepi opremi Jakice Accctto in v kar dobrem prevodu M. B.
»Prgišče robidnic« jc roman, ki je precej podoben »Fontamari«. Toda medlem ko slika pisatelj v Fontamari razmere pod fašizmom, nam tu
odkriva povojno Italijo, Italijo po padcu fašizma. Razgrinja nam čas. ko je italijanski človek, predvsem kmet, čakal na agrarno reformo, na uresničitev najelementarnejših pravic. A zgodilo se ni nič podobnega. Končno so po vseh obljubah te uboge -ljudi opeharili, kajti na oblast so se ponovnov mili ljudje, ki so se udinjali fašizmu in se kar čez noč prelevili v komunistične zagovornike. Tako je italijanska partija, polna takih in podobnih elementov, kaj hitro nasedla in izdala delovne in kmečke množice, ali jih vsaj pustila na cedilu.
Silonejcva umetnost je nedvomno umetnost globoke človeške prizadetosti. Pisatelj nam odkriva družbena trenja, njih povode in vzroke do poslednjih konsekvenc; zato ni čudno, če je po nastrojenju pesimist, a s to omejitvijo, da je le časoven, trenuten pesimist. Kajti pisatelju je jasno pred očmi dejstvo, da so sadova bojev majhni v primeri z boji proti fašizmu, v kateri' -je bilo udeleženo italijansko pošteno prebivalstvo in tudi avtor sam.
Celotno delo pa vendar izzveni v vero boljše bodočnosti, ker resnica je le ena in pravica mora zmagati, M. Brecelj.
■ fc m :
, , . {iV w
.. a- .. %
/;r	-
"-V..-S:. "- Ve. - v..,-v
-.....	■;...______^___,____v-. .-.-.itsaaifei
John Mills kot čevljar Mossop v filmu »Ilobson v škripcih <, ki ga bomo videli tc dni v naših kinematografih
Pod imenom -Vreme« ali »Vrem-ska dolina« razumemo osem vasi, ki so vse majhne. Vse skupaj štejejo kakih tisoč prebivalcev. Neprijetna posledica te tako razdrapane ee-' lote« jc, da nikoli nimajo poštenega pevskega zbora, niti dramskega društva, sploh nobene kulturne organizacije, ki bi mogla živeti. Pa vendar imamo v vseh teli vaseh nekaj dobrih talentov za petje in za dramatiko in za marsikaj drugega. Tudi dobre volje je dovolj. V vsaki vasi so nadarjeni fantje in dekleta, ni jih pa v nobeni vasi toliko, da bi mogli sami, brez sodelovanja ostalih, ustvariti kaj pomembnega. Tu pa nastanejo težave. Glavna in najhujša ovira je oddaljenost. Razdalje sicer niso ravno nepremagljive — dva ali trije kilometri, to ni -taka reč — pa vendar, ko je treba na vaje v Vremski Britof kot center, se mladincem, po celodnevnem delu na kmetiji, res ne ljubi napraviti še teh nekaj kilometrov pota tja in potem še nazaj. Vaja ali učenje sta tudi delo, ki utruja.
Poleni je še ta stvar ki so jo elrugi že povedali: nimamo nobene dostojne dvorane, ne v »centru« in še manj na perileriji. To, kar nam zdaj slu?, za dvorano, je velika lopa, last premogovnika, v kateri so prcel leti bili nameščeni razni ruelniški stroji. Velika lopa je to, brez stropa, s samo golo streho, z razbitimi okni in tlak v njej je beton. Nobene akustike — glas v njej se izgublja kakor na gmajni. Skozi razbita okna in skozi oelpro p»dstrešjc večen prepih, In tu v tej lopi se »udcjstvuejjo« vse naše prireditve: od prikazovanja filmov sežanskega potujočega kina. pa elo elramskih predstav, plesa ali karkoli. Pa še to lopo pravijo bo premogovnik kmalu spet rabil za svoje namene in potem ne bomo imeli nič več.
Navzlic vsem tem tehničnim in drugačnim težavam smo imeli v nedeljo 13. marca premožnost gledati dramatizirano Jurčičevo povest »Deseti brat« v enajstih slikah, ki je vsaj za naše skromne podeželske zahteve krasno uspela.
Igra je elolga in težavna in bi potrebovala dmgačnega odra, kot je bil na hitro improviziran in premajhen. Saj so morali igralci samo hlode posekati in odpeljati na žago, da so dobili zanj potrebne deske. Šlo pa je vendarle kar gladko in med gledalci in bilo opaziti nestrpnosti.
Igralsko skupino (16 ali 17 vlog) je organizirala riaša marljiva učiteljica tov, Anica Goniikova, ki je imela »levji« delež dela, čeprav sama ni nastopila razen v pozdravnem govoru. Bila je režiserka in suflerka in generalni gonilni stroj. Prepisovanje vlog je najbrž bilo tudi njeno delo.
Nisem in ne maram biti kritik in moja »ocena«, če bi se jo drznil napisati, bi prav gotovo bila dvomljive vrednosti. Vendar mislim, da bom izrazil čustva vseh gledalcev, če povem, ela je igra odlično uspela. Tekla je gladko kakor po olju in nobenega »lapsusa« ah kakega drugačnega »kamna spotike« nisem mogel opaziti. Meni, za moj osebni okus, bi sicer bolj ugajalo, ela bi vsaj vloge kmetov (predvsem Krjavlja) bile govorjene v značilnem dolenjskem dialektu (ali v našem, če bi dolenjskega ne zmogli), toda danes velja neki pravilo, da mora tudi na odru veljati čista slovenščina in da se je treba narečij izogibati. Moj »okus« ostaja torej v manjšini.
Vloge so bile elobro razdeljene, tako male kot glavne. V nobeni ni bilo opaziti odrske »mrzlice«, čeprav je bilo nad polovico igralce-v čisto »novih« in so to pot prvič nastopili.
Glavni venec zmage je odnesel Krjavelj (Mirko Pnmk), ki je s svojo nebrzdano komiko vzbujal velikanski smeh. Celo v pretiranost je šel, saj je tragično zgodbo skoro prevr-gcl v burko. Tudi njegova kipeča mladost se ni dobro prilegala betež-nemu staremu Krjavl.ju, ki je že davno odslužil cesarja, presekal hudiča na dvoje in pokopal ženo Urško. Vsaj kako razmršeno braelo bi moral nositi, da bi zakril svoj mladostni obraz. .
Takoj za Mirkom je odlično igral njegov bratranec Renat Pnmk, ki je zelo živo predstavljal Martinka, desetega brata. Gledalci so žal premalo občutili tragiko tega sirotnega za-vrženea in so videli v njem le preveč komično f i miro.
Zelo ljubka je bila Manica (Anica Križnimi). zato ni prav nič čudno, da sta se učitelj Kvas in Marjan tako zaljubila. Pri tem pa moram očitati Kvasu (Evgenu Zadniku), da js> bil premlačen ljubimec.
Ostalih vlog ne morem naštevati, ker ni prostora. Vse so zadovoljile in nimam povoda za kake posebne pomisleke. Prav sijajno se je »odrezala« tudi Krjavljeva koza, ki se je tako »vživela« v svojo važno vlog», da ni hotela niti z odra in bi kmalu še igralci popokali oel smeha.
Opaziti je bilo nekaj malenkostnih anahronizmov ali časovnih iie-sklaelnosti. V Jurčičevem času niso na primer kmetje kadili cigaret, ampak le pipe, največ pa so cikali ia čvrsto pljuvali za vrata. Kvas tudi ni imel nalivnega peresa niti lepo okovanega svinčnika.
Navzlic takim malo opaznim netočnostim je bila igra odlično poela-na in je kljub slabi »dvorani« zaelo-voljila vse. To jc mnogo, če pomislimo. da je bilo klopi komaj za polovico občinstva in ela je druga polovici morala stati na mrzlem betonu štiri ure dolgo, kot je trajala predstava. Marsikaterega je gotovo zeblo.
Hvaležni smo igralcem za njihov trud in tudi tovariši« Gornikovi za rtijeno nesebično požrtvovalnost .in marljivost.
France Magajna.
Gostovanje tržaškega SNG na Koprskem
Slovensko narodno gledališče \v. Trsta je v petek, IS. marca, uprizorilo v koprskem gledališču duhovilo komedijo francoskega dramatika Ferdinanda Rogera »3 + ena« v režiji Nade Gabrijelčičeve. Igralci, Rado Nakrsl. Ema Starčeva, Tca Starčeva, Miha Baloh, Stane Starešinič in Sil-vij Kobal, so želi z uspelo komedijo veliko uspeha in priznanja polne gledališke dvorane.
V	soboto so gostovali Tržačani še v Kortah in v nedeljo pri Sv. Antonu.
l^o Jsivsui koncert trsadšei ECopen"
V	soboto, dne 26. marca, bo IV. javmi koncert radia Koper, in siccr bomo slišali slovenske in dalmatinske narodne pesmi. Nastopil bo gorenjski instrumentalni kvartet s pevcema Dano Filipičevo in Francem Korenom iz Ljubljane ter skupina Dalmatincev s solistoma Petrom Tra-ličem in Neeleljko Nežičevo iz Zagreba. Obe skupini ste že slišali v oddajah koprskega radia, vsak teden pa nastopata -tudi v ljubljanskem oziroma zagrebškem radiu.
Gorenjski instrumentalni kvartet so je zdaj vrnil s Koroškega, kjer je med našimi rojaki žel veliko uspeha in pohvale, skupina Dalmatincev pa se vrača iz Zahodne Nemčije, kjer jo poznajo iz filmov jugoslovansko-ncm-ške koprodukcije. Spomladi bo šel gorenjski kvartet na turnejo po Za-padm Nemčiji in Holandski, kamor so ga -povabili naši izseljenci.
Vstopnicc za koncert dobite od petka dalje pri blagajni koprskega gledališča. Začetek bo ločno ob 20.30 zaradi radijskega prenosa.
V	nedeljo pa bo ponovitev koncerta v Bujah, kjer bodo vstopnice v prodaji v Istrski knjigami.
IZ NOVIH REVIJ
Izšla je prva številka 3. -letnika (NAŠE SODOBNOSTI. Uvcdno prinaša govor Miroslava Krleže med razpravo na izrednem plenumu iZveze književnikov Jugoslavije, Prozo zastopa Milan šega s »Potovanjem skozi mladost«, poezijo pa Tone Pavček z več izvirnim j pesmimi in Mile Klopčič s prevedera nekaterih Heinejevih pesmi, ki bodo izšle ob stoletnici pesnikove smrti v izdaji Slovenske matice. (Svoj razgovor z urednikom Fer-dom Kozakom je zapisala Marija Boršnikcva po,-i nasovc-.il »ve Prežiha!«
V	razgledih beremo o donskih književnosti dvajsetega stoletja in ¡Dušana Zeljeanova zapiske o Eliju Vittoriniju ob prevajanju njegovega romana »Ljudje in neljud-je«.
P© MJ^illH

Utrinki iz borb XIX. SNOUB
»Kakor naraščanje temnih glasov raslo je, vstajalo je iz globin.«
Srečko Kosovel.
Letos poteka deseto leto, kav so v Tržaškem zalivu, na Krasu, v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji utihnili zadnji odmevi strelov. Narodi Jugoslavije so se oddahnili: Svobodni smo! Odslej bomo sami gospodarili, ukazovali in delali. Ljudje nove,, svobodne Jugoslavije so zavihali rokave in prijeli za delo. Tega je bilo ogromno, saj je bila dežela opi.Lst.o-šena, p ožgana in 'izropana. Uspehi tega dela so veliki, zato lahko upravičeno praznujemo dve pomembni etapi: deset let osvoboditve in deset let uspehov,
Ob tej pomembni zgodovinski obletnici se naše misli rade vračajo nazaj v tiste dni, ko so partizanske narodnoosvobodilne udarne brigade tolkle, patorje li
skup:
Dva bataljona Kosovelove brigade sta bila v zasedi, tretji pa je skupno z drugimi enotami napadel vas. Ju-riš ni uspel, ker jc sovražnik dobil pomoč.
Brigada je nato napravila kratek obisk v Slovenski Benečiji. Dne drugega februarja 1944 je prekoračila reko Idrijco pod vasjo Kosi in od tam odšla v osrčje Benečije v Rukinj, Praprotnico in Klobučarje. Bataljoni so v vseh treh vaseh priredili mitinge in jih ponovil tudi drugi večer. Tri dni je ostala brigada v Benečiji in tako navezala stike z domačimi. Petega februarja je odšla skozi vasi Kraj, Coder, Trinko, Spodnjo in Zgornjo Dreko cež Matajursko pogorje na Livek.
V dneh od šestega do dvajsetega
ki jo je še v jutranji temi prebredla in se oel lam povzpela na Banjško planoto.
VIPAVSKA IN KRAS POZDRAVLJATA KOSOVELOVCE
Brigada je na Banjški planoti izrabila nekajdnevni oddih za notranjo utrditev in reorganizacijo Priredila jc za prebivalce številne mitinge. V snegu in dežju se je zadnjega februarja poslovila ^d Banjške planote in odšla skozi Cepovan na Lokve in od tam na Trnovo. Pno ga marca je brigado na pohodu proti Vipavski dolini pozdravilo toplo pomladansko sonce. Ko je kolona prišla na Sleme, odko der je lep razgled na dolino, je v brigadi zavladalo veliko veselje. V
Zgornji Logatae. Tu so borci uničili telefonske zveze in minirali cesto Logatec—Planina in Logatec—llotedr-šica, Bataljoni pa so zavzeli položaje nad Hotednšico. IS. marca je napadla postojanko v Hotedršici. Po tem napadu jo brigada napravila dolg pohod čez Idrijske in Žirovske hribe skozi Trate, Vehar.še, Dole, Žirovnico, znova na Vrsnik in nato skozi Zi-ri na Zirovski vrh do Kladja na Cerkljanskem.
V dneh 2. in 3. aprila je brigada sodelovala pri napadu na Spodnjo Idrijo. Po napadu se je premaknila na Zgornji Vrsnik, Tu je priredila lep miting m nekaj dni počivala. Vsepovsod je vladala nekaka sumljiva tišina, ki ni napovedovala nič dobrega. II. aprila zjutraj je sovražnik nenadoma napadel položaje brigade z veliko premočjo. Prvi in drugi bataljon
PRIPRAVE ZA PROSLAVO DESETLETNICE OSVOBODITVE ==
Niko Pirnat: Partizanski napad
pos
iznenada napadle sovražno kolono, ki se je kretala po glavni cesti. A k- ggss cija se je vrstila za akcijo. Cele, bataljoni. brigade in elivizijc so osvo- I bajale vas za vasjo. Zadnje leto bor- 1 be se je sovražnik lahko držal le i še v večjih, dobro utrjenih oostojan- | kali, pa še tu ni bil več varen pred napadom partizanov.
Osvobodilno gibanje se je tudi na Primorskem razvilo kmalu po ustanovitvi Osvobodilne fronte. Ze leta 1942 sta bila ustanovljena dva partizanska odreda, ki sta leta 1943 narasla v brigadi. Po razpadu fašistične Italije pa se je upor razširil na vso Primorsko. Takratni borci so razorožili več italijanskih divizij in tako dobili orožja in dobro opremo.
je z likvidacijo'sovražne postojanke v Dornbergu izvršila eno svojih velikih akcij. So-
Iii - ps
: SPS	' i* '• -
-es.:";: ":':.. H ■
#1

- m *
% -S

delovala jc pri akciji v Baški grajii, v drugih akcijah v Soški dolini in na Banjški planoti, V borbi za Črni vrh je III, bataljon Kosovelove brigade likvidiral zadnje tri bunkerje in zaplenil veliko orožja in druge vojaške opreme, Pri tridnevnih • borbah za Štanjel sc je brigada posebno izkazala. saj je zaplenila dva topa, več avtomobilov in pobila večje število so-vražnikov. Svoj borbeni prispevek je dala tudi v borbah na Gorenjskem pri napadu na Železnike in na Gorenj o vas v Poljanski dolini,
Največja in najslavnejša akcija XIX. brigade »Srečka Kosovela« pa je bila borba na Trnovem. Lahko za-pišemo, ela ima -ta borba značaj le-
11111


■iS";
Juriš borcev Kosovelove brigade
USTANOVITEV XIX. SNOB »SREČKA KOSOVELA«
Komandant odreda tovariš Iztok je dne 26. septembra 1943 dobil nalog, naj s svojim spremstvom krene na Kras in tam ustanovi novo brigado, ki je elobila ime po kraškem pesniku Srečku Kosovelu. Mobilizacija za novo brigado se je dobro razvijala. V brigadi je bilo več prostovoljcev kot mobilizirancev. V sredo največjega vrvenja in navdu-šanja pri organiziranju nove brigade je planila vihra velike nemške ofenzive. Z dvema oklojmima SS-di-vizijama so Nemci, navalili v Vipavsko dolino in na Kras. Nova brigada je morala s štabom vred »hajkati« iz kraja v kraj ves teden od 27, septembra elo 2. oktobra. Ta »hajka« je prinesla brigadi še petnajst novih borcev, ki so kasneje vsi postali bri-gadni funkciontrji. Sam štab brigade je bil tri dni obkoljen in se je moral prebijati skozi tankovske kolone. Komaj dober mesec in pol po ustanovitve je brigada štela že 900 mož.
Dne 1.5. in 16. januarja 1944 je štab XXXI. divizije organiziral napad na sovražno postojanko I-Iotedršico.
februarja 1944 je brigada imela več srečanj s sovražnikom jso raznih krajih Tolminske. Tretji bataljon jc na cesti Tolmin—Kobarid napadel sovražilo kolono. V tej akciji je padel en domobranski oficir in sedem Nemcev, dva pa sta bila ranjena. Borci so uničili mali avtomobil, zeplenili enega »šarca«, 3 brzostrelke. 1 Mauzer-co, 4 pištole in več slo nabojev,
Težko borbo je vodila brigada dne IS. in 19. februarja na Srednjem, ko jo je napadlo 1300 SS-ovcev. Sovražnik je brigado napadel ponoči cb 23. uri jiri vasi Pušno, pa sta jih I, in II bataljon odbila. Tudi napad v Kam-breškrim je bil odbit. Naslednji dan 19. II, je sovražnik znova napadel dvakrat in je bil obakrat odbit. Ko je uvidel, ela so napadi brezuspešni, je poklical na pomoč bombnike. Trije bombniki so bombardirali in mi-Iraljirali položaje brigade in vas. Po eno in polurnem bombardiranju je sovražnik znova napadel. Brigada se je pred premočjo premaknila na nove položaje. Izid borbe je bil sledeči: sovražnik je imel štiri avtomobile mrtvih, brigada pa 15 mrtvili in 7 ranjenih. Brigada se jc izvila iz tesnega obroča brez nadaljnjih izgub v noči od 19. na 20. februarja. Po kozjih stezah se jc spustila v dolino Soče,
Vitovljah, Ozeljanu, Šempasu in na Vogrskcm so ljudje navdušeno sprejeli borce. Propagandni odseki bataljonov so takoj začeli pripravljati mi liilge v Prvačini. na VogrsKem in v Dornbergu. V nekaj dneh so se brigad: pridružili številni novi borci. Na rojtlni dan maršala Tita se ;e vsa brigada zbrala na travniku pri vasi Vinišče, kjer je bila svečana prisega. Tovarišice iz Ptvačine so II. bataljonu poklonile kasen ¡napor, Nepozabni so vtisi veličastnega mitinga v Renčali, na katerem so sode: >\v :e tudi vse terenske organizacije. Mitinga se je udeležilo nad S00 ljudi.
Iz Vipavske doline je brigada odšla na Kras ir. se nastanila v Kostanjevici, Lipi in v Temnici. Tudi >' teli vaseh je priredila več mitingov. Osmega marca pa je brigada moralno in številčno okrepljena odšla skozi Železna vrata in Vipavsko dolino na borbene položaje na Trnovski planoti,
NA IDRIJSKEM
V visokem snegu in zametih je brigada dne .15. marca odšla iz Trnovskega preko Krnice na Predmejo v Podgozd. Tu je dva dni počivala in nato krenila čez Col in Podkraj po stari rimski cesti skozi Hrušico v
, am. : > ■" -
.;	•■ ir i __ • .Ji : .	. •	• , .	-	,	- . ••• _ • - •• . - .-■•_...
Preživeli borci XIX. SNOUB »Srečka Kosovela« zbrani v Štanjelu ob 10-letnici ustanovitve primorskih brigad
Spoznala sva se bila na kaj nenavaden način. Nekega pomladanske ga popoldne sem se vračal domov. Na Vaški poli me je srečal majhen, starikav možiček suhega, ' zgaranega obraza. Iz njegovih oči je sevala pravcata mladeniška razposajenost in hudomušnost. Prav resno me je nagovoril: »Pokažite mi no palec, da vidim kakšen je!« iSaj nisem vedel, ali bi mu ustregel ali ne, toda že je bil zagrabil mojo desnico, ogledoval nekaj časa palec, zmajeval z glavo in končno izustil: »Veste, povabil bi vas na glaš terana, toda vidim, da imate premajhen palec!« Radoveden sem bit v kakšni zvezi je neki moj palec z njegovim teranom. Vprašal sem ga. S prizvokom tihe hudomušnosti, katere pa nisem take j zapazil, mi je odgovoril: »Na sodu nimam pipe, am.pak lesen zamašek. Vsakokrat, ko si natočim kozarec vina, moram zatakniti odprtino s palcem, da medtem vno izpijem in si nat0 natočim še en kozarec. Vaš palec pa je mnogo premajhen, ida bi mogel zadelati odprtino. Sam pa danes tudi ne morem, ker, ka-llcor vidite, imam palec zavezan. Vsekal sem se. In zaradi tega ne bo n'č!« Pri tem se je hahlja1 tako prisrčno da so se mu ustne raztegnile tja do ušes, pokazal je svoje brezzobe čeljusti, mišice pri o-česnih kotih So se mu skrčile.
Tako se je znal hahljati samo on in še na misel mi ni prišlo, da bi mu zameril njegovo potegavščino. Pozneje sem zvedel, da je znan ivaški šalji.vec. Pogosloma se je norčeval iz lastne siromaščine, hvalil, da ima v klet.; vrsto buteljk več let starega terana in pripovedoval, da cele buteljke sam ne more izpili, ker da hi ga »vrgla opala«, puščali terana v buteljki pa da ne imara, ker da shlapi vsa ona dobrota ¡n moč, katero pridobi teran s starostjo
Bil jo mlekar. Mesec za mesecem in leto za letom je cijazil na ročnem vozičku mleko v Trst. Tekom let si je bil vendar toliko opomogel, da je za malenkosten denar kup.il pošvedran voziček in trmastega oslička. Ponosen je bil na to svojo (lastnino; sedel je možato na vozičku ter glaisno kregal in vzpodbujal svojeg,a oslička tudi tedaj, kadar tega ni bilo treba. S tem je hclej namreč opozori^ potnike nase in na svoje pridobljeno bogastvo.
Sam je pogostokrat zatrjeval, da sla s; z osličkom prava prijatelja. ¡Prav posebno pa ga je bil vzljubil takrat, ko se je bil dolgouštc naučil, da je prav glasno zatrcbeniat vsakokrat, ko je vozil mimo župni-šča, ki je bilo na koncu vasi. Lahko
s: zamislimo, kako prijetno de takšno jerihonsko liobenitanje mirno-spečemu človeku! Poštami župiii k je sicer Jakomina večkrat, okregal
J
i
JP •^iff »liF

f§i. ■
v- .H- •• •*;:v:\v>s1.v.*..<-:
h:- -'- ¿ffißMM " "
Wm

ftm
11|| H t?.

m
«P
SssM




in opozarjal. Kuharica ga je hotela podkupiti z nekaj kozarc-i terana, toda vselej brez uspeha. Jakomiin je vso krivdo zvračal na d.o!goušca in ta je še nadalje veselo trobil, vaskokrat ko je šel mimo župnišča.
Kljub vsemu prijateljstvu pa si,a si dvakrat le prišla v zamero. Jaiko-inin in osel namreč. Neke noči, ko je Jakomin spokojno kinkal na vo-z'čku in ko je njeg&va živalca prav pohlevno vlekla z vrči natovorjen voziček, je tam nekje pod štorja-ini osel kar naenkrat obstal. Sunek je bil prebudil kinkajočega Jakomina. Zagrabil je za vrv (vajeti še ni imel!), ki je bila zataknjena za ročaj vozne zavore, ter z njo nalahno pobožal sivca po hrbtu in imu, s samo njemu lastno zgovornostjo pričel dopovedovati, prepričevat,! ¡n naposle^ tud; obljubljati zvrhan koš najslajše detelje. Siv-ček pa je nepremično stal, slrigel z ušesi ter od Časa do časa odki-mavai z glavo.
Toda Jakomina je minila potrpežljivost. Močno je zavrl zavoro voza, zataknil vrv za ročaj zavore te)]- hudomušno so smehljajoč v Svojo nekoliko naprej štrlečo brado odlilačal na gmajno, Z ostrim »foučem«, ki prisilnega Kraševca vedno in .povsod spremlja, je na-¡rezal večjo butaro suhih brinjevih vej, jih lepo zložil pol sivea, za-žgal ter hiliro skočil na voz, Spiva se je sivec sam0 nekoliko zmrdo-
Velika manifestacija^kulturno prosvetne dejavnosti primorskih študentov |
gendamosti. Ljudje so takrat z velikim spoštovanjem govorili o »Koso-velovcili«. Zgodovina Primorske jia bo dvodnevne borbe Kosovelove brigade zapisala z zlatimi črkami v knjigo svoje zgodovine. Postojanka v Trnovem je bila takrat kot vrata za Gorico. To je sovražnik dobro vedel, zato jo jc utrdil in vanjo namestil jdo-sadko bataljona »Fulmine.« Vse to ni nič pomagalo. A' nezadržnem juri-šu so »Kosovelovci« uničili postojanko in si s tem priborili najvišje odlikovanje. imenovanje svoje brigade za udarno brigado.
Prirejeno po brigadni kroniki, ki
jo je pisal Lado Božič.
toplota le preveč neprijetno žgečka Po trebuhu, tedaj se je spustil v dir, kljub temu, da je bila vozna zavora dokaj trdno zapeta. Dirjal je sivček skozi Sežano in mimo IPrnelič ter se nekoliko unesel šele na openskem vrhu. Jakomin pa se je na vozu hahljaj. in muzal. Alj 'iz pozabe, ali iz oslovse maščevalnosti tistega dne sivček nj bil zatrobentai pre^ župniščem. In 'še več let zaporedoma se je spustil v lahen dir, kadarkoli je prišel na tisto nesrečno mesto, kjer bi bil kmalu csmojen.
Huje pa sta se bila sporekla s sivcem nekaj mesecev pozneje. Mirno kakor navadno je osliček vlekel voz po tržaških ulicah. Jakomin je imel neki l0pravek na tedanjem Piazza Borsa. Prav tedaj, ik.o je hotel zaviti z vozom iz ulice Ponleroša na Borzni trg. je zagle-lad sivček v izložbi na. nasprotni Strani ulice podobo svoje lastne lepote. Verjetno ga je, v trdnem prepričanju, da ga tam pričakuje njegova izvoljenka, po vsem njegovem oslovskem telesu spreletela sladka draž, d-a. je pozabil na vse prekoristne gospodarjeve nauke, Izprsi'1 se je, kolikor mu je pač dopuščal stari oguljenj komat, na-Išpičil ušesa ter z iglaisniim siavospe-ivom hitel svojemu hrepenenju naproti. Jakomin se še ni utegnil prav zavesti, ko je že začul glasno žvenkelianje drobcev razbite šipe. V svojem pričakovanju preva-irani dolgoušec je mirno pobesil ^glavo. Jakomin pa je moral odšteti primerno odkupnino.
»In kljub temu sva se prav dobro razumela.« je večkrat zatrjeval rajnki Jakomin.	-jaz-
Pnmorska bo doživela meseca maja letos pomemben kulturni dogodek. Primorski študentje se bodo predstavili s številnimi kulturnimi prireditvami. Na festivalu, ki bo sovpadal s proslavami desete obletnice osvoboditve in ustanovitve prve slovenske vlade, bodo sodelovale sledeče šludentoske skupine: 1. elram-ska skupina Kluba primorskih študentov z »Raztrganci«, 2. dramska skupina Postojnskega akademskega kluba s komedijo romunskega dramatika V. Eftimiu »Človek, ki je videl smrt«, 3. dramska družina tržaških študentov, 4. Primorski študentski pevski zbor, 5. študentski orkester, 6. kombinirana literarno glasbena skupina študentov in . 7. nogometna in odbojkarska reprezentanca primorskih študentov. Razen omenjenih skupin sta obljubila sodelovanje tudi zamejsko dijaško društvo »Simon Gregorčič« iz Gorice in gimnazijska mladina v Postojni.
Vse kaže torej, da se želiio primorski študentje predstavili ljudem z eno najinmožičnejših kulturno prosvetnih manifestacij, kar uh jc doživela doslej Primorska. Skrbne priprave nam že danes kažejo, ela bodo pri tem uspeli. Na festivalu bo aktivno sodelovalo .okrog 160 študentov, vse skupine pa bodo priredi le okrog 45 nastopov. Poudarili je treba, da so študentje prekinili s sla ro prakso favoriziranja večjih pri morskih centrov, kar moramo predvsem pozdraviti. Svojo kulturno misijo bodo ponesli tudi v našo pri morsko vas. Program festivala nam kaža, da bodo obiskali sledeče pri morske kraje: Sežana, Pivka, II. Bistrica, Postojna, Idrija, Cerkno. Tolmin, Kanal, Nova Gorica, Cerknica, Vipava, Črni vrh, Most na Soči, Bovec, Kobarid, Medana, Škofije, Koper Herpelje-Kozina, Senožeče, Ajdovščina. Miren, Renče, G-rgar, Šempeter, Štanjel, Komen.
Otvoritev festivala bo S. maja v Sežani. Istega dne bodo posamezne skupine krenile na svojo enotedensko turnejo, dne 15. maja pa se -bodo zopet zbrale v Novi Gorici, kjer bo zaključek festivala, združen s svečano skupščino Kluba primorskih študentov.
Pripravljalni odbor I. primorskega študenlovskega festivala posluje že četrti mesec in je sestavljen iz študentov, Kluba primorskih študentov in Postojnskega akademskega kluba, ki festival tudi organizirata. Odbor je navezal sliko z vsemi okrajnimi LO na Primorskem in jih zaprosil za finančne dotacije. Vsi štirje primorski okraji so se prošnji odzvali in obljubili pomoč. Vendar sta doslej de-
VALENCICEV IN VOJKOV SAMOKRES V NOTRANJSKEM MUZEJU V POSTOJNI
Sonce še ni utegnilo obžariti kamenja in vrhov samotnih borov na bazoviški planjavi, ko so G. septembra leta 1V30 ob 5.43 uri odjeknili smrtonosni streli. Tisti hip je ugasnilo tudi življenje primorskega junaka Lojzeta Valenčiča. Skupno s svojimi tremi tovariši je padel za bla-
finitivno določila svoj prispevek le okraja Tolmin in Sežana. Ker je jiro-račun festivala —• množično sodelovanje študentov, celotedensko bivanje na terenu in veliki potni stroški — dosegel precejšnjo višino, so študentje še vedno zaskrbljeni, če -jim bo usjielo zbrali dovolj denarnih sredstev. Pomoč jim je obljubil tudi republiški odbor zveze Svobod Slovenije.
Pni primorski študentski festival 'bo torej verna slika zavesti in razumevanja dolžnosti, lci se postavljajo pred našega primorskega študenta. Mimo tega je cilj majske, manifestacije tudi -to, da pritegnemo k sodelovanju mladino s terena, predvsem k organizacijskem delu, in s tem pri-■pomoremo k razgibanju mladinskih organizacij Primorske. V tem smislu je treba pozdraviti pobudo OK LMS v Postojni in Tolminu, ki sta obljubila pri festivalskih pripravah vso pomoč mladine.
Mesec maj je na pragu. Zato se študentje že danes obračamo na naše ljudi iz Primorske s prošnjo, da
organizirali razne kulturno prosvetne prireditve in, športna tekmovanja in zaklivizirati svoje člane na teh področjih. Sindikalne podružnice pa bodo začele te dni tudi sestavljati sezname predlogov za odlikovanja najboljših delavcev. Ta odlikovanja bo jiodcljcval Izvršni svet FiLRJ. Te dni jc bilo na področju koprskega okraja tudi več sestankov odbornikov množičnih organizacij, na katerih so se pogovorili o pripravah za proslavo. Tako so na sestanku v Ma-rezigah sklenili, ela bosta glavni proslavi v tej občini v Marezigah in v Borštu, Ob tej priložnosti bo -prosvetno društvo priredilo dve manjši odrski deli. Obnovili bodo tudi pevski zbor, Zveza borcev pa bo poskrbela, ela bodo odkrili spominske plošče padlim borcem v vseh vaseh, kjer jih še ni. O pripravah za proslavo desetletnice osvoboditve so razpravljali tudi na občnem zboru okrajne gasilske zveze v Kopra. Sklenili so, da bodo prostovoljna gasilska društva sodelovala na raznih prireditvah, na čast prazniku pa bodo or-
i mms m ^ ~ K..
i i --
i

: . »..^.T,—-'V,- 4 ■ .^f. X----V:.—- '

v času festivalskih dni priskočijo našim skupinam na pomoč, da se bo program odvijal nemoteno in uspešno, Prav tako pa vas vabimo, ela se v čim večjem številu udeležite naših prireditev. S tem boste dali veliko priznanje za trud, ki ga primorski študentje vlagajo v priprave za festival prav zaradi vas. A. Miklavčič
Po vseh primorskih okrajih se nadaljujejo priprave za proslavo desetletnice osvoboditve. V zadnjem tednu so se zelo razgibale priprave zlasti na področju Slovenske in Hrvatske Istre. Tako so sindikalne podružnice koprskega okraja sklenile na -čast desetletnici .osvoboditve
gor svojega ljudstva. Vedeli so italijanski krvniki, koliko so pomenili ti junaki našemu ljudstvu, zato niso hoteli izročili njihovih trupel. Morda so skušali s tem prikriti sramotno senco, ki je padla na njihove krvave roke?
Svetel lik Valenčiča živi še danes med. primorskim narodom, ki ne bo nikoli, pozabil njegovega junaštva in odločnosti na poti, po kateri je smelo stopal v borbi proti nasilju lujih osvajalcev.
Vojkov sainokres je najlepši spo-i min na narodnega heroja Janka Pre-'i mrla-Vojka, ljubljenca slehernega i primorskega človeka. Bil je med pr-; vimi, ki je stopil na pol boja, ki sla ga narekovala Primorcem nunjost in | srce. Za ideal svobode je žrtvoval | tudi svoje mlado življenje.
Meseca februarja leta 1942 je sto-| pil med partizane. Skokovito in drz-\ no je napadal okupatorja, ki je na 1 njegovo glavo razpisal 50.000 lir nagrade. Toda lo Vojka ni ustrašilo. j Njegova, vedno pripravljena vedra 'i beseda je vzpodbujala borce k še 5 večjemu junaštvu. | 15. februarja leta 1943 je odšel s ; tovariši na svojo poslednjo akcijo, v kateri je bil tudi smrtno ranjen. V i noči 22. februarja se je liho poslovil ; od svojih borcev. Prav tisti dan je i bil imenovan za poveljnika prve Pri-: morske brigade.
: Njegovo ime pomeni primorskemu ljudstvu simbol narodne vstaje, re-\ šil ve izpod tujčevega jarma.
ganizirali v Izoli samostojno prireditev, na kateri bodo sodelovala vsa društva iz okraja. Načrt za proslavo je pripravila tudi okrajna počitniška zveza. Poleti bodo organizirali tri krožna potovanja po Sloveniji in Jugoslaviji. Obiskati nameravajo partizanske kraje Gorenjske, Dolenjske in Štajerske ter mesta v Bosni, kjer so naše enote odbijale IV. sovražnikovo ofenzivo.
Kakor smo poročali bo glavna prireditev v Kopru 12. junija ob Pokrajinskem zletu Partizana. Zletni pripravljalni odbor je te dni imenoval poseben odbor, ki bo slabel za okrasitev mesta ob osrednjih prireditvah. Ta okrasitev pa bo imela trajnejši značaj. Med drugim bodo uredili nasade na Cankarjevi ulici, na trgu Muda in na številnih drugih trgih in ulicah Kopra. Uredili bodo tudi prostor okrog vseh zgodovinskih spomenikov, po izložbah pa bodo razstavili proizvode lokalne in druge industrije.
V Hrvatski Istri pripravljajo na čast eleseti obletnici osvoboditve številne nastope kulturno umetniških društev iz vseli krajev Istre. Po vseh občinah so tudi izvolili pripravljalne odbore za proslave, ki so že začeli izdelovati programe. Tako bodo v Višnjanu imeli tridesetega aprila svečano zasedanje občinskega ljudskega odbora, ki se ga bodo udeležili vsi odborniki medvojnega narodno osvobodilnega odbora. Ob tc-j priložnosti bodo odkrili tudi spominsko ploščo narodnemu heroju Joži Šura-
11U.
Iz Postojne nam poročajo, da se tamkajšnje kulturno umetniško društvo prav skrbno pripravlja na prireditve na čast desetletnice osvoboditve. Ze sredi prihodnjega meseca bodo nastopili z Car Emihovo dramo »Na straži«, pripravljajo pa lueli druge točke sporeda. Obširen načrt predavanj o temah, ki so v zvezi •/ desetletnico osvoboditve, je sestavila tudi postojnska ljudska univerza.
Na. Tolminskem so formirali v okviru prihodnje itolminskc občine poseben odbor, ki bo skrbel za proslave desetletnice osvoboditve. Tol-minčani nameravajo pomagati drugim občinam z raznimi točkami, predvsem Mostu na Soči, Grahovem in Tribuši.
Živahne priprave za proslavo so tudi v elrugih primorskih okrajih.
(Odlomek iz 'istoimenske novele, ki je izšla v zbranih novelah OD VOJNE DO VOJNE v izdaji Državne založbe Slovenije)
Stanovanje, v katerem sem s toliko pozornostjo zaživel, je obstajalo iz treh sob in kuliinje. Nikdar nisem bil v njem> toda po pregibih ljudi in po njihovih glasovih sem presodil, da je zares tako. Celo to sc-ni zatrdilo vedel, da imata kuhinja in ena soba okna na dvorišče, torej na severno stran, in da nikdar ne posije tja sonce.
V teh prostorih je stanovala družina, mož in žena in dva otroka. Vse štiri sem večkrat videl na stopnišču, toda to so bila le bežna srečanja, pri katerih nisem mogel izvedeti o njih dosti več kakor to, da sem videl pač njihovo zunanjo podobo. On je bil debelušen, precej velik človek z veliko plešo in s širokim, nekako strc-mljivim obrazom, kljub zajetnim oblikam gibčen v telo, ker je menda rad telovadil. Ona pa je bila majhna ženska z nenavadno globokim pasom, da sem nehote, kadar sem jo videl, pomislil na to, kako čudno kratke noge ima. Tudi njen obraz je bil, kakor njegov, pust in prašen od življenja. Njen nos je bil majhen in nestrpen, njene ustnice zmeraj nabrane v majlmo, smešno resnobno šobo in njene oči so bile sice in ostre. Kadar so me pogledale, se mi je zdelo, da sta se dve šivanki zapičili vame.
Takrat sem bil prepričan, da moreš pogledati človeku globoko v njegovo notranjščino samo tedaj, če ti je dana prilika, da lahko v miru prebiraš njegov obraz. Kakšna, nikdar do 'kraja razrešena, čudovitih skrivnosti polna uganka je vendar takle človeški obraz! Kadar sem imel katerega pred seboj, sem se zmeraj najprej zagledal v oči, v čelo in v senca. Tam se — kakor sem bil prepričan — razodeva življenje človeškega duha in čustev. Edinole tam lahko zaslediš tisle svetle odseve eluhovne bistrine. razumnosti in njenih žlahtnih navdihov, ki včasih na -tako neopredeljiv način plemenitijo izraznost obličja, Usta in deli okrog njih so pa okno v skrite in prikrite utripe čutnosti, v želje in sanjo telesa in lavi. Nikjer drugod se s tolikšno nepodkupljivo zvestobo resničnosti in resnici ne zrcali vsebina nagonov in strasti in globina čutnega elela naše narave, pa tudi njegove toposti ali surovosti sli pokvarjenosti.
Toda te moje misli glede spoznavanja ljudi so se v času, .ki sem ga preživljal onkraj stene, eleloma predruga-x.-i„ Tedaj nisem imel nobenih obrazov pred seboj in
3 čile,
vendar sem spoznaval ljudi na dragi strani in sem se seznanjal z njihovimi lastnostmi. O njih so mi govorili njihovi glasovi in pregibi, en sam korak mi .je včasih pomenil-presenetljivo odkritje.
Glasovi! On je prihajal vsak dan okrog ene iz urada domov in kadar jc zaprl vrata za seboj, se je zaslišal zmeraj isti pozdrav.
»No, mamica, kaj bo dobrega danes!«
Govoril je z visokim, čivkajočim glasom, za katerega dolgo nisem mogel dognati, kaj se bistvenega skriva v njem. Bil ije -poslovno prijazen in je hotel -biti umirjen in dobrodušno samozavesten, vendar me je nekaj motilo, da nisem mogel verjeti tej njegovi privzeti lagodni širini. Cez čas sem pa sprevidel, da imajo tak glas ljudje, ki nimajo mnogo vere vase in so vsak hip pripravljeni, podčrtali se s povzdignjc-nimi zvoki, da sc jim pri tem napenjajo žile na vratu, čeprav obenem dobro vedo, da jim niti ta ilitivi način ne pomore do veljave. Zato je bil njegov glas po svoji pravi barvi zmeraj boječe oprezen, da se mi je zdelo, kakor da tipa za razpoloženji in nadstrojenji svojega bližnjega. Kakor bi se jih možakar bal in kakor bi bil od teh razpoloženj lako odvisen, da je, brž ko si je bil na jasnem glede njih, uravnal sebe po njih. Ravno zaradi te barve njegovega glasu opozorjen sem včasih gledal skozi okno za njim, ko je odhajal od doma. Bil je v pleča širok in noge so mu bile močne, toda vse to je bil le varljiv videz. Njegovo telo sc je zdelo kakor brez kosti, kup mehkega mesa in prestopal se je prav tako, kakor bi z vsakim korakom premagoval svojo preplašenost in bi se trudil, 'da bi bil videli kolikor toliko ugleden in upoštevanja vreden.
»Saj, saj... dobrote pa lake!« Ali pa: »Za malo soldov malo muzike!« Ali: »Kaj si trčen! Vse bom polila...«, kadar je mogoče silil vanjo. Takšni so bili njeni odgovori na njegov pozdrav in njen glas je bil rezek in mrtev, kakor če razparaš obrabljeno cunjo. Nikoli ni zavzenel ali zapel, nikoli ni bilo čutiti v njem curka veselosti ali pa tistega značilnega diha ženske narave, ki zna na tako nepopisljiv način dati glasu toplino. Ženske, ki jih je pustilo življenje neutešene in ki niso obdarovane z bogato domišljijo, govore po navadi na tak način. Take ženske 'imajo tiste drobne, suhe. pritlikave instinkte, ki jih naganjajo, da brskajo po smeteh življenja, da prisluškujejo pri vratih, da skrite za zavesami oprezujejo za znanci in da nastavljajo ušesa obrekljivim čenčam ter se izživljajo v revni in sivi razburljivosti dolgočasne vsakdanjosti. Z njenim glasom v soglasju so bili njeni drobni, trdi, skoraj hlastni koraki, s katerimi je drobila po stanovanju.
On je živel kakor nihalo ure, enakomerno urejeno in zvesto nekemu -točno odmerjenemu ritmu. Od doma v urael in iz urada domov, jiojioldansko spanje, ure telovadbe, opravki v mestu, sprehod z ženo in včasih gledališče ali kino, seveda tudi z ženo. Ti izleti so bili kajpada velika potrata in o njih je odločala samo ona, kdaj sta si jih lahko privoščila. Kajti ona je spreminjala vsako uro njunega življenja v številke in njeni računi so bili neizprosen okvir za potrebe duše -in telesa
Znanstvena (raziskovanja pravijo, da se vrednost sadja v celoti ne imore preceniti, tako je velika. Z medicinskega stališča je sadje zelo dragocen sestavni del naše pretirane. Za mnoge ljudi je sadje najboljše sredstvo za urejevanje prebave. Za dobršen del bolnikov in a srcu, k{ dan ali dva v tednu Iživijo samo cd sadja, pravijo, da
s tem daljšajo življenje.
Razen orehov in njemu podob-nift sadežev se sadje odlikuje po jsočnosti, prijetnem okusu in lahki .prebavnosti. Kljub veliki sočnosti, saj vsebuje okoli 85% vede, Sloni visoka vrednost sadja tudi na vitaminih, mineralnih snoveh, sladkorju, pektinu, sadnih kislinah in aromatičnih snoveh. Skupnost vseh teh sestavin ugodno vpliva na človeški organizem.
Prav posebno vrednost pa imajo sadni sokovi, če so izdelani iz zdravega in zrelega sadja. Na trg prihajajo v glavnem v dveh oblikah: kot bistri, prečiščeni sokovi in kot motni, gosti sokovi. Poleg mleka So ti sokovi najboljša in najbolj tzdrava pijača. Predvsem se uveljavljajo motni sadni sokovi zaradi boljše arome in zaradi novej-Sega spoznanja, da je vsak proizvod več vreden, čim manj se v !njem izpreminjajo naravne lastnosti,
V Slovenij; imamo štiri podjetja, Iki proizvajajo sadne sokove, iti si-tcer: Tovarna Sad v Celju, Jugo-ialko v Mariboru, Flores v Ajdovščini m Belsad v Črnomlju. Te tovarne so opremljene, z modernimi stiskalnicami velike zmogljivosti in urejene so tako, kot to zahtevajo mednarodni predpisi. Vse iskupaj lahko izdelajo letno naj-imanj osem milijonov litrov sadnih isokov raznih vrst, od tega največ grozdnih in jabolčnih, Z drugimi ¡besedami to pomeni, da lahko po-|rabi vsak prebivalec v Sloveniji Eetno približno šest litrov sadnega soka. Toda takoj moramo ugotoviti, da zmogljivosti tovarn že zdaleč niso izkoristili in da so namesto osem milijonov litrov letno izdelaj samo 1,260.000 litrov, to se pravi komaj 1/6 dane možnosti. Tako je odpadlo na enega prebi-ivalca Slovenije le en liter proizvedenega sadnega soka. Pri tem pa nit; ne računamo, da prodajajo naše sadne sokove tudi v druge republike.
Kaj pravijo statistični podatki 0 sadnih sokovih iz drugih dežel? že pred vojno so v Švici porabili približno pet litrov sadnega soka na osebo, po vojni pa je ta potrošnja znatno narastia. Leta 1945 je znašala proizvodnja t.akih sokov v ZDA osem litrov na osebo in je bila še vedno v porastu. Potrošnja vina je bila istočasno za polovico manjša.
/ "¿5 ■ * v-, *
14 k ^ /
I i ;:"'! ■ I ' '
mik
fi I I
p n :
i.
... ^ =
Praktičen in lep predpasnik, za katerega potrebujete 1,75 m pralnega blaga SO cm .Urine
Zanimiva je tudi primerjava cen. Na svetovnem trgu je splošno pravilo, naj bo sadni sok vsaj tako poceni kot pivo. To pravilo drži v splošnem tudi pri nas. Vendar se ljudje pritožujejo, da so sadni sokovi predragi, posebno v krajih, kjer je tudi cena vinu približno ista, ali pa je še celo cenejše. Bolj nerazumljivo pa je dejstvo, zakaj ni mogoče dobiti sadnih sokov (včasih niti v vročem poletnem času) v gostinskih obratih ali v trgovinah. Nujno je, da pride v naših trgovinah s pijačami in v našem gostinstvu do temeljnega preekreta lin da začn0 uvajati v večji meri sadne sokove kot vsakdanjo in splošno pijačo. To nam narekuje tudi skrb za ljudsko zdravje in interes boljšega 'izkoriščanja velikega bogastva, ki ga predstavljaj© naši prirodni sadeži. Saj je Slovenija znana v svetu po svojem bogastvu na kultiviranem in divjem užitnem sadju visoke kvalitete in dobre a-Irome. Zato tudi izvažamo veliko sadja v inozemstvo.
Naj navedemo še dejstvo, da so sadne sokove, ki so jih izdelal) v Sloveniji, preizkusil,- tudi tuji strokovnjaki, ki so priznali, da so odlični jn sposobni za konkurenčni boj z vsakim inozemskim izdelkom.
Pri tem razpravljanju o pomenu sadnih sokov pa ne smemo pozabiti na pijačo, ki se vedno bolj uveljavlja v zadnjih petindvajsetih letih ¡n je še danes zelo priljubljena po vsem svetu. To je paradižnikov sok. V ZDA je potrošnja paradižnikovega soka narasla cd 4 milijone litrov na 616 milijonov letno, kar pomeni približno polovico proizvodnje vseh sadnih sokov. Kakor sadni sokevj sploh, prihaja paradižnikov sok na trg v steklenicah ali v pločevinkah. Ta proizvod smo omenilj t,udi zaradi tega, ker naša domača industrija pripravlja prvo poizkusno proizvodnjo paradižnikovega soka. Pri nas že izdeluje paradižnikov sok tovarna Ex Arr goni v Izoli, toda žal ga je zelo težko dobiti. Upamo, da bodo letos naše tovarne že tolik0. napredovale, d& tega koristnega soka v bo primanjkovalo na našem tržišču.
Del naše živilske industrije, ki se bavi s predelavo sadja, jevpol-n( mer; spoznal važnos* svoje vloge pri dvigu sadjarstva s predelavo sadja v dragocene sokove. S proizvodnjo in porabo sadnih sokov učinkovito izkoristimo to, kar nam nud,- naTava in s tem nedvomno pripomoremo k dviganju naše življenjske ravni.
»Kdo ve, ,kaj bi bilo pravzaprav treba narediti?« — pogosto potoži človek, ki si je izpalmil nogo. Predvčerajšnjim, ko je nekako nerodno stopil in si zvil nogo, se mu je iz-palmil sklep levega stopala." Najprej ga je zelo zabolelo, potem pa je noga močno zatekla. »Nogo morate držati na visokem, na zatekel sklep pa dajati mrzle obkladke!« je svetoval prvi zdravnik, ki ga je prosil za pomoč.
Nekaj dni kasneje je srečal prijatelja, ki je prav tako zdravnik. Le-ta mu je svetoval: »Nogo drži dol in jo kopiji večkrat na dan v vroči vodi!«
Nobenih obkladkov? Vroče kopeli? Kaj je pravilno? Naj se vam zdi še tako neverjetno, oboje je pravilno.
Pii izpahnjeni nogi so prenateg-lijene vezi in mišice. Mogoče so poškodovane tudi kite in kakšna krvna žilica. Zato je tudi odteklo nekaj krvi v notranje tkivo okrog sklepa. Tako nastane izliv krvi, ki ga vsakdo pozna. Najprej je tako anesto rdeč-kasto-modro, po tednu dni spremeni barvo v zeleno, in še po nekaj dneh postane rumenkasto, potem pa čudne barve izginejo in koža je zopet normalna. To notranje krvavenje skupno s hitro ozdravitveno reakcijo telesa, ojačano s krvnim obtokom, je izzvalo oteklino.
Z mrzlimi obkladki skuša zdravnik zmanjšati oteklino poškodovanega telesnega dela. Ko je to opravljeno, je treba organizmu pomagati,
i p n
J in u £o i <
HI ¥ sin
:	- l l i ■-.,■:■ -i	Š5..V.
jsiisivafcs. si s .i....„>,.-.:m
Široki plašči so še čedno zelo priljubljeni. Posebnost našega modela so gumbi na rokavih in na žepih. Plašč je brez ovratnika

Od prenapornega dela in večnih skrbi je človek dokaj 0t°pel za vse, kar ga obdaja. Ali vedno? O, ne, za spremembo s, poišče razvedrilo, da vsaj za nekaj ur pozabi na vsakdanjost in se izgubi v svetu iluzij. Že otroku je domišljija ključ, ki ga vodi v pravljico. Tam nikoli ne manjka »srečnega konca«, ki v vsakdanjosti skoraj vedno zdrsne nekako mimo in ga nadomesti nekaj, kar se nam morda zdi docela neustrezno, nepravično in slabo.
Al,j se še spominjaite otroških dni? Prijetno je bilo ob zimskih ■večerih pri peči ali na kolenih stare tete, ki je bajala o kraljičnah in zlatih jabolkih, o letečih preprogah in čudežnih škor.njih, o strahotnih bitjih, ki so plačevala dobro in slabo. Včasih je pripovedovala tudi o resničnih doživljajih, k] pa so se zdela bolj neresnična cd bajk samih — skratka, vsakomur izmed nas je v mladosti pri-jal tak svet, kot bi bil izmišljen in prikrojen prav za nas.
Velikokrat se je zgodilo, da so pravljice imele na otroka kvarne posledice: zamenjal je resničnost s pravljičnostjo. Povsod je videl le junaka in osebe iz izmišljenega
da sesirjeno kri zopet raznese po telesu. Takrat pomaga gorkota. Zato tudi takile na videz nasprotni nauki, danes mrzlo, jutri vroče.
Lahko se zgodi tudi, da dva zdravnika istočasno za isto stvar priporočata eden mrzlo, drugi toplo. Oba imata svoje vzroke in oba imata tudi prav.
Pripravimo milo za čiščen]e madežev
Odlično milo za čiščenje madežev si lahko sami pripravimo takole: kos pralnega mila naribamo, ga denemo v stekleno posodo, prelijemo z amoniakom, dobro premešamo in -zamašimo. Ko je milo popolnoma raztopljeno, dodamo še malo -amoniaka, toda pazimo, da ostane zmes gosta.
To tekoče milo bo odstranilo vsak masten madež in vso umazanijo z obleke, čc z njim umazana mesta zdrgnemo, nato pa izperemo v mlačni vodi.
Meso pravkar zaklane živali je navadno trdo. Če ga nakapamo z limonovim sokom in oljem 10 minut preden ga denemo v pečico,
bo sočno in mehko.
$
Lakasto usnje lepo operemo s sladkim mlekom. Potem nama-ženio s surovini jajčnim beljakom in zdrgnemo z volneno krpo.
Za otroka ni nevarna samo ulica ali dvorišče. Pogoste so nesreče, ki se zgodijo otroku v stanovanju, na očigled staršev. Velik odstotek otrok, ki jih pripeljejo v naše bolnice, je med tistimi, ki so žrtve nesreče ali malomarnosti staršev ali pa tistih, ki so jim otroke poverili na čuvanje. Zato vas bomo opozorili na nekatere stvari, na kar je treba prav posebno paziti, ker bomo tako lahko preprečili marsikatero nesrečo.
1.	Otroško posteljico, košaro ali voziček postavimo tako, da ni v bližini ničesar, tza kui! bi se d t rok lahko oprijel, se dvignil in padel iz ležišča. Prav tako ne sme biti ležišče blizu mize, s katere lahko s prtom vso potegne, da pade nanj ali na tla.
2.	Dojenček naj spi brez blazine. To je dobro že za pravilno rast in razvijanje hrbtenice, s tem pa tudi zavarujemo otroka, da se ne bo v blazini duši], če se obrne na trebuh.
3.	Nekateri starši imajo grdo navado, da otrokom grejejo posteljo z ogrevalnih steklenicami ali z električnim ternroforjem. Steklenica se lahko odmaši in otroka opeče vrela votla, v termoforju pa je lahko slaba izolacija ali kratek stik, kar lahko izzove nesrečo.
sveta, bal se je vsakega in vsakogar, celo prijaznega domačega muca, ki se mu je dobrikal, češ saj ni maček, ampak sam nebodigatre. , ba. Bal se je teme, v kateri motovilijo coprnice in volkodlaki, po: cesti se je venomer oziral, če slučajno ne .prihaja za njim gozdni (ah divji mož. Skratka, pravljice so otroku posredovale marsikaj lepega, kar domišljij a naravnost zahteva v svoji neutešenosti, so pa mnogokrat pustile tudi škodljiv pečat, ki se ga je v odraščajoči dobi človek le težko otresel.
Zahteva po pravljičnosti je svoj-ska vsakemu človeku, da, celo posamezna vas, dežela ali ljudstvo poseduje svoje pravljične junake, ki jih odlikujejo vrline, lastne določenemu kraju ali ljudem. Razmere kraja in ljudi so rodile in ustvarjale pravljice in ni čudno, če so se tlačenemu, nesvobodnemu človeku utrinjale zamisli maščevanja in maščevalcev v najbolj pisani pojavi, obleki in dejanjih.
Kakšen je bil, oziroma je še vpliv takega pravljičnega sveta, je seveda drugo vprašanje.
Kako je delovala na otroke filmska predstava »Sneguljčice«, ki je v raznih inačicah razširjena pri vseh narodih? Otroci so si ustvaril; v deklici Sneguljčici podobo nedolžnosti, lepote in dobrote, v antipodni kraljici — mačehi, pa vsega obsojanja vredno podobo , ki mora prej ali slej podleči. Vzgojni namen je bil torej že dosežen: mali gledalci so ob vidni predstavi ljubkega, dobrega dekletca in hudobne mačehe sami občutili razliko.
Starši in vzgojitelj,- morajo torej znat-i otroku posredovati izbran pravljični svet, ki ustreza stopnji irazvoja in okolju. Otrok današnjega sveta pa, k j se otresa vsega, ¡kar vodi v mrak in neznanje in hoče vse raziskati, videti in otipati, potrebuje drugačnih pravil jie kot c/trok preteklosti. 'Zavedata se moramo, da so današnji otroci mnogo bolj kritični od prejšnjih, kj so tavali po temi neznanja. Razlika med nedkanjo idilč-nostjo in današnjo stvarnostjo je nepopisna. Otroku danes že v zi-ibeli, to se pravi — v posteljici, igra radio, namesto trske, lojenke ali petrolejske svetilke mu jasna električna luč razsvetljuje najtemnejši kot, v katerem ga kvečjemu preseneti kakšna ponižna miška. 2e v šolski, da cel/o predšolski dobi obiskuje filmske predstave in se tudi sicer praktično seznanja s čudesi modeme tehnike; posedanje za gorico zimsko pečjo je zamenjal zdrav šport ¡n telovadba. Otroku je treba torej-samo pomagati, da pravilno pojmuje, sprejme in obdrži marsikaj, kar bi še v polpretekli dobi pomenilo pravo pravcato pravljico.
Saša Frelih — Držajeva
4.	Za otroka je zelo važen izbor igrač, ker jih nosi v usta. Zato morajo biti igrače iz snovi, ki jo umivamo ter sestavljamo iz večjih delov, ki jih otrok ne more odtrgati in požreti.
5.	Gumbi in trakovi na perilu morajo biti dobro prišiti, ker jih otroci radi porivajo v usta 111 jih lahko odtrgajo ter pogoltnejo.
6.	V nos porivajo grah, fižol in druge drobne stvari, zato naj ne bodo v njihovi bližini.
7.	Ob oknu ne imejmo pručic in stolov, kajti otroci bodo nanje splezali. Pri tem lahko visijo preveč čez okno, zgubijo ravnotežje in padejo na ulico.
S. Iz ključavnic moramo pobrati vse ključe, ko začne otrok capljati naokoli. Ključi so za otroke velika mikavnost in prav nobenega ne pustijo v mini. Lahko se nam zgodi, da se otrok zaklene v sobo in potem ne zna odkleniti, ali da zaklene kak predal in potem ključ izgubi.
0. Razna zdravila, 'kis, špirit, žganje, sodo ¡11 podobno nikoli ne puščajte tako, da otrok lahko doseže. Zgodilo se je že, da so otroci pogoltnili nekaj praškov za spanje in potem zdravnikom ni več uspelo, da bi jih zbudili. Otrok si izmaliči obraz ali kak dnig del telesa, če polije po sebi sodo ali lužni kamen. Zato naj bodo zdravila pod ključem, druge stvari pa na za otroka nedosegljivem mestu.
10. V sobi, kjer gori električna peč, ne puščamo otroka nikdar samega. Papirji in vžigalice niso igrače za otroka. Otroci so že večkrat zažgali hišo.
11. Pazile na električna stikala, svetilke in podobno. Izolacija mora biti dobra, toda vendar je bol;e gledati, da se jc otroci ne dotikajo.
v. «* * *
mim
MJMš
,w
0,,
1 i!
¡Pt
iS V ;<!.
^ Mi .
i Jpi/ '
l
w
i:-"- ;« V:';
i!!! I;
■J H
lif:

rf
ur
. ..VI 1 V'
i!i ii;1.':i ........... ...

S**:
"'"i I
.M
Iz stare obleke nova —• to dosežemo s kombinacijo, za katero vidite ne sliki dva vzorca
12.	Plinski štedilnik obrnite tako. da otrok ne more odpreti pipie, če je slučajno sam v kuhinji.
13.	Otroci ne smejo doseči našega pribora za šivanje, kajti tam je veliko nevarnosti: šivanke, bucike, škarje in gumbi. Za otroke je vse tako pripravno za v usta ali v nos!
14.	Domačih živali, psov in mačk, nikoli ne puščajmo samih pri otrocih. Najsi bodo še tako domače, otrokom so lahko vedno nevarne.
15.	Če je otrok v kuhinji blizu štedilnika, obrnimo posodo z dolgim ročajem vedno proč od njega. Tako bomo preprečili, da je ne bo otrok potegnil in polil vročo vsebino pe sebi.
IG, Ko je za otroka jed kuhana, jo najprej razhladimo in vse pripravimo in šele potem začnemo otroka hraniti. Sicer je otrok nestrpen 111 lahko potegne vročo jed na sebe in se opeče.
Jajčne jedi in omlete so rahlejše, če dodamo testu malo nastrganega krompirja.
*
Prerezana čebula bo več dni sveža in uporabna, če prerezano ploskev namažemo z maslom.
*
Sledove od- črnila na kazalcu in sredincu zdrgnemo z glavico 'od vžigalice
*
Kakao se ne sprimc v kepe. «e gn pomešamo s sipo, preden ga vsujem0 v mleko.