POSTNtNA PLAČANA V GOTOVINI
NAROCNIiNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 dm. tujina 30din
TCLEFON UREDNIŠTVA! 25-67
UPRAVE:	25—67 In 28-67
POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 “oStni čekovni raCun imos
Maribor, torek 21. maja 1940
Zavezniški protinapadi
Trenutno se bijejo najsrditejše bitke med nemškimi in zavezniškimi oklop-nimi divizijami severnozahodno od Saint Ouentina, katerih namen je preprečiti nemško napredovanje do obale Rokavskega preliva
BERN, 21. maja. Ass. Press. PO POROČILIH, KI PRIHAJAJO TAKO Z ZAVEZNIŠKE KAKOR Z NEMŠKE STRANI V ŠVICO, SE BOJI V SEVERNO-VZHODNI FRANCIJI NADALJUJEJO, VENDAR SE ZDI, DA NISO VEC TAKO SRDITI, KAKOR SO BILI ZADNJE DNI, RAZEN V ODSEKU SEVERNOZAHODNO OD ST. OUENTINA, KJER SE BIJE ŠE DALJE STRAHOVITA ODLOČILNA BITKA MED NEMŠKIMI IN ZAVEZNIŠKIMI MOTORIZIRANIMI DIVIZIJAMI. NAMEN NEMCEV JE TU PREDRETI DO MORJA. NA JUŽNEM KRILU JE NEMŠKA OFENZIVA USTAVLJENA, PRAV TAKO V CENTRU, NA SEVERNEM KRILU SE PA BIJEJO PREMIKAJOČI SE BOJI. NAPREDOVANJE NEMŠKIH OKLOPNIH DIVIZIJ JE NALETELO POVSOD NA ODPOR ZAVEZNIŠKIH OKLOPNIH IN MOTORIZIRANIH DIVIZIJ. NEMCI SO VRGLI TU V NAPAD SKORAJ VSE SVOJE OKLOPNE ČETE. ISTOČASNO POROČAJO DANES, DA SO ZAVEZNIŠKE OKLOPNE DIVIZIJE PRIČELE PRI LA FEREU PROTIOFENZIVO, KATERE NAMEN JE PRESEKATI NEMŠKE KOLONE. V SEVERNOZAHODNI BELGIJI SO NEMŠKE ČETE NAPREDOVALE NA OZEMLJE, KI SO GA ZAVEZNIŠKE ČETE IZPRAZNILE. ZDI SE, DA SE
MORA VELIKA BITKA OKLOPNIH IN MOTORIZIRANIH DIVIZIJ V KRATKEM ODLOČITI.
Nemška vojna poročila
BERLIN, 21. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo' poroča: V Belgiji se nadaljuje zasledovanje zadnjih sovražnikovih patrulj. Reka Dendre je prekoračena in dosežen gornji tok Šelde. Angleške čete se umikajo proti pristaniškim mestom Rokavskega preliva. Pri Maugeureu in Va-lencieoneu smo odbili poizkus franooskih Čet, da bi napredovale. Sovražnik je imel pri tem velike izgube. Tu se francoske in belgijske čete po ponesrečenem pre-domem poizkusu umikajo proti zahodu. Jugozahodno od tod so dosegle naše čete bojišče bitke na Somrni leta 1916, in sicer na cesti Cambrai—Peronne. Iz Lao-na na sever napredujoče oklopne kolone sovražnika smo prisilili k umiku. Vse notranje utrdbe Ličgea in Namurja so v naših rokah. Naše letalstvo je dalje uničevalo sovražnikove zveze in koncentracije čet v zaledju. Napadi na sovražna letala so se uspešno nadaljevali. Na bel-gljsko-holandskl obali smo uničili dva sovražna rušilca, torpedovko »Incompri-se« in za 15.000 ton transportnih ladij.
Francoska vojna poročila
Sovražnik je izgubil skupaj 143 letal, mi pa jih pogrešamo 31. Pri sovražnih napadih na zahodno Nemčijo je zopet trpelo civilno prebivalstvo. Edino vojaško torišče, ki je bilo zadeto, je taborišče vojnih ujetnikov.
BERLIN, 21. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Nemške čete so včeraj zavzele Laon. Na citadeli vihra nemška zastava. Pri napredovanju dalje od Laona smo dosegli prekop Aisne-Oise.
NAGLICA NEMŠKIH OPERACIJ
BERLIN, 21. maja. DNB. Berlinski dopisnik »Associated Pressa« je imel priliko sodelovati v bojih, na zahodnem bojišču. Posebno naglaša sistematično delo pionirskih oddelkov in naglost dobave streliva in bencina nemškim frontnim oddelkom. Tempo, s katerim nastopajo zračne sile, se lahko primerja s pravim tornadom. Oprema nemške vojske je najmodernejša, motorizirane edinice so sposobne premeriti tudi po 100 km na dan.
VII
PARIZ, 21. maja. Havas. Sinoči so se Dri St. Ouontinu pridružile francoskim divizijam težkih tankov, še britanske divizije težkih tankov, ki so tako združeno navalHe na sovražnika. Vkljub temu po-iačauju je nemški pritisk pri St. Quen-tlnu še vedno silen. Vendar se v glavnem splošni položaj v teku zadnjih 24 ur kljub nenehajočemu nemškemu pritisku, bistvo-no ni spreitffenil.
PARIZ, 21. maja. Havas. Sinočnji francoski vojni komunike se glasi: Strahovita bitka severno in zahodno od Sr. Ouentina še vedno traja. Ponovni nemški napad pri Montmedyju je bil zavrnjen s težkimi izgubami za sovražnika. Na ostalih predelih fronte nič posebnega. Ves dan je trajala velika aktivnost našega letalstva. Naši bombniki so zasipavali s tonami bomb sovražne oklopne kolone ter prizadejali tankovskim oddelkom težke Izgube.
POROČILO GENERALA DUVALA
PARIZ, 21. maja. Havas. General Du-val v današnjem »Jouru« opisuje trenutki položaj na francoski fronti in izjavlja, da se Nemcem v zadnjih 24 urah nikjer ki Posrečil kak znatnejši predor, nasprot-ko, da je bil sovražnik pri vsakem takem Poskusu s težkimi izgubami zanj vržen kazaj. Sinoči smo imeli položaje v St. Qo®ntinu, Caleauju. Cambralu in Peron-kc'u trdno v svojih rokah. V vsem pod-med temi kraji, zlasti zapadno gd J-E Ouentina, pa je v teku strahovita bitka naših in sodražnih oklopnili divizij, minevanje generala Weyganda za vrhovnega poveljnika je vlilo Četam nov Po.tmn. Novi poveljnik ie bil v svetovni glava generalnega štaba in je znan 1'''r■ 11 odločitvah in odločilnih pose-
GLASOVI PARIŠKEGA TISKA
PARIZ, 21. maja. Havas. Listi poudarjajo, da stavijo francoske čete stalnemu nemškemu pritisku severno od črte Saint Ouentin—Laon—Rethel močan odpor. Videti je, da se je nemška sila za enkrat ustavila, ker je zaveznikom uspelo, pre-grupiratt čete in zaustaviti udarnost nasprotnika. Vojska ima v maršala Petaina In novega vrhovnega poveljnika Wey-ganda veliko zaupanje, vsi poveljniki so
se z odločnostjo postavili sovražniku v bran. Vojaška strokovnjaka Morris in general Duval pišeta v listih, da se je nemškim motoriziranim kolonam posrečilo priti do Carabraia in Laona, tu so jih pa Francozi pognali k umiku. Obe mesti sta v zavezniških rokah. Nemška ofenziva splahneva, v Nemčiji že prevla-
Zavezniška protiofenziva ?
LONDON, 21. maja. Reuter. V poučenih krogih je zbudila vest, ki je dospela v London tekom noči, da so Francozi pričeli z večjim protinapadom pri La Fe-reu, vtis, da gre za akcijo mnogo večjega obsega, kakor to izgleda morda na prvi pogled. Isti krogi se celo sprašujejo, ali ne gre morda že za najavljeno veliko zavezniško protiofenzivo? To sklepajo zlasti po legi kraja, od katerega je protinapad izšel, zlasti pa Iz smeri, v katero je naperjen francoski protinapad. Če se namreč ta najnovejša francoska akcija posreči, bo čelo nemškega prodiranja v smeri proti Rokavskemu prelivu odreza-
duje mnenje, da se je treba pripraviti na pozicijsko vojno. Položaj za zaveznike je trenutno izboljšan. General Weygand je vlil četam novega duha; ob ni nikoli izgubil bitke. Prešel bo v zgodovino kot eden najbolj vidnih sinov, zvestih Svoji domovini.
no, istočasno bo pritisk zadnjih dni, ki je že ogrožal zavezniške čete v Belgiji, da bi bile odrezane od Francije, prenehal. Akcijo, ki se najavlja, podpirajo prav te čete v Belgiji, ki se zajedajo v omenjeno nemško čelo z nasprotne strani kakor, francoske ter s tem te naravnost podpirajo. Pa tudi nemške sile vzhodno od La Ferea, bi bile resno ogrožene, ker bi bil tako razkrit njihov bok. Na tem področju so Nemci že včeraj pretrpeli dva občutna poraza. Prvič so bili vrženi nazaj čez reko Alsno (izg. Eno), drugič pa so pretrpeli poraz pri Montmedyju.
Angleška vojna poročila
LONDON, 21. maja. Reuter. Sinočnji komunike vrhovnega poveljstva britske ekspedicijske vojske se glasi: Odbili smo ponovne silne nemške napade. Zlasti južno od reke Scalf (sevemozapadno od St. Ouentina) in ob reki Šeldi (zapadno od Bruslja) Smo sovražniku, potem ko Smo ga odbili, zadali težke izgube. Vzdolž vse te črte, ki teče od severa proti jugu, so britanske in belgijske čete nudile na utrjenih položajih sijajen odpor, zlasti ker so neprestano dohajala ojačanja. Nemški poskus, prodreti to fronto, Se ni posrečil.
LONDON, 21. maja. Reuter. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva javlja, da so angleške motorizirane divizije odbile nemške napade na belgijskih tleh. Pri tem se je z veliko hrabrostjo izkazala tudi belgijska vojska, ki je uspešno posegla v boje.
NOBENIH RAZPRAV O FRONTI
LODON, 21. maja. Havas. V uradnih krogih javljajo, da Churchill na seji parlamenta ne bo razpravljal o dogodkih na fronti.
Načrt operacij je izdelal Hitler sam
Zanimiva izjava maršala Goeringa nemškim novinarjem - Hitler ?e zavrgel vso staro strategijo - Njegove odločitve so rezultat inspiracije
BERLIN, 21. maja. DNB. Maršal G6-ring je prispel v Berlin. Zastopnikom tiska je podal izjave, ki so se tikale odgovorov na razna vprašanja iz vseh slojev naroda. Najprej je omenil maršal padalce, ki da so bili že pred leti kot samostojne edinice dodani letalstvu. To edinice so se ustanovile In vežbale pod posebno skrbno kontrolo vodje Hitlerja. Pripadajo nemški oboroženi sili. V tujini so jih poznali že pred vojno, ko so prisostvovali na raznih paradah. Goring je izrhzil visoko priznanje pilotom lovcem, padalcem in četam sploh, ki so v zaledju sovražnika junaško nastopile za zmago nemške misli. Kljub vsem težkočam in nevarnosti so padalci za trdnjavskimi okopi sovražnika prevzeli Iniciativo v svoje roke in izpolnili od vodjo rajha dane jim naloge. Nočem tako, kakor moji kolegi v Angliji in Franciji, širiti neverjetne vesti o uspehih letalstva. Naše le-
talstvo vrši svojo dolžnost, svoje uspehe dokazuje z deli, ki so bila posebno junaška ob naskoku na Liege, Namur, An-vers in Maubeuge. Ves načrt, po katerem se sedanje operacije vodijo, je delo samega Hitlerja, prav kakor je bil tudi načrt zasedanja Poljske njegovo delo. Tudi smelost operacij na Norveškem kaže nanj kot na genialnega vojskovodjo. Eiitni generali se čudijo, do kakšnih potankosti je vodja Nemčije obveščen o vseh vojnih dogodkih. To je mogoče le vojskovodji, ki je prebil največjo dosedanjo vojno, svetovno vojno, na fronti kot navaden vojak. Kot hraber vojak ima izkušnje in pozna potrebe frontnikov. Dobro ve. da proti oklopnim divizijam delujejo sovražni topovi z največjo učinkovitostjo prebojne sile, Ker to ve, je postavil takšne topove v akcijo proti sovražnim tankom. Hitler je sovražnik strategije, ki se vodi iz zaprtih prosto-
rov, daleč od fronte. Jo človek prakse. Po praktičnih izkušnjah je nastal sedanji vojni načrt, ki nas.je v nekaj dneh dovedel do Aisne in obale. Vodja je izdal takšna povelja, da bi se dosefele najmanjše Izgube. To, kar je slutil nemški narod v najtežjih dneh, da bo vodja rajha s svojo genialnostjo vodil tudi vojne operacije, to se je uresničilo. Zato lahko s polnim zaupanjem gledamo v končno zmago.«
LONDON, 21. maja. Reuter. Sinoči je dal maršal Goring nemškim novinarjem o načinu nemškega vojskovanja sledeča pojasnila: Nezadržljlvost nemškega napada je osebna zasluga in delo vodje nemškega rajha. On je revolucionar v strategiji. Zavrgel je vsa načela klasičnega načina vojskovanja. Njegove zamisli so svojske, njegova odločitev je rezultat njegove nenadne inspiracije, ne pa rezultat dolgotrajnih posvetovanj
Za ameriško pomoč zaveznikom
Ameriška javnost zahteva, naj pošljejo Zedinjene države zaveznikom 10.000 letal Silno povečanje gradnje bojnih letal — Novo liliputansko letalo
WASHINGTON, 21. maja. Reuter. Predsednik vojnega odbora v predstavniškem domu je imel po radiu govor, v katerem je naglasil, da se velika bitka v Franciji bije tudi za interese USA. Ta vojna grozi, da bi ena velesila zavladala svetu in morjem, in če ameriški narod noče, da bi bil nekega dne prisiljen, poslati v Evropo s,vojo mladino na bojišča, na] že zdaj materialno čimbolj podpre zaveznike.
NEWYORK, 21. maja. Reuter. Današnji »New York Sun« prinaša uvodnik izpod peresa bivšega lastnika lista Franka Ow-nerja, ki poziva ameriško vlado, naj zaveznikom nemudoma odpošlje 10.000 letal. To število ter ono, s katerim zavezniki sami razpolagajo, bo zadostno, da se položaj takoj spremeni, ker bodo na ta način zavezniki imeli ogromno premoč v zraku, čim bi nasprotniku bila ta premoč odvze-
ta, bi bil napram ostali premoči zaveznikov wez moči. Toda, treba je zaveznikom pošiljati material vseh vrst, ker je njihova industrija po rapidnent razvoju dogodkov deloma ohromljena, odnosno jo je treba z ameriškimi pošiljatvami razbremeniti. Zaveznikom pa je treba pošiljati tudi podmornice, čim več bomo zaveznikom poslali, tem preje bo konec strahovitemu klanju, zaključuje list WASHINGTON, 21. maja. Včerajšnja konferenca letalskih tovarnarjev je sklenila od vlade priporočeno višino proizvodnje letal, t. j. 50.000, čimpreje doseči. Tako je bila sklenjena takojšnja ustanovitev 30 novih letalskih tovarn, od katerih vsaka bo proizvajala po 100 letal na mesec, skupno po 3000. V vseh letalskih tovarnah se bo odslej delalo po 24 ur na dan. V dosedanjih tovarnah se bo tako
produkcija povišala za 75 odstotkov. Tovarna New York Aviation Manufacturing Company je objavila, da bo začela s produkcijo novega tipa letal s stisnjeno obliko motorja, ki se bo namestil v krila. S tem se bo brzina povečala za 15 odstotkov. Senat bo začel danes pospešeno razpravo p novem preračunu za vojno letalstvo, za katero bo uporabljena ogromna vsota od 400 milijonov dolarjev. Vladna pomoč letalski industriji, ki je pretežno v zasebnih rokah, je zagotovljena.
NEW YORK, 21. maja. Havas. Predsednik letalske družbe je izjavil, da se je nekemu Američanu posrečilo skonstruirati liliputansko letalo, težko komaj 600 kilogramov in en meter visoko. Letalo se bo lahko držalo na krilu bombnika, imelo bo močan motor in veliko hitrost.
Egipt je pripravljen za obrambo
V primeru spopada na Sredozemlju je določena Egiptu silno važna naloga - Tutankamnova linija - Razorožitev tujcev
KAHIRA, 21. maja. Exch. Telegraph. Poleg Turčije je Egipt tista država v Sredozemlju, ki bi v primeru razširitve spopada na to področje takoj stopila v vojno na strani zaveznikov. Za ta primer so bi. Je Izvršene velike priprave. Poleg domače vojske »o zbrane v Egiptu tudi zavezniške enote, predvsem angleške, v egiptskih lukah je pa koncentrirano močno zavezniško brodovje. Na meji proti italijanski Libiji je bila sredi puščave zgrajena tako .imenova Tutankamnova ali Fantkova .linija. Napad na to linijo bi bil zaradi pu-
ščave izredno riskanten. Prav tako je utrjeno tudi področje Sueza in povsod, zlasti ob obali, so postavljene protiletal. ske baterije. Te so postavljene tudi v Sudanu in ob meji Abesinije. Odnošaji med Egiptom in zavezniki so pod vlado Ali Maher paše najodličnejši. Egipt je pripravljen in bo igral v primeru vojne na Sredozemlju izredno važno in odločilno ulogo, saj je ključ do Libije, Abesinije in predvsem obramba Sueza. Dalje pa stoji tu na strani zaveznikov tudi Sirija, Palestina, Arabija in Irak.
KAHIRA, 21. maja. Exch. Telegraph. Vojaški guverner Kahire je odredil, da se morajo takoj izvršiti vse priprave za obrambo Egipta, kakor tudi Sueza. Na
petost, ki vlada tu, sc kaže posebno v neprestanih konferencah predsednika vla de z vojaškimi strokovnjaki egiptske in zavezniške vojske. Izdana je odredba, po kateri se odvzame vsem tujcem vse orož je. Izvoz deviz je prepovedan. Ljudje, ki potujejo v tujino, smejo vzeti s eboj samo 20 funtov šterlingov.
Ameriški učenjaki zahtevajo pomoč zaveznikom
WASHlNGTON, 21. maja. Stefani. Predsednik Roosevelt je sprejel neko peticijo, v kateri 500 najslavejših ameriških učenjakov in duševnih delavcev zahteva, da pohite Zedinjene države takoj z vso svojo bojno silo na pomoč zaveznikom. Predsedstvo zveze trgovskih zbornic je pa poslalo Rooseveltu spomenico, v kateri nastopa proti omenjeni peticiji in zahteva, da ostanejo Zedinjene države še dalje nevtralne in izven sedanje evropske vojne.
Žrtve sedanje vojne
RIM, 21. maja. Stefani. Rimski radio je citiral pisanje berlinskega »Montaga«, ki piše, da so bili na žalost nemški uspehi mogoči samo z izgubami, ki pa niso bile večje kakor one na Mami in Sommi leta 1914. Nemški državni arhiv opisuje te izgube takole: na Mami 160.750 mrtvih, 107.640 izginulih i ujetih ter 453.350 ranjenih; na Sommi 109.142 mrtvih, 137.252 izginulih in ujetih ter 449.181 ranjenih. Skupaj mrtvih 269.892, ranjenih 902.531, izginulih in ujetih 244.892.
Italija se je že odločila
RIM, 21. maja. Ass. Press. Italijanski listi poročajo, da se položaj na Sredozemskem morju zaenkrat še ne more pre soditi, vendar pa je gotovo, da »se je Italija končno odločila za intervencijo in da se jugovzhodna Evropa v tem primera ne bo vpletla v spor, temveč bo ostala daleč od sedanjega konflikta.« »Pester Lloyd« meni, da je italijanski zunanji minister grof Ciano jugoslovanskemu poslaniku v Rimu, Hrističu »na odločen način zavrnil trditve, da Ima Italija kakšne
napadalne namene proti balkanskim sosedam. Italija da bo tudi v bodoče spoštovala načela sklenjenega prijateljskega pakta iz 1. 1937.« Moskovska »Izvestja« pa ugotavljajo, da »sedanja vojna v vsakem pogledu presega ono iz 1. 1914. Na-sprotstva med Anglijo, Francijo in Italijo na Sredozemlju so se poostrila. Po vsem, kar se dogaja, smemo verjeti, da bosta Sredozemlje in Balkan v kratkem polje bodočih vojnih zapletljajev.«
Pospešena kanadska pomoč Angliji
OTTAWA, 21. maja. Reuter Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je včeraj na prvem sestanku parlamenta po volitvah podal velevažno izjavo, v kateri je najavil povečano pomoč Kanade Britaniji. »V tej kritični uri ne zadostujejo besede. Potrebna so dejanja«. Odločno se bo skrajšal čas pripravljanja tretjega kon tingenta kanadske vojske za prevoz v Evropo. Drugi kontingent bo mnogo preje odposlan v Evropo, kakor predvideno. Pojačanja prvemu kontingentu, ki je že v Evropi, se odpošljejo takoj. Doslej šteje kanadska vojska v Evropi 23.000 mož, vojska v Kanadi pa 100.000 mož.
Ustanovi se novo letalsko ministrstvo in bo novi letalski minister C. G. Power. Pospešilo se bo rekrutiranje in vežbanje pilotov. Vojna mornarica se bo okrepila z novimi edinicami, ki so že v gradnji, efektive pa se povečajo na 1400 častnikov in 10.000 mornarjev. Pravtako se poviša število letalskih častnikov na 1400, število pilotov pa na 11.000. Izdatki Kanade za vojno v letošnjem letu dosegajo vsoto pol milijarde kanadskih dolarjev. Vod ja opozicije je pozival na pospešenje vojnih ukrepov in kritiziral, zakaj se to že doslej ni zgodilo.
Londonski listi o položaju
LONDON, 21. maja. Reuter. Angleški listi sicer s skrbjo, vendar ne pesimistično premotrivajo položaj na francoskem bojišču. Enodušno izražajo zaupanje v Weyganda in Petaina, ki sta vlila novih moči vojakom. Doba iznenadenj je minila; prvi nemški nalet splahneva. Vojaki so se navadili na nemško taktiko in na strašne bitke, kakršnih ne pomni človeška zgodovina. Splošno je prepričanje, da bo Weygand uspel. Človek z Marne, ki je imel odločujočo vlogo tudi v strašni bitki 1918, stopa v ospredje.
BOJNI POLOŽAJ NA NORVEŠKEM
STOCKHOLM, 21. maja. Ass. Press. Po sem dospelih vesteh se boj za Narvik bliža koncu. Upira se samo še majhen dd nemških oddelkov. Glavne nemške sile stoje še vedno južno od fjorda Rombak. Pri mestu Bodo so se morali Angleži umakniti, ker so jih Nemci iznenadili z napadom čez gore, odkoder niso priča, kovali napada, meneč da je teren absolutno neprehoden. Pričakuje se, da bodo Bodo Nemci v kratkem zasedli. Drugod na Norveškem ni nobenih posebnih dogodkov.
STOCKHOLM, 21. maja. Reuter. Stoek holmski listi prinašajo poročila o velikih požarih, ki so v nedeljo ponoči izbruhnili v Bergenu Trondjemu in Stavangerju.
Angleške letalske operacije
LONDON, 21. maja. Reuter. Sinočnji komunike letalskega ministrstva se glasi: Zadnjo soboto in nedeljo je bila aktivnost našega letalstva na višku. Naše letalstvo se je udejstvovalo na frontah v Franclji in Belgiji, v neposrednem zaledju, kjer je razbijalo sovražne kolone In tankovske oddelke, na širokem ozemlju zahodne Nemčije, kjer je uničevalo sovražna skladišča, zlasti bencinska, križišča in prometne naprave, nad Severnim morjem In na Norveškem. Tako so angleški bombniki uspešno napadH kolone sovražnih čet in tankov v severni Franciji, odločilno posegli v francoski napad na sovražnika v bitki ob reki Alsni (kjer se je sovražnik moral zopet umakniti čez reko nazaj), prav tako so uspešno podprli angle-
ško-belgi}ske čete v Belgiji južno od Bruslja in pri Rouxu ter zažgali več rafinerij In skladišč bencina v severni Nemčiji. Britski lovci so v teku sobote in nedelje zbili na tla 50 nemških letal vseh tipov, zlasti Messerschmidtov, Junker-sov in Dornlerjev. Na Norveškem so naša letala v nedeljo ponoči zažgala letališče severno od Trondhjema, kjer je nastalo sedem požarov. Izgubili smo le dvoje letal. Nad Francijo se je nadaljevala akcija naših letalskih patrulj. Ena sama naša eskadrilja Hurricanov je napadla 100 nemških letal. Neki pilot je sam zbil na tla tri sovražnike. Pri tem spopadu smo izgubili 14 letal, sovražnik pa enajst.
ODLOČNA GRŠKA IZJAVA
ATENE, 21. maja. Havas. Vse vesti o nekih tajnih političnih pogajanjih med Turčijo in Grčijo, so izmišljene. Turčija in Grčija sta že davno sklenili celo vrsto paktov, ki so tudi bili objavljeni in nimata kaj skrivati pred javnostjo.
PRIJAVLJANJE PROSTOVOLJCEV V AVSTRALIJI CAMBERRA, 21. maja. Reuter. Po vsej Avstraliji so vesti z zahodne fronte imele ta efekt, da se prostovoljci z vseh strani javljajo zlasti v letalstvo. Angležem se pridružujejo tudi Francozi, Belgij' ei, Holandci in Skandinavci.
PETROLEJSKI VOD ZASTRAŽEN
BEJRUT, 21. maja. Exch. Telegraph.
V	Bejrut prihajajo zadnje dni vedno nove čete. Petrolejski vod iz Mosula je povsod zastražen.
BELGIJSKA KRALJEVSKA RODBINA V FRANCIJI
HAVRE, 21. maja. Havas. Belgijska kraljevska rodbina je prispela v Francijo.
KINGOVA BRZOJAVKA CHURCHILLU
OTTAVA, 21. maja. Reuter. Mackenzie King je poslal Churchillu brzojavko, v kateri pravi, da jc Kanada pripravljena, vise svoje sile in napore zediniti za zmago zavezniške misli v sedanji vojni.
PREPOVED OROŽJA V ANGLIJI
LONDON, 21. maja. Reuter. Angleško notranje ministrstvo je izdalo sinoči dekret, po katerem je vsem tujcem brez izjeme prepovedana posest strelnega orožja in streliva, razen če jim policija za to izda dovoljenje.
OBRAMBNI UKREPI ŠVEDSKE STOCKHOLM, 21. maja. Brzojavna agencija javlja, da se je švedska vlada odločila, izdati nove ukrepe za povečanje državne obrambe pred napadi iz zraka.
NADZORSTVO NAD ANGLEŠKO INDUSTRIJO
LONDON, 21. maja. Havas. Angleški listi poročajo, da je vlada zaradi povečanja vojnih naporov sklenila izvesti radikalno nadzorstvo nad vso angleško industrijo. Nekatera podjetja bodo postavljena pod državno upravo druga pa bodo le nadzirana.
NAŠA POLJEDELSKA DELEGACIJA V BUDIMPEŠTI
BUDIMPEŠTA, 21. maja. MTI. Na čast jugoslovanski poljedelski delegaciji je bil prirejen svečan banket. Vodja jugoslovanske delegacije, Vlada Ilič je pozdravil madžarske odličnike, nakar je madžarski govornik napil jugoslov. kralj, domu, knezu Pavlu, Ilič pa madžarskemu regentu Hortliyju.
POZIV ANGLEŽEM
LONDON, 21. maja. Reuter. Churchill je naslovil vsem oblastem in državnim činiteljem poziv, da naj čimbolj pospešijo delovne sile. Vsak naj da iz sebe, kar more, ker vojni napori terjajo popolne ljudi.
VRNITEV FRANCOZOV IZ POLJSKE
BERN, 21. maja. Havas. V Bern je prispela skupina 95 Francozov, ki so po posredovanju švicarskega Rdečega križa zapustili Poljsko.
RIM — BUDIMPEŠTA
BENETKE, 21. maja. Stefani. Pred odhodom iz Benetk je madžarski prosvetni minister izrazil svoje veliko zadovoljstvo in hvaležnost za lepi sprejem v Italiji-Prepričan je, da je prijateljstvo med Rimom in Budimpešto poglobljeno, kakor še ni bilo doslej.
VELIK POTRES V AMERIKI
LOS ANGELES, 21. maja. DNB. Prihajajo prve poedinosti o velikem potresu, ki je opustošil južni del kalifornijske obale, škodo cenijo za enkrat na 2 in po milijona dolarjev.	______
Mariborska napoved. Delno oblačno vreme, toplota se bo še dvignila. Včeraj je bila najvišja toplota 18.4, danes najnižja
5.0,	opoldne pa 18.5.
Movice
Socialna vprašanja slovenskih viničarjev
Neštetokrat razpravljajo v naših časnikih o perečih socialnih, gospodarskih in prosvetnih vprašanjih našega podeželja. Med najvažnejša in najnujnejša taka vprašanja štejemo viničarsko vprašanje, ki že desetletja zaman čaka zares ugodne rešitve.
Pravih poklicnih viničarjev je naseljenih po goricah Slovenije približno
15.000,	ki se izključno bavijo z vinogradniškim delom. Obdelujejo vinogradniška posestva, čijih lastniki so meščani, samostani, tujci dvolastniki, potem domači in oddaljeni premožnejši veleposestniki. Vinogradi teh lastnikov so boljše, deloma odlične kakovosti. Samorodnice v njih ' so redek pojav. Za obdelovanje vinogradov prejemajo viničarji kot plačilo dogovorjene naturalije, brezplačno stanovanje in deloma tudi mezde v denarju. Mnogi imajo del orne zemlje za najpotrebnejše sadeže itd. Kjer pa navedenih ugodnosti ni, se nekateri po možnosti zaposlujejo pri nekih javnih delih in drugod. da si vsaj deloma izboljšajo svoj bedni položaj.
Po ugotovitvah dosedanjih posvetov v viničarskih okrajih predstavljajo viničarji najbolj obubožano plast proletariata v državi. Ni čudno, da je umrljivost dojenčkov po viničarskih naseljih zaradi pomanjkljive nege in hrane največja. Nezdrava viničarska stanovanja so prava legla jetike in drugih bolezni. Viničarski otroci so prepuščeni žalostni usodi. Pre-eestokrat gladujejo in telesno ter duševno hirajo. V mnogih primerih pa jih tudi izrabljajo radi pomanjkanja delavcev za težka dela, kar zlasti na že itak od gladu slabotno mladino še posebno slabo vpliva.
Iz poročil doslej izvedenih viničarskih posvetovanj se nam nudi naslednja slika življenjskega stanja viničarskih družin: Viničarjevo delo gospodarju traja do iO ur dnevno. Ostali prosti čas je viničarju na razpolago za delo na morebitni depu-tatni zemlji. Celoletna denarna mezda dosega neredko samo do 750 din, z na-turalijami vred pa nemara še enkrat toliko. To je marsikateri viničarski družini, ki je navadno številna, ves dohodek, ki ga naj preživlja vse leto. Reja živtne je mnogim družinam onemogočena, ker pomanjkuje tečnega sena in drugih krmil po goricah sploh ni veliko. Še večjo stisko povzroča pomanjkanje potrebne obleke in obutve. Viničarska deca pozimi mnogokrat ne more v šolo, ali pa io ogrožajo hudi nasledki prezeb in prehladov. Porodne nelreče pri viničarkah so pogosti pojavi. Radi slabih življenjskih pogojev je viničar včasi tudi podkupljiv. Neki vplivni režimski ljudje slabega spomina so vedeli zanj le takrat, ko je šlo za zaupnice raznim gospodom, ki so prihajali med viničarje pred volitvami in na debelo obljubljali izboljšanje njih gmotnega položaja. Po volitvah pa se je izkazalo še vsekdar, da je bilo vse to gola den> ".ogija in potegavščina.
Nova, dne 1. novembra 1. 1939. uzakonjena uredba o viničarskem redu, ki jo je izdal ban dravske banovine, je kolikor toliko izpopolnila vrzel stare uredbe le v nekaterih točkah, ni pa prinesla do-
volj trdnega jamstva za ustrezno izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer viničarjev.
V	novi uredbi določene najmanjše mezde 10 do 12.50 din za navadna in kvalificirana vinogradniška dela v poletnem času in 9 do 10 din za ista dela v zimskem času so povzročile ondod, koder so bile cotiej mezde kolikor toliko večje, celo občutno poslabšanje. Vzrok za take pojave je med drugim pomanjkljiva organizacija naših viničarjev.
Važna postavka
novi viničarski
kazni kršiteljev uredbe in letni prispevki pekmetskih vinogradnikov.
Viničarsko vprašanje je bilo po večletnih razpravah in prizadevanjih za enkrat rešeno z novo uredbo le kompromisno in nedosledno. Mnogi sodijo, da viničarski sklad ne bo povsem ustrezal svojemu pravemu namenu, ker se ustanavlja pri politični oblasti, in menijo, da bi mogel služiti še drugim svrham Po drugi strani pa je malo verjetno, da bi določeni prispevki za sklad zadostovali resničnim potrebam prizadetih družin.
Že iz povedanega sledi, da je pametna j
Mast in kapljice proti golši
(Kropfu)
Mnogi ljudje, posebno v gorskih Krajih, trpe na golši, ki ovira dihanje. Da se tega rešite, vzemite mast in kapljice proti golši (Kropfu)- Dobi se v lekarn« Mr. L. Gayer, Zagreb, Hira 79
c Tržni prostor bo na praznik v čclrlck. 23. I. in. preložen radi procesije za slaro okrožno sodišče Za kresijo.
c Slavnostni koncert Celjskega pevskega društva v proslavo 80 letnice skladatelja Ki-sta Savina bo v začetku meseca junija, ne maja, kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno.
uredb; so tudi določila o viničarskem j izprememba nekaterih točk uredbe o vi skladu. Zavarovanje za starost, onemo- f ničarskem redu potrebna. Doslej ni re-
glost. bolezen in smrt je ena izmed najbolj perečih zadev viničarskega vprašanja. V navedeni sklad se stekajo vse
šitve viničarskega vprašanja, ne povolf-ne ureditve življenjskih razmer slovenskega viničarja, -ih
Zborovanje vinogradnikov
v Dolnji Lendavi
Slovenski vinogradniki so imel; v Dolnji Lendavi svoje letošnje zborovanje, ki ga je vodil predsednik Šerbinek. Bansko upravo je zastopal načelnik kmet. oddelka inž. A. Podgornik, zbor so pa pozdravili tudi drugi delegati. O uspehih in težnjah združenja je poročal kmetijski referent Novak iz Maribora. Društvo je sodelovalo pri osnutkih raznih uredb, ki so za vinogradnike življenjskega pomena.
V	nedeljo dopoldne je inž. Podgornik otvoril pri »Kroni« tretjo vinsko razsta-
Pfu/
vo z vinskim sejmom. Poleg vinogradnikov so bili navzoči tudi vsi domači predstavniki oblastev, v imenu katerih je iz-pregovoril sreski načelnik Grabijan. Po pogostitvi in pokušnji vin, ki je vse zadovoljila, se je pričel 12. vinarski kongres. s katerega so poslali udanostne in pozdravne brzojavke na najvišja mesta. Po referatih kmet. svetnika Kurenta, vin. nadzornika Vojska in inž. Peternela je bila sprejeta resolucija, ki navaja težnje in potrebe slovenskih vinogradnikov.
Ljubljana
DRZEN VLOM PRI BELEM DNEVU
Včeraj tnalo po poldnevu je stopil v . j trgovino juvelirja Ludvika Černeja v obljudeni VVolfovi ulici neki neznanec ter zaprosi] zlatarja, ki je osebje že odpustil, naj mu pokaže nekaj prstanov. V trenutku, ko mu je hotel trgovec ustreči, je potegnil samokres z vzklikom: »Roke u vis!« Zlatar je ubogal, razbojnik ga je zvezal, nato pa izpraznil vso zalogo, pri čemer pa je strokovnjaško izbiral ter polagal pažnjo zlasti na zlatnino in drago kamenje. Ko je vlomilec zapustil lokal ter izginil v vrvežu na ulici, se je g. Černe podal v vežo. kjer ga je neka gospa rešila vezi. Poklicana policija je posnela prstne odtise na izpraznjenih predalih ter ukrenila vse potrebno, da gangsterja čimpreje najdejo. Po površnem opisu zlatarja Černeja je vlomilec star okoli 40 let, elegantno oblečen, visok okrog 170 cm, debele postave, angleško pristriženih rjavih brk in najbrže rjavih las, prišel pa je najbrže z juga. Povzročena škoda še ni točno ugotovljena; preiskava se nadaljuje.
Seja mestnega sveta
Mestai svet je na svoji seji, ki se je vršila pretekli teden, izvolil v upravm odbor mestne hranilnice v smislu njenih novih pravil 9 članov. Po uredbi O zaščiti pred napadi iz zraka bodo zgradili Javno zaklonišče v obliki zaščitnega roba iz Tyrševega trga do stopnišča pod pro-štijs-ko cerkvijo in primerni zavetišči v poslopjih velike vojašnice in dominikanske vojašnice z ozirom na veliko število stanovalcev. Stroški so predvideni na 150.000 din. Odobrili so izredni kredit iz posojila, ki ga je najela lansko leto mestna občina. — G. Brenčiču Antonu so podaljšali najemno pogodbo za trgovski
lokal v pritličju magistrata za 10 let. — Osnoval se je 5-članski odbor, ki bo odločal o podelitvi izredne podpore po 150 din družinam siromašnih vojaških obveznikov, ki so vpoklicani na orožne vaje. — Odobrili so 500 din kot podporo siromašnim dijakom, da se jim omogoči v Bolgarijo izlet, ki ga priredi profesorsko društvo v Ljubljani. Posameznim šolam in društvom bodo podelili podporo v isti višini kot lani za letovanje otrok. — Horvatu Jakobu bo mestna občina odprodala stavbišče na Ormoški cesti poleg žrebčarne.
p Stari zid ju je potisni. Pri Ornigu v Ptuj« obnavljajo gospodarska poslopju na Ljutomerski cesti. Včeraj popoldne se je porušil stari zid v dolžini (5 m. Zidarja Čeh Miha iz Spuhlje in Kolarič Franc iz Žabjeka, ki sta delala lik starega nov zid', se nista utegnila umakniti padajočemu zi-> du. Zadobila sta resne poškodbe.
p Spet kolo. Včeraj si je nekdo izposodil kolo za nedoločen čas od šoferja Molner-ja izpred pošte, medlem ko je bil sam na pošti. Kolo jc znamke Stcyer s lov. šl. 8003176 in cv. 'št. 186486-30.
je pri sekanju drv vsekal v stopalo desne noge. — 29 letni delavec Jože Veber iz Laškega je odpiral steklenico piva. Pri lem mu je razgnalo steklenico in mu raztrgalo levo roko v zapestju. — 4 letni sin inženirja Ivan Čuček iz Celja jc padel in si poškodoval desno ključnico. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici.	'	1
c Umrl je v bolnišnici 75 lelni upokojeni pismonoša Vovk Jernej iz Z uvodne pri Celju.
a Popoldanske uradne ure so uvedene po vseh oddelkih mestnih uradov in po vseh mestnih zavodih in podjetjih zaradi odsotnosti večjega števila mestnih uslužbencev in zaradi izrednih razmer povečanega dela. Navzlic popoldanskim uradnim uram pa za stranke poslujejo mestni uradi samo dopoldne in zalo se opozarjajo občani, naj prihajajo po opravkih v mcsl-ne pisarne samo dopoldan.
o Selniška gasilska čela je izgubila svojega dolgoletnega predsednika in ustanovnega člana Ferd. Jagriča. Umrl je mož, ki mu je bila življenjska potreba požrlo-valno staviti vse svoje sile na razpolago trpečemu človeku v nesreči. Zibelka njegovega rodu so vinorodni griči Slovenskih goric. Imel je mnogo volje do dela v korist javnosti. Zbral je okoli sebe može enakih misli in ustanovil leta 1903 gasilsko četo v Selnici ob Dravi. Njegova prsa sla krasile v zahvalo za ogromen trud in sla krasili v zahvalo za ogromen Irud in goslovenske gasilske zveze in zlata koi-lajna gasilske, zaiednice.
o V ljubljanski bolnišnici .je umrl krojaški mojster Franc Pavcc iz Gorič pri Golniku, ki ga je povozil na cesli pri Jeprci težak tovorni avtomobil.
o 14 otroku posestnika Kavčiča pri Sv. Jožefu nad Vrhniko je botroval ban dr. Marko Natlačen.
RAZPIS PROSTIH UČITELJSKIH MEST
kraljevska banska uprava v Ljubljani opozarja učiteljstvo, da morajo prizadeti po ministrskem razpisu III. br. .25684 z dne 11. t. m. vložiti zadevne prošnje pri šolskih upraviteljstvih najpozneje do 25. t. m.
V	zvezi s tem se pripominja, da je v Šoštanju prosto mesto le za učitelja pomožnega oddelka, do čim v Studencih in na Hajdini sedaj sploh ni prostih mest. j
Cmljm
HUDA NESREČA PRI POŽARU
V	Breznem pri flutnu ob Sotli je v noči na nedeljo izbruhni! požar pri posestniku Alojzu Prahu. Vnela se je hiša, v kateri sta spala zakonca 53letni Alojz in 451etna Bara Prah. Ko sta se prebudila, je bilo vse poslopje v plamenu in ga je ogenj uničil do tal. Alojz in Bara Prah sta si komaj rešila življenje iz gorečega poslopja, vendar, sta oba dobila težke opekline po celem telesu. Prepe Ijali so ju v celjsko bolnišnico.
c Poškodbam je podlegel. Pred ledni smo poročali o težki prometni nesreči pri Sv. Juriju pri Celju. Avtomobil je povozil 27 letnega' sina posestnika Ivana Trbovca iz Vrbnega pri Sv. Juriju. Dobil je težke poškodbe, katerim je sedaj v bolnišnici, podlegel.
c Vlom v Škofji vasi. Neznani vlomilci so vlomili v noči od sobote na nedeljo v trgovino Katarine PremSakove v Škofji va
>i av tako tudi	doslej	niso	prosta mesta! s!. }er odnesli	manufakturnega in špece-,
c.-. w i .	n„i	u.«*!.:	i	ruskega blaga	za okoli 20.000 dni- Ker
v..Y . P.!?	'	Dol.	Nemški vasi, i s0 n;(vjj jjllt|jc	ua ccsti proli Vojniku več
lro fii^ili in I mm	   •	.1.1____
Drašičih in Tinju.
Pač pa so poleg v »Službenih Novinah« objavljenih mest prosta še tale: Skopice (Krško) 2, Janč.ie (Litija) I, Konjšica (Litija) I, Križevci (Ljutomer) 1, Stogovd (Ljutomer) l. Črna (Dravograd) 1. Kotlje (Dravograd) 1. Kapla (Dravograd) 1, Plahimi (Črnomelj) 1. Ženavlje (Murska Sobota) 1 in v ambulantni šoli Šokat-Pod-volovijek (Gornjigrad) 1.
parov nogavic, sklepajo, da so vlomilci odšli v lej smeri. Orožniki jih zasledujejo, c Šentjakobsko gledališče Iz Ljubljane jc
v nedeljo uprizorilo v mestnem gledališču v Celju Nušič.evo veseloigro ,,1'jež". Gle-dališče je bilo razprodano. Igralci, ki smo jih prvič videli na našem odru. so svoje vloge izborno rešili, publika pa se je ves večer izvrstno zabavala. Gostje so bili deležni toplega priznanja in aplavzov.
e Ita/ne nesreče. .'II letni delavec Ivan Žlender od Sv. Magdalene pri Zibiki, se
Ustvariti je treba tudi federacijo duhov
ODMEV OBISKA HRVATSKIH KNJIŽEVNIKOV V MARIBORU
Obisk hrvatskih književnikov v Mariboru, ki se *je izpremenil v veliko manifestacijo hrvatsko-slovenskega sodelovanja in bratstva, je našel tudi v vsem hr-vatskem tisku izredno močan odmev. Med drugim je posebno značilen uvodnik v današnjem »Hrvatskem dnevniku«, ki navaja:
»Reorganizacija Jugoslavije ne Sme biti zgolj tehnična. NI dovolj samo ustvariti nekoliko lederativnlh edinic, ampak Je treba ustvariti tudi federacijo duhov. Mi Hrvati in Slovenci nimamo nobenih
je samo treba priznati, da so pokazali hrvatski književniki resno in realistično gledanje ter so storili prav, ko so že sedaj pripravili pot za dobre zveze in kolaboracijo bodoče slovenske edinice in Hrvatske.«
»Dočim je Imel obisk hrvatskih književnikov v Ljubljani — čeprav je bil manifestacija prijateljstva dveh narodov — pretežno književno obeležie, je* prišlo v Mariboru do velikih manifestacij. Četudi v Mariboru ni bilo nobenega političnega zborovanja, četudi so v Mariboru govo-
resnih spornih vprašanj. Med nami je (rili samo književniki, Je vendar 15. maj
bila zgolj psihološka napetost kot posle dica različnih potov v političnem življenj^, potov, ki so se često križali in razhajali, četudi je bil cilj hrvatskega in slovenskega naroda vedno isti. Autonomi-stično razpoloženje Slovencev ni od včeraj ‘ter ni umetno ustvarjeno. Nastalo je takoj po ustanovitvi države ter ni nikdar povsem ugasnilo. Kot je prišlo do formiranja hrvatske avtonomne edinice, prav tako bo prišlo do formiranja analogne slovenske edinice. Res je, trenutno vladajo izvestne težave, ki preprečujejo, da' bi pristopili k ustvaritvi banovine Slove- j
kot dan obiska hrvatskih književnikov slovenskim književnikom v Mariboru značilen tudi s političnega stališča. Važen je radi tega, ker se je ob tej priliki pokazalo, da se med Slovenci čedalje bolj krepi prijateljstvo do Hrvatov. Mariborski kot tudi ljubljanski Hrvati so pripovedovali hrvatskim književnikom, kako danes Slovenci spoštujejo hrvatski narod in koliko cenijo njegovo požrtvovalnost in odločnost v dolgotrajni borbi za narodno svobodo.«
V	svojem zaključku pa »Hrvatski dnevnik« podčrtava zagotovilo, da sadovi
nijc, toda čim bodo težave minile, bo po- i kulturnih stihov ne bodo izostali, ampak stala banovina Slovenija stvarnost. V to j da bodo Hrvati in Slovenci v bodočnosti nihče več ne dvomi. In če je tako, potem : še tesneje sodelovali.
Maribor
Počastitev revnih obmejnih mater
Na nedavni brezplačni vprizoritvi igre »V kraljestvu palčkov« v tukajšnjem gledališču, s katero je Ženski krožek društva »Jadran-Nanos« počastil revne obmejne matere, je imel šolski upravitelj g. Kontler iz Studencev na matere tep govor, ki ga ob priliki materinskega dneva v celoti objavljamo:
Če bi imeli tukaj veliko črno tablo in barvaste krede, bi Vam narisal zanimivo sliko...
Na levi strani bi videli velik — grm. Sredi grma majhno gnezdece. V gnezdecu gole, lačne mladiče; kateri čivkajo, kličejo mamico, Češ, pridi, pridi, vedno ljubljena, če nisi pozabila, da smo še malo živi tvoji negodni mladiči. Na vrh grma bi Vam narisal ptičko — mamico, vso zbegano, prestrašeno, obupano, pa vendaT bojevito. Gledala bi na desno stran, proti začudenemu dečku, ki je slučajno zagledal gnezdece in sedaj ne ve, kaj bi počel: ali bi segel za mladičih, ali bi poskusil ujeti ptico mamico ali bi pustil vse na miru in le od daleč opazoval dobrohotno malo življenje ptičje družinice.
Ta slika bi nam simbolično po-kaeala smisel onega plemenitega dela,
katerega opravlja dništvo, čigar gostje smo danes.
Velik grm je naš slovenski svet. Sredi velikega grma majhno gnezdece, to je naš dom. Negodni mladiči v gnezdu, to je naša družinica. Deček, ki je odkril gnezdo, je usoda, o kateri nikdar ne vemo, kaj nam prinaša, in prestrašen, toda vendar bojevit ptiček na vrhu grma, pa je naša dobra slovenska mamica, varuh slovenskega doma in slovenske družine. Ta varuh je vreden vse naše ljubezni in podpore. Zbegani ptičici, ki trepeče za svoj dom in svoje mladiče, za družinico, nič ne zaleže, če ji deček zatrjuje, da jo ima rad, da ji noče storiti nič žalega... O ne, ptička hoče dejanja. Ptička, mamica, hoče videti, da deček pojde proč, da s svojo navzočnostjo ne moti njen mali svet. Enake so vse od krute usode zbegane mamice. Ne zadostuje jim, če le zatrjujemo, da jih imamo radi. One hočejo videti dejstva. In s takimi dejstvi nam je postregel naš današnji gostitelj. Na stotine naših malčkov je videlo igrico »V kraljestvu palčkov« in imelo v njej opozorilo na ljubezen do matere. Čiste dohodke teh iger je društvo pripravilo za podpiranje revnih slovenskih mater ob severni meji. Na koncu pa je še
povabilo naše mamice v to dvorano in jim z današnjo prireditvijo nudilo topel žarek ljubezni.
Revne delavske mamice sedijo danes v parterju na najboljših in najdražjih sedežih te dvorane, tam, kjer imajo drugikrat za velik denar mesto oni srečni ljudje, katerim ni treba trepetati ob misli: kaj bi dali družini na mizo. Revne mamice so zasedle danes to dvorano, toda lahko dodamo, da še ni sedela tako odlična družba v tej dvorani, kakor danes ... Slovensko narodno gledališče so zasedli oni dragoceni vrelci, kateri vzdržujejo in ohranjajo slovenski narod! če je naš slovenski narod veletok, potem ste ve, delavske mamice, blagoslovljeni vrelci tega veletoka, zato pa bodite v tem gledališču kakor doma in ne pozabite, da je slovensko narodno gledališče in bo slovensko narodno gledališče toliko časa, dokler so in bodo slovenske matere. Ženskemu krožku društva Jadran-Nanos, ki je počastilo s svojimi prireditvami večne vrelce našega narodnega obstoja — slovenske matere, ki je z dejanji pokazal, da ljubi, brani in podpira slovensko mamico — pa naša iskrena hvala.
Protituberkulozni teden 1940
Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške postelje.
Posebno v resnih časih mora zrel narod spoštovati prizadevanje svojih Ijudsko-zdravstvenih društev in ustanov.
Protituberkulozna zveza kliče vsakega posameznika na pomoč, da sodeluje v borbi proti jetiki. Pomoč bolnim pomeni zaščito zdravim!
Prispevajte za slovensko borbo proti jetiki! Nikogar ne sme biti, ki bi ne položil svojega prispevka za ta namen! Jetika nikomur ne prizanaša, maščuje pa se rada nad onim, ki v zdravju in sreči noče pomagati bolnim in revnim!
Poslužujte se naših položnic, kupujte naše nabiralne listke!
Jačajmo narodovo obrambno moč!
PROTITUBERKULOZNA ZVEZA V LJUBLJANI.
lep uspeh hrvatskega pevca Gjuranca v Mariboru
Popolnoma brez reklame je nastopil sinoči skupno z ravnateljem srbskega potujočega gledališča Spasičem in njegovo soprogo popularni zagrebški operni pevec Mario Gjuranec. Njegovo ime, pa še bolj njegov krasen šolani glas, poznajo že mnoga evropska gledališča in koncertne dvorane, saj se je šele pred meseci vrnil iz tujine, kjer je preživel več let. Bil je več let angažiran v Moravski Ostravi in je pel v vseh večjih čeških In slovaških mestih.
Gambrinovo dvorano, kjer je bil koncertni večer, so Slovenci in Hrvati skoraj popolnoma zasedli. Koncertni večer je začel z opernimi arijami g. Gjuranca. Njegov sočni in krasno barvni tenor je napolnil dvorano in navdušil poslušalce. Gjuranec ima visoko šolani, mehko zveneči a vendar polni glas, ki se mu pozna Italijanska belkantistična šola jn na velemestnih odrih pridobljena rutina. Velika odlika opernega pevca je petje s ,pravim občutjem in mirno lahko trdimo, da spada Gjuranec med najboljše hrvatske, če ne. jugoslovanske, tenoriste. Ker se je zaradi nastalih mednarodnih razmer moral vrniti v domovino, bo priredil več koncertnih turnej po državi, izgleda pa, da bb angažiran v zagrebški operi, kjer je že svoj čas pel. Ne bi bilo napak, če bi mariborska gledališka uprava v prihodnji sezoni presenetila gledališko občinstvo z njegovim gostovanjem, ki bo pravo umetniško doživetje.
Posrečeni so bili tudi komični skeči para Spasič, ki sta med pevskimi (očkami zabavala poslušalce. -Ig.
Mariborska drama v Selnici
V Selnici ob Dravi so imeli v nedeljo pravo slavje. V Slomškovem domu je gostovalo prvič Narodno gledališče iz Maribora z dramo »Via mala«. Nabito polni dvorani je predstavil akademski slikar g. Lojze Šušmelj režiserja g. M a 1 c a, ki je s kratkim pojasnilom seznanil gledalce z dramo. Navdušenje je bilo od dejanja do dejanja večje. Po tretjem dejanju je učitelj g. Lorbek podčrtal važnost gostovanja na severni meji, nežiser g. Mal ec pa je poudarjal po-toebo stikov dramske umetnosti z narodom. Glavna igralka gdč. Kraljeva je prejela lep šopek kobanskih .cvetlic. Vsa fcfireditev je bila zelo prisrčna in je obmejno ljudstvo nadvse zadovoljila.
ŽENE NA DELU
V nedeljo je priredil Meddruštveni od-k>r za žensko enakopravnost, ki si je na-lel važno nalogo, da s predavanji obišče tidi podeželske kraje in nudi tako mož-lost naši kmečki ženi, da spozna koristi, 'čatere lahko pričakuje žena od politične enakopravnosti, tako predavanje v Kamnici pri Mariboru. V pcpo’nora zaredteni Ivorani prosvetnega doma je g. kaplan
pozdravil navzoče, nakar je spregovorila uvodno besedo gdč. Josipina Ce-rinšek in predala besedo ge. dr. Leban Stani, zdravnici iz Maribora, ki je govorila o boleznih otrok in predvsem o njihovih pojavih in znakih po katerih spozna mati otrokovo bolezen. Posebno je opozarjala na bolezen, ki se pojavlja v spomladanskem času pri otrokih, meningitisu in tudi o drugih otroških boleznih. Nato je povzela besedo ga. prof. Milica O s t r o v š k a, ki je govorila o potrebah kmetske žene, da se zavzame za vse javne inštitucije, ki služijo temu, da se ženam odvzamejo skrbi za čas bolezni, o nalogah, ki zadenejo ob suši in poplavah ter vojni kmečko ženo in pomoči, ki jo v takih primerih lahko najde prebivalstvo v svojih zadrugah in skupnosti. — Dalje je poudarjala veliko važnost, da se žene po društvih izobražujejo, da same sodelujejo v vseh javnih vprašanjih, da se zanimajo tudi za dogajanja po svetu. Navzoče žene so uvidele veliko potrebo, da se nudi tudi ženam možnost, da se začnejo zanimati za vsa vprašanja, ki odločajo o njih usodi in usodi naših otrok in družine in izrazile željo, da pridemo zopet kmalu.	R-	S.
USPEH NABIRALNE AKCIJE PTL TEDNA
Ta akcija zaznamuje potrojeno požrtvovalnost in plemenitost Mariborčanov. Na dan otvoritve, 18. t. m., je poulična nabiralna akcija dosegla 3341 din, naslednji dan v nedeljo pa 3864 din. skupaj torej 7205 din. Pri obeli nabiralnih akcijah so sodelovale dijakinje državne trgovske akademije in druge realne gimnazije. PTL liga se za sodelovanje iskreno zahvaljuje, posebna zahvala gre tudi dijakinjam ,Vlas>ične gimnazije kakor tudi g. direktorju Mastnaku in g. profesorju Vo-šterju, ki so se osebno potrudili prt organizaciji. Naivečjo zahvalo pa zasluži mariborsko občinstvo, ki je s tem pokazalo veliko razumevanje za naš teden. Končno prosimo vse gg. trgovce. Istnike kavarn in drugih javnih lokalov, da blagovolijo nropagandne kartone razobesiti v njihovih izložbenih oknih.
m Rezervni podoficirji maribors1’^« voj-
se opozarjajo, <la .!> v novi o ustrojstvu vojske in mornarice
unešen tudi člen, ki določa rez. podoficirjem za časa voj. vežb podoficirsko plačo, kakor tudi razne druge ugodnosti. Te določbe stopijo v vel javo, ko bodo objavljene v uradnem listu. Pozivajo sc vsi rezervni podoficirji, ki sc še niso prijavili v ndru-zcnjc, da store to čimprej, sicer ne bodo deležni teh ugodnosti. V svrho tega priredi pripravljalni odbor URP v Mariboru 20 .t. m. v prostorih restavracije g. Po-vodnika sestanek vseh rez. podoficirjev ob 10. dopoldne radi organizacije podružnice za Mariborsko voj. okrožje. Banska uprava je že dovolila, da sc ista lahko ustanovi, zato se tega sestanka mora udeležiti vsak rezerv, podoficir. Pismene prijave sprejema g. Crepinko Franjo, Maribor, Tomšičeva ul. št. 2, a ustmene v pisarni na Rotovškem trgu št. 1. vsak četrtek 18. do 19. Za pismene prijave je priložili znamko za odgovor.
m. članom-icam okrajnega učiteljskega društva Maribor levi bregl V sredo, 22. t. m., proslavi naše sosednje šentlenarško učit. društvo svojo 70-letnico. Udeležimo se v kolikor le mogoče, te proslave. Udeležbo radi obedov javite lenarškemu društvu takoj!
ZLEr MARIBORSKE * * SOKOLSKE ZUPE MARIBOR 2.8 in 9 7UNI7A 1940. *
m Srebrno poroko obhaja znani mariborski javni delavec učitelj Anton Mohor.
m Premeščen je poštni pripravnik g. Josip Dobnik od Sv. Lovrenca na Pohorju na glavno pošto v Maribor.
m V Beogradu in Zagrebu so te dni velike razstave domače likovne umetnosti, za katere vlada izredno zanimanje. Tako Srbi kakor Hrvati se zavedajo, kaj pomeni umetnost za kulturno rast naroda. Tudi mi v Mariboru imamo v Unionu kvalitativno močno razstavo slik naših domačih umetnikov. Mnogo jih jc že prišlo, še veliko več jih pogrešamo. Razstava bo odprta še ves ta teden do nedelje zvečer. V četrtek, ob 11. uri dopoldne bo po razstavi vodstvo.	,
m Delegatje Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru so darovali ob priliki občnega zbora Nabavljalne zadruge tuk. podružnici CMD lep znesek 885 din.
m Novi stročji fižol prodajajo na mariborskem trgu po 28 din kg.
m Mariborski matičarji so imeli v nedeljo v Slovenski Bistrici pod vodstvom g. Pertota zelo uspel koncert narodnih in umetnih pesmi.
m Nocoj ob 20. nastopilo gojenci srednje stopnje šole Glasbene Matice v Narodnem domu. Jutri bo istotam produkcija gojencev višjo stopnje.
m .,Meningitis njegov razvoj in poslcdi* ce“ je naslov predavanja, ki ga prirej* Žensko društvo drevi ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Predava ga dr. Stana Leban. Vstopnina prostovoljna!
m Brivnice in česalnicc bodo odprte v sredo do 21. ure, v četrtek na Telovo zaprle ves dan.
m Mladi piloti se še sprejemajo. Javnost se obvešča ,da Mariborski Aeroklub še sprejema mladeniče za pilotske šole. Obiskovalci pilotskih .šal uživajo velike ugodnosti tako n. pr. brezplačno hrano in stanovanje, prosto vožnjo po železnici, prvenstvo pri sprejemu v državno službo itd. Interesenti se naj čimprej javijo v prostorih mariborskega Aerokluba (Aleksandrova c. 12) v večernih urah (17.—19.), kjer bodo dobili natančnejša pojasnila.
Kino
* Grajski kino. Danes prekrasni film „Akordi sreče" film o letalstvu, ljubezni, lepih plesih, melodiozni glasbi.
* Esplanadc kino. Izborni češki film „Izgubljeno devištvo“. Film prekrasne vsebine z Hano Vilavo in L. Bohačem.
* Kino Union. Do vključno torka „Alarm“ gigantski upor Indijcev v goratih _ severo-zapadnih predelih Indije. Prekrasni film v naravnih barvah1
* Kino Pobrežje 18. in 19. maja vele-zabavni film „punajski zvoki" in FoX Mo\v. Novosti.
Mariborsko gledališče
Torek, 21. maja, ob 20.: ..Krisalida". Red A.	s
Sreda, 22. maja: Zaprto.
Četrtek, 23. maja, ob 20.: „lzdaja pri No-vari“. Znižane cene. Zadnjič.
Telovo v mariborskem gledališču. Na Telovo, v četrtek, 23. maja bo samo večerna predstava. Na oder pride zadnjič in ob znižanih cenah vseskozi zelo napeta in globoka š*vicarska drama „Izdaja pri No-vari“, ki je pri vseh dosedanjih uprizo-1 ritvah žela nedeljeno priznanje občinstva*.
Smrt Mariborčana pod vlakom
Včeraj dopoldne je padlo pod kolesi lokomotive v Krapini mlado življenje znanega mariborskega inženirja in odličnega čelista Zlatka N a j ž e r j a. Zaposlen v Zagrebu se je inž. Zlatko Najžer peljal z avtomobilom v Krapino, kjer je imel službeni opravek v tamkajšnji tekstilni tovarni. Ko se je s šoferjem vračal v Zagreb, ga je pred vhodom v Krapino na nekem nezavarovanem železniškem prelazu dohitela tragična smrt. Na ovinku, ki zastira pregled nezavarovane proge, šQfer ni opazil vlaka, ki se je bližal cesti. Že je bil avtomobil na polovico čez progo, ko je lokomotiva sunila v zadnji del avtomobila in ga vlekla še 150 m naprej. Inž. Zlatko Najžer, ki je sedel prav v tistem delu vozila, kamor je trčila lokomotiva. je dobil smrtne poškodbe na gla-
vi in prsnem košu ter je bil na mestu mrtev, dočim je odnesel njegov šofer le nekaj prask. Truplo komaj 321etnega inženirja bodo še najbrže daties prepeljali v Maribor, kjer ga objokuje njegov oče upokojeni davčni upravitelj gospod Matija Najžer in njegova družina. Pokojni je bil v Mariboru zelo priljubljen ter je bil znan zlasti v glasbenih krogih, saj je bil izvrsten čelist. Več let je igral tudi v ljubljanskem radiu. Zanimivo je, da se je na mestu, kjer je izgubil življenje mladi inženir, v dveh letih že tretjič primerila slična nesreča, kar je vsekakor obžalovanja vredno. Železniška uprava naj bi na vsak način zavarovala tako nevarno mesto, kjer stalno preži smrt na avtomobiliste.
Ker „Večernik“ v četrtek ne bo izšel, oddajte po možnosti
h Mm
relike in male OglBSe.
| r Cfia okrožja j zakon
2anim*w&sBt
Zakaj Je norveška vojska tako naglo odpovedala
Pomanjkljiva izvežbanost vojaštva in poveljstva — Dezorganizacija uprave
Dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« je iz razgovora s tujci, ki so bili priča norveškega umika in iz pojasnil vojaštva, v glavnem onega, ki se je umikalo po dolini Osterdala, prišel do zaključka, da so bile norveškega poraza krive desorgani-zacija, brezglavost, pomanjkljiva pripravljenost in izvežbanost vojaštva ter častnikov.
Tako je bila pri Reneju zajeta cela četa Norvežanov samo zato, ker je štab pozabil dostaviti povelje za umik tudi tej četi. Drugi oddelek je n. pr. marširal 100 km od Kongsvingerja vse do El verama, pa je potem dobil ukaz, naj se spet vrne do Reveruda, 90 km nazaj, ker je bil prvi ukaz namenjen neki drugi četi. Ob mobilizaciji so pošiljali izučene
strojničarje domov, češ, vojakov za te oddelke imamo dovolj, na drugi strani so pa sprejemali povsem neizučene ljudi. Podirali so mostove, ki niso imeli nobenih strategičnih pomenov, drugi zelo važni objekti in prometna križišča so pa ostala nedotaknjena in takšna tudi padla sovražnikom v roke. Pozabili so vreči v zrak naprave, ki so bile podminirane, ker je poveljstvo pozabilo na takšen ukaz...
Ko so se pojavila prva nemška letala, je dosegla panika višek. Ne samo pri civilnem prebivalstvu, tudi vojaštvo in častniki so izgubili glave. Vojnih manevrov že dolgo ni bilo, častniški kader se je izobraževal samo na papirju. Kadrovska služba je trajala le 42 dni. Po-
manjkljiva izvežbanost častnikov je povzročila, da niso utegnili vojake v važnem trenutku niti zbrati, kaj šele pripraviti za obrambo.
Pogrešilo so postopali tudi pri alarmnih znakih pred letalskimi napadi. Tako so alarmirali krajo po ISkrat na dan ne da bi se sploh pojavila kakšna letala. Naslednjega dne so pa padle bombe še preden je bilo dano znamenje, da je sovražnik tu! Posledice so bile strašne. Tako so tudi dali prezgodaj znamenje, da je nevarnost minila, ke je sledil še glavni napad. Posledice so biie strašne, ljudskih žrtev obilo. Kasneje se prebivalstvo sploh ni zmenilo za signale, ker je bilo prevečkrat potegnjeno.
GENERAL MAXIME WEYGAND novi šef francoskega generalnega štaba
in vrhovni poveljnik zavezniških sil
Varčevanje v porabi blaga jc vpeljala tudi Anglija zato, da bi se sukno v večjem številu lahko izvažalo. Računajo, da bodo na ta način izvozili za 15 do 20 milijonov funtov šterlingov več blaga v tujino. Prebivalstvo naj nasi čimdalj stare obleke ter naj ne kupuje preko mere svilenih nogavic, srajc, bluz in spodnjega perila.
Obvezne športne vežbe je vpeljala Turčija za vse ženske do 30. in moške do 45. leta. Vsak državljan do teh let mora na teden 3 do 4 ure skrbeti za fizično kulturo telesa.
Uporabo vode je omejila Grčija v domačem gospodinjstvu, tam, kjer so vodovodne naprave pomanjkljive.
Betonske utrdbe izpremenjene v prah
Neki očividec opisuje prehod nemških čet preko Julijinega kanala v Holandiji takole: »Sonce je stalo na zenitu, ko so prve nemške čete prispele do kanala. Umeten prekop, katerega nasipi se dvigajo 10 m iz zemlje, je bil že sam po sebi branik. Za betonskimi stenami so imeli Holandci še utrjena strelna gnezda, spredaj pa žične ovire. Nemce je sprejelo močno streljanje iz strojnic. Toda proti-akcija 8.8 cm topov jih je hitro udušila. Nemški pionirji z gumijastimi splavi so naglo hiteli preko ravnine h kanalu. Po
kratkem odmoru so vrgli prvi gumasti splav v vodo. Neki nemški narednik se je vrgel vanj, dosegel žične ovire, jih prestrigel in napravil široko pot. Pred seboj je zagledal cev strojnice, skočil tja, toda ni bilo streljanja. Holandci so mu prišli naproti in se vdali. Ti so bili presenečeni, ko so videli, kako nemške granate izpreininjajo njih betonske pregrade v prah ter so nekaj minut kasneje sami pomagali graditi Nemcem most preko kanala.
Dvanajst apostolov - čebeinih panjev
V	Keffelu v Nemčiji ima posestnik Fort najčudovitejši čebelnjak na svetu. V njem namreč stoji dvanajst košnic, slamnatih panjev, katerih vsak predstavlja enega izmed 12 apostolov Krista. Delo je umetnina nekega nemškega umetnika iz 16. stoletja, košnice so pa najbrž pripadale pruski kraljevi- družini. Ljubitelji starin in amaterji stalno obiskujejo Forta in mu
ponujajo velike vsote denarja za redkosti. Toda, čebelar nikakor ne misli prodati svojih originalnih panjev, ki so prava atrakcija tudi za tujce. Fortov čebelnjak je turistična privlačnost za ves kraj in v interesu vseh vaščanov je, da ne izgube lepe dohodke, ki jih imajo od radovednih tujcev.
Nenavadna oporoka starega majorja
Pred dnevi je umrl v Londonu v 89. letu starosti major James Hornblauer, ki je zapustil več milijonov funtov šterlin-gov premoženja. Njegovi sorodniki so bili zelo iznenadeni, ko so izvedeli za besedilo oporoke. Malo pred smrtjo je namreč pokojni naipravil oporoko in zapustil svoje imetje oni deci, ki je bila do njega ljubezniva in mu je v življenju napravila nekaj srečnih trenutkov.
Čudni samotar je zapisoval imena
otrok, ki jih je srečaval in so mu ostala v lepem spominu v poseben dnevnik. Te je tudi postavil za dediče v svoji oporoki. Mnogi so medtem že odrasli* Tako je n. pr. gospa Kati Laigh nasledila 1500 funtov šterlingov, ker je majorju pred 20 leti kot majhna deklica kupovala no-vine. Isto dediščino je prejel učitelj Joe Smith, ker je kot majhen deček kupoval za starega majorja cigarete. Ugledni londonski dami Oliviji Cormick je zapustil
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
}	Roman	iz	tihotapskega	življenja	na	bivši	poljsko-ruski meji
Z vasi zalajajo psi. Zavohali so nas, čeprav ni vetra. Pospešimo korake. Stopimo na glinasto poljsko pot. Težko hodim. Sklonil bi se in pridržal škornje, ki se mi ob vsakem koraku sezuvajo. Neki pes nam je za petami ter hripavo zateguje. Dobro, da nisem zadaj! Potem zaslišim cviljenje; nekdo je s kamnom zadel psa.
Znova se potopimo v temo. Polagoma sc vlečemo po poti. Potem spet hitimo nekam v neznano. Nenadoma opazim, da sem zgrešil pot ter ne vidim več pred seboj Trofidinega nahrbtnika. Pospešil sem korake — nič. Krenem v levo — nič. Stopim na desno — nič. Za seboj zaslišim jezen Lordov glas: »Kaj se tako motoviliš?« Že sem hotel poklicati Jožefa, ko me nenadoma nekdo pograbi za ramo.
»Kaj ti je?« vpraša Trofida.
»Tema je... Zgrešil sem te...«
»Takoj bo bolje!« pravi Trofida in krene naprej.
Sedaj hodimo zložneje. Pred seboj jasno vidim ozko belo liso. Sam ne vem, zakaj me spominja letečega goloba. Tnv fida si je namreč pripel za ovratnik suknje bel robec. Odslej vidim iz teme samo belo liso pred seboj. Zdaj leti daleč v temo, zdaj spet niha tik pred menoj...
Učinek alkohola je ponehal, čedalje
bolj sem utrujen; loteva se me spanec. Privzdigavam pasove nahrbtnika ter se sključen vlečem naprej... za belo liso na Trofidinem tilniku v brezkrajno noč... Bojujem se, opotekam se na levo in desno, toda grem... bolj s silo volje nego silo mišic...
2
Po sedmih urah hoje, računajoč od trenutka prehoda meje, smo prišli do Bombinine domačije. Tu je bilo skrivališče, od koder so potem tovorili blago v Minsk.
Drug za drugim smo preplezali plot in se plazili k skednju. Z dlanmi sem si zakrival obraz pred udarci vejevja. Preplezali smo še drugi plot ter se ustavili ob zidu skednja. Zaslišal sem Trofidin glas:
»Lord, pojdi pogledat, kako je na skednju. Hitro!«
Tihotapec je stopil mimo nas ter izginil za vogalom skednja. Čul sem, kako so rahlo zaškripali zapahi. Ko se je Lord vrnil, je odrezano dejal:
»Poidimo!«
Na skednju je bilo toplo. Dišalo je po senu. V temi so bliskali ozki prameni žfrpnih baterij, ki smo jih prikrivali z dlanmi. Potem je Trofida rekel:
»Nahrbtnike dajte sem... na kup! Naglo, fantje!«
Z vzdihom olajšanja sem snel nahrbtnik. Pristopil sem k Trofidi in me dejal:
»Zaspan sem, Jožef!
»Zlezi na svisli in zaspi!«
Pokazal mi je lestev, po kateri sem splezal navzgor. Sezul sem škornje, se pokril s suknjo in se pogreznil v trdno »panje kot v toplo kopel...
Pozno sem se prebudil. Na skednju je bilo že mračno. Poleg mene je sedelo več tihotapcev. Polglasno so se razgo-varjali. Pričel sem poslušati. Vanka Bolševik je pripovedoVal neko ljubezensko zgodbo. O tem je najraje govoril. Navadno je pripovedoval o Dumenku in njegovem nasledniku Budeniju (pri njem je svojčas služil pri konjenici) ali pa o ženskah. Poslušajo ga: Felek Louda, zastaven starejši fant s ploščatim nosom, Julek Potrhlik, mlad tihotapec z nenavadno bujno domišljijo, in Slavik, majhen in vedno nasmejan fant izredno lepega glasu.
Vanka Bolševik si premišljeno oblizuje ustnice in pripoveduje:
»Pravim vam, fantje, ženska kot vlita iz cementa! Kakor elektrika!«
»Gobezdač,« pripomni Felek Louda.
Julek Potrhlik vrti glavo in široko odpira oči.
Iz luknje v senu zleze Bol ek Lord. Z očmi posmehljivo pomežikuje. Vanka ga ne opazi in nadaljuje:
»Telo, vam pravim, fantje, kakor ala-baster!« mlaska in gladi z dlanmi po zraku.
To je Lordu preveč, zato pravi:
HOLANDSKA PRESTOLONASLED-NICA JULIJANA
pričakuje, kakor poročajo, v izgnanstvu tretjega otroka
major 15.000 funtov, ker mu je nekoč ljubeznivo stregla, ko je bil bolan. Prijatelj pokojnega majorja je novinarjem dejal, da je bil dvakrat oženjen. Ni imel otrok, vendar je deco zelo ljubil. Zato je iskal utehe pri drugih otrokih in si zapomnil imena vseh, ki so bili prijazni z njim.
Sorodniki si niso upali protestirati pri sodišču, ker so vedeli, da bi njihov protest proti takšni oporoki ne zalegel.
Težka letalska nesreča se je pripetila blizu Karoline v južnem Transvaalu v Afriki. Vsi potniki so obležali mrtvi, med njimi tudi ravnatelj južnoafriškega zrako-plovnega društva »De Haviland«.
Zobozdravnik: Prečitajte zdaj smešni* co na strani 9, da bo usta še bolj odprL,
»Kaj še? Alabaster! Pete razpraskane! Med prsti gnoj! Kolena 'kot strgalo! Na pol kilometra smrdi! In on pravi temu — alabaster! He, he!«
»In kaj tebi mat?«
»No, nič. Poslušalce imaš, pa jim na-tvezuj!«
Pričnejo se zbadati in drug drugega šiliti. Vstal sem, vzel škornje ter pristopi* k njim.
»Kje je Jožef?« sem vprašal Slavite.
»V hišo je odšel.«
»Obiskat Bombino,« je dodal Lo«i.
»Nekoliko se z njo potešiti!« se je zasmejal Vanka Bolševik.
»Au, anlpak dolgo ne prinesejo jedače!« je nagk) pristavil Felek Louda.
»Ti ne misliš na nič dragega,« prava Lord.
»Ja, ja, vijejo ga krči požrešnosti«, do* stavlja Krisa.
Prižgali smo si cigarete in previdno kadimo, da bi ne trosili v seno žgočega pepela. Iz lukenj prilezejo še ostal tihotapci, se pretegujejo in se nam zehajoč priključijo. Manjkata samo še Žid Cilinder in Jožef.
Krisa je privlekel iz žepa Larte ifi predlagal igro. Buldok je razprostrl po senu svojo suknjo in pričela sta igrati. Pridružila sta se jima Mamut in Vanka Bolševik.
Lord je pričel resnega obraza razlagati Juiku Potrhliku, kako je mogoče brez puške vtovki zajca:
(Dalje.)
Rudolf Golouh: „Chrisalida"
Kot četrta in zadnja prireditev letošnjega III. Umetnostnega tedna je bila v soboto v našem gledališču krstna predstava najnovejše komedije, ali parabole Rudolfa Golouha, »Chrisalida«. Golouh, ki se je tudi že v svojih prejšnjih delih rad posluževal simbolike, je ustvaril s »Chrisalido« delo najčistejšega, skoraj eterično-subtllnega simbolizma. Ta poglobljenost je za sedanje trde čase, rekli bi, prefina, da bi mogla vzbuditi tisto razumevanje, ki bi ji dalo večji odziv v publiki. Golouh je ustvaril v tej paraboli pravljico o večnem hrepenenju po tisti najvišji lepoti, dobroti, pravičnosti in človečnosti, ki mora po zakonu višjega človeškega poslanstva nazadnje vedno zmagati nad zablodami surove sile, materializma in krivičnosti. To hrepenenje in ta zmaga sta simbolično utelešena v Chrisalidi, kakor je lepota in umetnost simbolizirana v Jacinti Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. V korist delu pa bi bila vendarle večja jasnost, izražena v krepkejši izrazni po-udarjenosti. S čisto umetniškega stališča je »Chrisalida* najboljše dosedanje Go-louhovo delo, dasi je bolj lirično kakor dramatično.
»Chrisalido« je insceniral in režiral g. Jože Kovič v stilu italijanske comedie deli’ arte 17. stoletja. Njegova inscenerija je naravnost bajna in presega vse, kar smo doslej v vseh več ko 20 letih videli na našem mariborskem odru. V njej je toliko duhovitih domislic, da moramo g. Jožetu Koviču k temu uspehu brez pridržka in zares iskreno čestitati. Prav nič ne zaostaja za inscenacijo tudi režija in
igra. Režija je prava mojstrovina, katero bo vedel pravilno ceniti šele kdor po-misti, s kako subtilno snovjo je imel tu režiser opravka, in kako je moral včasih le iz dialoga ustvarjati dramatično učinkujoče efekte. K temu so pa seveda, kot že omenjeno, doprinesli svoj velik del tudi nastopajoči igralci in igralke, več ali manj brez izjeme.
Igralci in igralke so kar tekmovali med seboj za dovršenimi kreacijami teh »Iluzionistovih senc«. Poleg izvrstnega Iluzionista g. N a k r s t a je stal do konca izoblikovani Burkež g. Košiča, zraven sicer epizodni ali nenavadno močni Sluga g. Blaža, sijajni Harlekin g. V e r d o-n i k a ob prav tako bleščeči Kolombini gdč. Starčeve, mefistovski Mefisto g. Gorinška, pantalonski Pantalon g. Košute, pa dalje po Chrisalidi hrepeneči Kralj g. Pavla Koviča, smešni Don Hihot g. C r n o b o t i j a in dr. Faust g. Š t a n d e k e r j a. Bleščeča je bila do zadnjega konca nema prikazen Chrisali-de gdč. Rasberger jev e, mikavna Saloma gdč. N a r a t o v e, in še gosp. Tu r k je bil res rabeljski Rabelj. Ves ta ansambl sta dopolnila kot Plesalec in Plesalka g. H a r a s t o v ič in ga. S a v b nova s svojim posrečenim plesom lutk v zadnjem dejanju. Mimo tega so pa šle čez oder še druge, po maski posrečene »Iluzionistove sence« nekdanjih zgodovinskih veličin. G. kapelnik J i r S n e k je poskrbel zraven za izredno efektno glasbo, ki je dajala tej simbolični pravljici še poseben poudarek.
Gledališče je bilo dobro zasedeno. — Avtor je prejel dva venca,	-r.
Spori
Priprave za ustanovitev Slovenske športne zveze
Tendenca po reorganizaciji jugoslovanskega športa se je uveljavila tudi pri nas v Sloveniji, tudi pri nas se je osnoval pripravljalni odbor, ki naj bi po vzoru Hrvatske športne sloge organiziral ustanovitev Slovenske športne zveze, ki bi predstavljala vse športne panoge v Sloveniji. Duševni očetje tega gibanja si obetajo, da bo preko takšne organizacije tudi
slovenski šport dosegel vidnejše mesto in veljavo, ki mu po njegovih uspehih pripada. Radi tega je pripravljalni odbor sklical ustanovni občni zbor, ki 1k> 30. maja ob 20. v dvorani Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gajeva 5, ki naj sc ga udeležijo klubi po delegatih s pooblastili. Dnevni red je sledeč: 1. Otvoritev, 2. Volitev zapisnikarja in overovateljev, 3. Pravila SSZ,
4.	Volitve, 5. Določitev članarine, 6. Delovni načrt za poslovno leto, 7. Slučajnosti.
Visok poraz naših mušketirjev
Teniški	dvoboj z	Italijo sc	je v Zagrebu
zaključil	s 4 :1 za	goste
Teniški dvoboj z Italijo za podonavski pokal je zaključen. Po rezultatih prvih dveh dni je bilo sicer malo optimistov,i vendar je malokdo računal z visokim porazom 4:1. Odigrali so oba zaključna singla. V prvi igri je Cucelli premagal Pal-lado s 6 :3, 6:3, 3 :6, 8 :6, Italijan je bil odličen,	zlasti ob	mreži. V	drugi	igri	je
nastopil	Punčec proti Roinanoniju.	Res	je
bila usoda dvoboja že odločena, vendar očita zagrebški tisk, da je Punčec igral preveč indolentno, mesto da bi se potrudil, da vsaj izboljša rezultat. Match se je končal z zmago Italijana 6:1, 3:6, 6:4, 6:3.
OTVORITVENA DIRKA V SLOVENJEM GRADCU
Koroška kolesarska podzveza je priredila na 27 km dolgi progi Slovenji Gradec—Mislinja in nazaj otvoritveno dirko, ki je bila slabo obiskana, predvsem radi slabega vremena. Nerazumljivo pa je, da jc startal le eden sam vozač iz Slovenje-ga Gradca. V dirki je zmagal Oskar Rozman (Edehveiss) 48 :45, 2. Pelicon Franc (Slovenji Gradec) 49 :15, 3. Anton Grmek (Železničar) 49 :23,4. Kurt Šlander (E) 51:25,
5.	Gusll Amon (E.) 55 :40, 6. Sojč Ivan (Maraton) 57, ki je bil do defekta v vodstvu.
iz Beograda bodo odpotovali danes v Budimpešto, kjer bodo tekmovali za „Tropheo E. 43“. Na sporedu so štiri singli ter dva doubla.
s Romunska B garnitura je premagala v Bukarešti B moštvo Madžarske z rezultatom 5:1 (3 :1). Sodil je Zagrebčan Podub-ski.
MALI SREDNJEEVROPSKI CUP
Zastopniki narodnih zvez, ki sodelujejo v srednjeevropskem cupu, so na konferenci v Budimpešti sklenili, da boido tekmo* vali po trije jugoslovanski, madžarski in romunski klubi. Določeni so tudi že prvi termini: 16. junija drugi madžarski proti drugemu romunskemu, 18. ali 19. junija drugi jugoslovanski proti prvemu romunskemu, jugoslovanski tretji proti prvemu madžarskemu, jugoslovanski prvi proti tretjemu madžarskemu. 23. junija bodo povratne tekme.
s Akcijski odbor za ustanovitev Slovenske teniške zvezo sklicuje za nedeljo, 26. maja, ob 10. v lovski sobi hotela „Orel“ prvo konferenco zastopnikov slovenskega tenisa.
s V finalnem tekmovanju za naslov nogometnega prvaka države sta v četrtek na sporedu dve tekmi v Zagrebu: HASK—BSK in Gradjanski—Jugoslavija, tretja pa bo v Splitu med Hajdukom in Slavijo (S).
s Naši teniški Igralci Punčec, Mitič, Pallada Iz Zagreba ter Smerdu in Branovlč s V tekmovanju za podonavski pokal, v katerem sodelujejo ligaški klubi Bata, Zak, Slavija (O) in Vojvodina, je v nedeljo Vojvodina doma premagala Slavijo (O) z 2:0.(1:0).
Drobne novice
n Umrl je vnuk ministra dr. Andresa 7 letni Branko Cop po operaciji v Bologni. Pokojni jc sin zagrebškega zdravnika in predsednika teniške zveze dr. Čopa.
n Staro granato iz svetovne vojne je ho-, tel raztopili siromašen kmet iz okolice Niša, ker je potreboval jeklo za moliko. Približal se je ognju baš v trenuiku, ko je granata eksplodirala ter ga popolnoma raztrgala.
o Razpisana je služba cestarja na banovinski cesti II. reda štev. 208 Šmartno— Legen—Slovenji Gradec od km 0—4. Prošnje, ki morajo ustrezati predpisom čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev je treba s predpisanimi prilogami vložiti do 1. junija pri okrajnem cestnem odboru v Slovenjem Gradcu.
o Nesrečno naključje je zahtevalo pri razstreljevanju v rovu življenje 35 letnega rudarja Antona Urbajsa, zaposlenega v trboveljskemu rudniku.
o Pomisli, da je v vsakem dinarju, ki ga daruješ za protijetični pokret, skrila lučka upanja v življenje za naše jetične bolnike! Darujte!
o Strašne smrti je umrl pismonošev sinček Janezek Tičev z Vaš nad Lilijo. Za-, spal jc na peči, kjer je medtem njegova maji zakurila. Zbudil se je šele, ko je bil ž« ves opečen po životu. V bolnišnici je umrl.
o	Truplo novorojenčka v vreči so našli
v nekem gozdu nad Trbovljami. Tam je moral biti že dva dni, zadevo preiskujejo oblasti.
n Trgovinski In plačilni sporazum z Madžarsko, sklenjen 10. aprila, je objavljen
v	„Siubcnem listu“ od 15. maja.
n V Poljurcih pri Dževdželji v Južni Srbiji je umrl primorski rojak Pavle Marušič, brat bivšega bana v Ljubljani. Preden je osnoval primorsko naselbino v Južni Srbiji, je bival nekaj časa tudi v Mariboru.
n V kopalnici svojega stanovanja v Zagrebu se jc obesila uradnica veterinarsko fakultete Antonija Suknaič, ker ji je grozila izguba službe.
n Vink je povozil blizu Zagreba 17 letnega delavčevega sma Ivana Protulipca, Vzrok smrti preiskujejo oblasti.
n Združenje lekarnarjev je imelo vsedržavni kongres v Zagrebu, ki zahteva v sprejeti resoluciji izpremembe 'V lekarniškem zakonu ter podaljšanje farmacevtskega študija na 8. semestrov.
n Večja skupina madžarskih avtomobilistov bo obiskala Subotico in Beograd. Med drugim se bodo podali tudi na Ople-nac in Avalo.
MALI OGLASI
CENE MALIM 00 L A SO M: V malih oglatih itane ruka beseda BO par. oalmanjta pristojbina za t« oglasa la din S«— Drtib*. preklici, dppiaovaoja In (ealtovanlskl oglati din l-~ no besedi. NaJmaniii znesek ga ta oelaaa la dia 10.—. Debelo tiskana beseda ta radnnalo dvoloo. Oglašal davek za
enkratno objavo tnala din 2 . Znesek sa male oglasa te plaCnle tako) pri naroClln. oziroma ga la
vpoelat! v pismo skopal s naročilom ali pa oo pottnl »ololnlcf oa Čekovni radon it 11.409. Za vse oltmaae odgovore glede malih oglasov aa mora prikuhi znamka ta 8 din.
SLUŽBO DOBI
Pisarniško lzvežbana ZENSKA MOČ se išče za priložnostna pisar niška dela. Ponudbe na ogl. odd. »Vcčeftiika« pod »Priložnostna dela«. 3537*2
SLUŽBO IŠČE
MLADO DEKLE
išče zaposlitve za popoldanske ure. Vprašati Vetrinjska Ul. 13.	3527-3
VAJENCI-(KE)
Sprejme se
KOVAŠKI VAJENEC Gadi Vilko, kovač, Maribor, Slovenska ul. 26.	3524*4
STANOVANJE IŠČE
STANOVANJE
1	soba in kuhtnja v mirnem prahu prosten kraiu se takol odda. mirni stranki. Tržaška cesta 88a.	3643-5
Čitajte„Ve£ernik“
Opr. St. V R lL3*/40
Draibenl oklic
Dne 24. 5. 1940- ob 8. uti 30 prodajo se v Pobrežju, Aleksandrova cesta St. 104, sledeči predmeti: razno po-hiltvo, posteljnina, kuhinjska posoda in nakit.
K draženju se bo začelo pozivati Sele pol ure po zgoraj navedeni uri, med tem časom, pa se lahko tl predmeti ogledajo.
OKRAJNO SODIŠČE V MARIBORU, dne 10. 5. 1940.
Oddam sončno ENOSOBNO STANOVANJE
za 1. julij. Poizve se v trgovini Kosec, Betnavska 47.
3542-5
S 1. 6. se odda kompletno TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico. Vprašati v stavbeni pisarni, Vrtna ul. 12.
3530-5
STANOVANJE
soba, kabinet s pritiklinami se s 1. junijem odda v Stritarje-
vi	ul. 17, Maribor. 3526-5
STANOVANJE
dvosobno z vrtom se odda. Vprašati od 2. do 6. ure rto-poldne. Naslov v ogl. odd. Vočernika«.	3525-5
PREHRANA
Grom na
STANOVANJE IN HRANO
pnoti plačilu in pomoči pri ,delu. Ponudbe na ogl. odd. »Večertiika« pod »18. junij«.
3539*7
POSEST
Proda se 30 joh mlajšega SMREKOVEGA GODZDA
ob glavni cesti. Ponudbe pod »Pohorje« na ogl. odd. »Ve-černika«.	3536-11
V	najem dam
HIŠO
z vrtom in njivo. Sp. Radvanje 52. Vprašati pri Stane Vi vod, mirzarstvo, Tezno 119.
3532-11
SORO O OD A
Oddam
M ALO SOBO
•s štedilnikom samostojni, či-* sti osebi. Slomškov trg 16c.
■	3522-8
LOKAL
VELIK PROSTOR
•pripraven za avtogatažo ali delavnico 3e odda tako). — Vprašati stavbena pisarna, Vrtna 12.	3529-10
HIŠA
se proda, 2 sobi in kuhinja z vrtom, kapelico za 55.000 din Kapitala potrebno samo din
23.000.	Pobrežje, Jesenska Ul. 17.	3523-11
LEPA PRILIKA!
Zidanica v vinogradu blizu Jurkloštra, 2 uri od železnico in ceste, se odda takoj v najem mesečno 120 din. Soba pobeljena, s pečjo za kuhanje Opravo je treba preskrbeti.
V	bližnjem gozdu velika votlina. Poizve se pri ogl. odd. »Večemika«.	3540-1-1
DENAR
HRANILNE KNJIŽICE
drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu Maribor, Aleksandrova 40. Kupujte tiri nas srečke drž, loterije. 2950-12
OBRT - TRGOVINA
s&o vedno kupite dob*o in po
.ugodnih cenah
BLAGO ZA OBLEKE
plašče, svilo itd. v modni trgovini Josip Šraj, Maribor.
3450-13.
BRITJE DIN 2,-
ce-
striženje din 4. Obiskujte nejšo brivnico »Rapid«, Melj-
ska c. 1.
2825-13
Pozori
Pozor!
Pozori
Pozor!
ŽENSKI KOTIČEK
POSTELJNE ODEJE samo * belo vato, močno pre šite. posteljno perilo, zglavni ki. tuhne, kooe, madrace. in-loti, puh in perje po najnižji ceni. A. Stuboc, Maribor, Stol na «1. 5.	3538-18
Ž E N t T B E - DOPISI
tPri starejši
INTELIGENTNI DAMI
(vdovi) dobri gospodinji in kuharici, z elegantnim stano vanjem, dobi lep dom ugleden starejši gospod v višjem,, -položaju ali pokolu. Ponudbo* na ogl. odd. »Vočernika« pod, »Zeto dobro preskrbljen«.
3528-19
VOZILA
KROMPIR
bel, la., kresnik (Scnnee* flockc), 1500 kg se proda. Dd> stavim na dom. Naslov v ogl, odd. »Večerntka«.	3531-21
in urejale ADOLF RIBNIKAR v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ aa vračalo. — Uradnififrs hi uspava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon
predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. - Rokopisi ^ uredništva štev. 25-67,10 uficuveifcv. afo&rrvtoto* fol%!$,	to*. U-