VI. IZVEST J E
MESTNEGA DEKLIŠKEGA LICEJA
V	LJUBLJANI
IN Z NJIM ZDRUŽENIH ODDELKOV.
ŠOLSKO LETO 1912/3.
OOO
IZDAL
IVAN MACHER, c. kr. profesor in ravnatelj.
V	LJUBLJANI 1913.
V	ZALOŽIL MESTNI DEKLIŠKI LICEJ. V TISK „NARODNE TISKARNE“ V LJUBLJANI.
Yl. IZVESTJE
MESTNEGA DEKLIŠKEGA LICEJA
V	LJUBLJANI
IN Z NJIM ZDRUŽENIH ODDELKOV.
ŠOLSKO LETO 1912/3.
QOQ
IZDAL
IVAN MACHER, c. kr. profesor in ravnatelj.
V	LJUBLJANI 1913.
tu
V	ZALOŽIL MESTNI DEKLIŠKI LICEJ. V TISK „NARODNE TISKARNE“ V LJUBLJANI.
.
Kranjska — s posebnim ozirom na francosko medvladje in zopetno združitev s habsburško monarhijo.
(Ob priliki stoletnice spisala Frida Klečeva.)
Raznovrstna je bila usoda kranjske dežele, preden jo je podelil
habsburški kralj svojima sinovoma.
O prvotnih prebivalcih, Ilircih, trdijo že stari zgodovinarji, da niso v nobenem sorodstvu s svojimi sosedi Kelti in Tračani. Ilirce in poznejše keltske priseljence so uklonile končno zmagoslavne rimske legije. Aemilius Scaurus je podjarmil vso karnsko deželo — imenuje se po keltskih Karnih
—	do alpskih višin. Prvi med Rimljani je ta konzul prekoračil Vzhodne Alpe in sklenil zvezo s Tavriščani.1)
Za časa Avgusta pa slišimo o uspešni obrambi Metulluma, prvem junaškem boju na sedanjih slovenskih tleh.
Pač blagodejne so bile kulturne inštitucije, ki jih je organizirala rimska vlada. Središče naše dežele pa, kjer so se križale ceste na vse strani, so si izbrali Avguštovi vojaki za svojo postojanko in tam ustanovili ob Ljubljanici Emono.
Rimska država pa ni imela trdnega fundamenta, porušili so jo navali barbarskih narodov, prodirajočih od severa proti jugu. Naši kraji so takrat menjavali kaj hitro svoje lastnike. Vzhodnim Gotom so sledili Langobardi, in ko so se preselili tudi ti v solnčno Italijo, zasedli so njih mesta Sloveni in Avari. Kot zaveznike jih srečamo najprej v zgodovini, a kmalu so si prisvojili roparski Avari hegemonijo nad slovenskimi poljedelci. Tega jarma so jih rešili Bavarci, a Sloveni so morali sedaj pripoznati nadvlado svojih spasiteljev. To je bilo v prvi polovici VIII. stoletja. Za časa Karola Velikega, ki je uklonil Bavarce in uničil Avare, so postali Frankom neposredno pokorni. Sedaj se je pričelo v naših deželah pokristjanjevanje in nemška kolonizacija.
Se so Sloveni ohranili svoje vojvode, ki so jih slovesno vmeščali na Gosposvetskem polju. Ta velepomembna slavnost jasno dokazuje, da izvira oblast slovenskega vojvode iz ljudstva.
Po onih časih, ko so Nemci s svojimi zavezniki razbili madjarsko silo pri Augsburgu, je vladal našim deželam mejni grof Popon. Ohranjena nam je listina izza 30. junija 1. 974. V tej podari rimsko-nemški cesar Oton II. brižinskemu škofu posestva „in ducatu praefati ducis et in comitatu Poponis comitis, quod Carniola vocatur et quod vulgo Creina marcha appelatur (v prej imenovani vojvodini vojvode in grofiji grofa Popona, ki se imenuje Carniola, in navadno nazivlja Kranjska).
>) Dimitz, Geschichte Krains 1., stran 20.
Med avstrijskimi vladarji je bil Babenberžan Lepold VI. prvi, ki si je pridobil nekaj posestev na Kranjskem. Kupil jih je 1. 1229. od brižinskega škofa Gerolda za 1650 mark srebra. Središče je bila Dobrava na Dolenjskem.1) Na raznovrstne načine je pomnožil Friderik 11. očetove pridobitve. V listinah izza 1. 1232. se že imenuje „dominus Carniolae-' (gospod Kranjske). Središče njegovih posestev je bil Kamnik. Seveda z isto pravico so se tako nazivljali tudi koroški vojvode, oglejski patrijarhi, salzburški, brižinski in briksenski škofje, vsi oni so gospodovali kranjskim pokrajinam.
V	srediv XIII. stoletja so izumrli Babenbenberžani in koroški vladarji Šponhajmci. Žalosten čas je napočil za slovenske dežele, ki so bile brez vladarja. Vse listine takratnih časov opisujejo zmede in nered, ki je zavladal po naših krajih. Umevno je torej, da so se dežele brez lastnika oklenile z veseljem žezla mogočnega češkega Otokarja.
Odkar je Inocenc IV. 1. 1245. na lijonskem cerkvenem zboru proklel Štavfovca Friderika II., tudi nemška država ni imela splošno priznanega vladarja. Nihče ni torej pravno podelil Otokarju te vojvodine, stare državne dežele. Zato njegova država, ki so jo mejili Sudeti in Jadransko morje, ni imela obstanka, razbil jo je prvi Habsburžan na nemškem prestolu, izvoljen od izbornikov 29. septembra 1. 1273. Na moravskem polju sta se merila češki lev in habsburški orel. 26. avgust 1. 1278. je naklonil zmago Habsburžanu. Otokar je umrl na bojišču, „Habsburžani so postali dediči njegovih dežel in njegovih načrtov“.2) S privoljenjem državnih knezov je podelil Rudolf novo pridobljene dežele svojima sinovoma, Albrehtu in Rudolfu (Avstrijsko, Štajersko in Kranjsko s slovensko krajino).
Iz dveh ozirov je ta dan 27. decembra 1. 1282. največjega, historičnega pomena za kranjsko deželo. Prvič se takrat utemeljuje državnopravna samostojnost naše domovine, ne oziraje se na dosedanjo združitev s koroško vojvodino. Od tega znamenitega dne naprej je bila pa tudi usoda kranjske dežele nerazdružljivo spojena s habsburško vladarsko hišo, zato mora vsak Kranjec hraniti ta dan v živem spominu. V državnopravnem oziru moramo prištevati tudi Kranjsko onim deželam, ki so tvorile fundament habsburške oblasti v naši monarhiji. „Napredek, zaokroževanje in utrditev habsburške oblasti v slovenskih deželah, to je zunanja zgodovina Kranjske v naslednjih stoletjih.“3) Habsburžani so kaj visoko cenili trgovinsko važnost svojih južnih dežel; to dejstvo je upošteval tudi Rudolf IV. ustanovitelj, ko je proglasil 1. 1364. Kranjsko za vojvodino in tu ustanovil Rudolfovo.
Tesna je bila vez med vladarsko hišo in kranjskimi podložniki. Naklonjenost, ki so jo izkazovali Habsburžani, ta najslavnejša evropska dinastija onih časov, svojim podanikom, je rodila v srcih teh brezpogojno udanost. To je bilo habsburškim knezom dobro znano; opetovano priznavajo, da so prebivalci notranje Avstrije (Štajerske, Koroške in Kranjske) njih najzvestejši podaniki.
Viharnim dnem kmetiških uporov in turških navalov je sledilo mirno XVII. in XVIII. stoletje, a že konec tega in še boij začetek naslednjega pomeni v tem oziru velik preobrat. Napoleon, veliki sin revolucije, pridrvi s svojimi Francozi v sosedne države ter jih užuga z ognjem in mečem. Velikanski je bil vpliv tega vojskovodje na vojake. Kakor povsod je hitel tudi v Italiji od zmage do zmage. Že je stal s svojo slavno četo med Brento in Piavo, vsak
') Gruden „Zgodovina slov. nar.“ II., stran 196.
2) Gruden, stran 212.
3) Gruden, stran 216.
trenutek pripravljen, da vdere v srce avstrijske monarhije. Prvikrat, po dolgo že preteklih turških navalih je tedaj pretila Kranjski velika bojna nevarnost. Nadvojvoda Karol je načeloval maloštevilni, slabo organizirani avstrijski vojski. Napoleon nikakor ni podcenjeval svojega velikega nasprotnika. „Do-sedaj,“ se je izrazil, „sem zmagoval nad vojskami brez poveljnikov, a zdaj hitim v boj s poveljnikom brez vojakov“. Mantua je padla 2. februarja 1797, Gradiška 19. marca, Gorica 20. marca. General Massena je prodiral proti Celovcu, Bernadotte pa proti Ljubljani. Nepopisna panika se je polastila prebivalstva. Bežalo je na vse strani. 1. aprila je prišel general Bernadotte s svojim generalnim štabom v Ljubljano in se nastanil v škofijski palači. 28. aprila ob 8. uri zjutraj pa je sprejelo mesto Napoleona samega v svojem obzidju. Sodobna ljubljanska priča nam slika junaka stoletja kot mladega, majhnega moža, vdrtih oči in zagorelega obraza. Ta prva invazija Francozov je trajala pet tednov. Meseca maja 1. 1797. je izročil Bernadotte vlado avstrijskemu generalu Meerveldtu. Oktobra istega leta so sklenili kampo-formijski mir.
A po veliki katastrofi pri Ulmu so prišli Francozi zopet na Kranjsko in njih poveljnik Massena je zasedel 28. novembra 1805. Ljubljano. Tega francoskega generala je ohranilo ljudstvo v najslabšem spominu. Nalagal je strašne vojne davke; takrat so izpraznili vse občinske blagajne. K sreči je zapustil Ljubljano po požunskem miru 4. januarja 1. 1806.
Tri leta pozneje srečamo Francoze zopet na Kranjskem. Bojev tistega leta se je udeležilo tudi ljudstvo, katero je nadvojvoda Ivan organiziral v deželni brambi; zato jih je ohranilo najbolj živo v spominu. Kranjska deželna bramba je, kar se tiče uniform, oboroženja in izobrazbe zaostajala za onimi sosednih dežel. Ta nedostatek so zakriv li merodajni faktorji, kakor deželni predsedniki, okrajni glavarji, škofje in opatje. To je bila velika škoda, ker vobče pripoznano je bilo vedno, da so kranjski kmetje izborni vojaki.
Splošno so znane znamenite bitke pri Aspernu in Wagramu 1. 1809. Vsak Avstrijec pozna tirolske junake in slavno branitev avstrijskih Termopil, Naborjeta in Predela ter njih slavne branitelje Henselja in Hermanna. Manj znani so boji pri' Razdrtem in vendar so se borili tudi tam kranjski sinovi z največjim pogumom in navdušenjem za svojo domovino. A vse je bilo zaman; general Macdonald se polasti s svojim korom Razdrtega, Podvelba, Logatca in pride 30. maja v Ljubljano. Takoj prihodnji dan so jeli oblegati ljubljanski grad. Poveljnika grajske posadke sta bila feldmaršallajtnant Moitelle in Lefebre. Že v noči med 22. in 23. majem so obleganci kapitulirali. Ljubljana je postala francoska. 1200 pešcev in 200 konjenikov je zasedlo kastel.
Razni zgodovinarji naslednje dobe so razpravljali o tej kapitulaciji. Dimitz trdi, da je komandant hrabro posadko izdal.1) Sandri2) pa primerja sramotno predajo kastela črni senci, ki zaternneva svit, obsevajoč slavne čine naših pradedov. Po njegovem mnenju Moitelle niti mislil ni na resno in odločno defenzivo kastela, poganjal pa se je bil za vrhovno poveljništvo, da bi spravil svoje premoženje na varno. Kot edin opravičevalen vzrok navaja visoko starost poveljnikovo (76); vendar pa priznava, da je sokriv nesrečne kapitulacije tudi vrhovni poveljnik Hrvaške, Kranjske in Istre, hrvaški ban, feldmaršallajtnant grof Gyulai, ki je prerano zapustil Ljubljano, ne da bi ji preskrbel dovolj močno posadko.
') Dimitz Vlil., stran 268.
-') Sandri „Die Franzosenkämpfe in Krain 1809,“ Carniola 1912, stran 169, 244.
V	„Carnioli*' je objavil Aškerc,1) korespondenco med Moitellom in francoskim generalom La Marqueom za časa obleganja kastcla. Ta pisma pričajo, da se je Moitelle udal, ko je spoznal, da je vsak odpor brezuspešen.
Francozi, ki so bili že prej zasedli Trst in Notranjsko, so postali po kapitulaciji Ljubljane lastniki Gorenjske. Končno so uklonili tudi Dolenjsko. Pri Rudolfovem in Kočevju so udušili upor z drakonično strogostjo. Bojev pa le ni bilo konec. Pred vsem je omenjati napad na Ljubljano, ki ga je izvršil hrabri avstrijski general du Montet.
Takoj po wagramski bitki sta se pričeli Avstrija in Francija pogajati. Francijo je zastopal minister zunanjih zadev, Champagny, Avstrijo pa cesarjev brat, nadvojvoda Ivan. Ohranjena nam je korešpondenca francoskega pooblaščenca z Napoleonom, ki nam pojasnuje te zadeve. „Francoskemu cesarju je vseeno kake dežele si ugrabi; gre mu samo za množino in velikost, ljudje so mu blago, s katerim se trži. Nič ga ne zanima, kake naj bodo te zemlje, ki se mu naj prepustijo, samo enake morajo biti tistim, ki jih odstopi on, kajti središče države je v njegovi oblasti.“-) Umevno je, da se pri takem postopanju Napoleon ni oziral na enotno narodnost novih pokrajin. V Schönbrunnu, poletni rezidenci Habsburžanov, je bival mogočni diktator in zapovedoval Evropi. Nejasne so njegove zahteve. Sedaj se odloči za severne, nekaj časa pozneje za južne dežele monarhije. V nekem pismu izza 13. septembra 1. 1809. povdarja svoje stremljenje po Sredozemskem morju in željo vplivati tudi na carigrajsko politiko. Po dolgem oklevanju sc slednjič definitivno odloči za poznejše ilirske dežele.
14. oktobra 1. 1809. sta se pogodili Avstrija in Francija v Schönbrunnu. Gorenjo Koroško, Kranjsko, Goriško, Gradiško, Trst, avstrijsko Istro, Pustrsko dolino na Tirolskem, Hrvaško primorje in Hrvaško do Save je odstopil Franc I. Napoleonu, ki je združil te dežele z beneško Istro, Dalmacijo, Boko Kotorsko in Dubrovnikom v ilirske pokrajine (provinces illyriennes). Ljubljanski mestni arhiv hrani slovenski prevod Schönbrunnske pogodbe3).
22. oktobra so grmeči topovi in doneči zvonovi oznanjali Ljubljančanom Schönbrunnski mir. Kakšna čustva so navdajala takrat deželo, ki je delila že več kot 500 let s svojo vladarsko hišo žalost iil veselje! Močna roka usurpatorjeva pa jo je kruto odtrgala od osrčja monarhije in izročila negotovi prihodnjosti.
Radi svoje ugodne lege, tik pred Italijo, je zavzemala Kranjska odlično mesto v ilirski državi. Ljubljana, ki je štela takrat 13.000 prebivalcev, je postala stolno mesto Ilirije. Okupacijo in organizacijo pokrajin je Napoleon poveril svojemu pastorku, italijanskemu podkralju Evgenu Beauharnais’u, a generalnim guvernerjem Ilirije je imenoval maršala Marmonta. Nejasno je izprva razmerje med podkraljem in guvernerjem, nejasen je tudi delokrog obeh dostojanstvenikov. Vzrok temu je pač cesarjevo naziranje, da je Ilirija privesek italijanskega kraljestva. Te zadeve sta uredila šele dekreta izza oktobra 1. 1809. in aprila 1. 1811. Posebna komisija je izdelala v Parizu načrt, ki bi se po njem opravljala Ilirija. Navodila je dal Marmont. Maršal Marmont, vojvoda Dubrovniški, je bil prijatelj velikega Napoleona že izza mladih let. Svoj administrativni talent je izkazal v Dalmaciji, zato mu je poveril Napoleon dostojanstvo dubrovniškega vojvode. V Iliriji sta mu bila prideljena generalni intendant financ in generalni komisar justice. Marmontova
') Aškerc „Kapitulacija ljubljanskega grada pred Francozi“ Carniola 1911, st 35.
2) Vošnjak „Ustava in uprava ilirskih dežel 1809- 1813“, Zb. M. Sl. XII., stran 168.
3) Vošnjak meni, da je to prva diplomatska listina v slovenskem jeziku.
oblast je bila vojaškega značaja, bil je vrhovni poveljnik ilirske armade v mirovnem času. Ta maršal je ena izmed najbolj simpatičnih oseb francoske vojske one dobe. Vsi zgodovinarji hvalijo njegovo značajnost in nesebičnost. Ob vsaki priliki je uvaževal preteklost Ilircev in se oziral na njih udanost do Habsburžanov. A čakalo ga je težavno delo; najtežavnejša pa je bila ureditev financ. Napoleon je namreč naložil podjarmljenim deželam vse stroške za vojsko, sledeč svojemu načelu: „Ilirija naj se sama vzdržuje“. Kranjska sama je plačala 15,260.000 frankov. Marmont je obsojal to preveliko obremenitev ilirskih dežel. Izrazil se je o tem: „L’empereur ne voulait pas reconnaitre le manque d’harmonie entre la Charge qu’on nous donne ä porter et entre nos revenus“.1) (Cesar ni hotel priznavati pomanjkanja harmonije med bremenom, ki se nam nalaga in našimi dohodki). Pri tem je največ trpelo ljudstvo. Še danes živi v priprostem narodu spomin na neznosne davke, ki so mu jih naložili Francozi. Nazivljali so jih fronke in davkarijo fronkarijo.. Ljudska govorica se poslužuje teh izrazov še danes. Avstrijski vladi so plačevali deseti in dvajseti del letnih dohodkov, Francozom pa osebni, obrtni, zemljiški, hišni davek in davek od premičnin. Zelo veliki so bili na Kranjskem hišni davki, 60:'/0 čistega dohodka.
Vrhutega je bil 1. 1810. velik državni bankerot. Efektivna vrednost avstrijskih bankovcev se je znižala na '/e nominalne vrednosti.
Še bolj nepriljubljen pa je bil krvni davek. Ker so se Ilirci ob vsaki priliki izkazali za spretne vojake, je Napoleon pomnoževal od dne do dne rekrutni kontingent teh dežel. Ob neki priliki se je izrazil, da so ilirski polki najboljši vojaški zbor francoske vojske. Kranjska sama je poslala nad 6000 vojakov v francosko armado. Marsikatera družina je težko pogrešala delavno moč, a Francozi so postopali brezobzirno; rad ali nerad je bil potisnjen slovenski fant med vojake, kajti Napoleon je uporabljal konskripcijski sistem, to je nabor določenega števila vojakov.
Tudi duhovnikom francoski režim ni bil po volji. Ko je Napoleon okupiral Ilirijo, je preteklo že 8 let, odkar je bil sklenil s cerkvijo konkordat. Po tej pogodbi je bilo očitno katoliško bogoslužje dovoljeno, ako so se izpolnjevale policijske naredbe. Ker se je cerkev odpovedala že prodanim posestvom, je prevzela država plačo duhovnikov. Posledica neurejenih dohodkov so bile slabe gmotne razmere duhovščine, ki so silno neugodno vplivale nanjo. Ob taki priliki so novomeški duhovniki celo štrajkali. Francozi so tudi odpravili razen Božiča, Vnebohoda, Vseh svetnikov in Velikega šmarna — to je bil Napoleonov rojstni dan — vse praznike. Lahko si mislimo, kako nezadovoljno je bilo ljudstvo s takimi reformami!
Vendar bi krivico delali Francozom, ako ne bi omenili tudi tega, kar so dobrega storili za naše dežele. Največja nadloga zlasti za našo domovino in sosedno Primorsko so bili rokovnjači, ki so se skrivali v velikih gozdovih. Z druženimi močmi so nastopali vojaki in kmetje proti tej druhali, a vse zaman. Rokovnjači so pograbili vse, kar jim je prišlo v pest, bodisi blago, živino ali celo otroke. Te so potem vračali za drago odkupnino staršem. Za časa francoske vlade pa so se te razmere znatno zboljšale, kajti Francozi so z največjo energijo in strogostjo zasledovali roparje in postopače. Na mestu, kjer so jih zasačili, so jih takoj vesili. To je pomagalo. Kmalu se je vrnil mir in red v deželo, ljudstvo pa se je še dolgo s hvaležnostjo spominjalo francoskih orožnikov.
') Marmont, Memoires lil.
Zvesta svojim načelom o svobodi, enakosti in bratstvu vseh državljanov (liberte, egalite, fraternite) je francoska vlada odpravila osebno tlako brez odškodnine in razglasila, da so graščinske pravice odkupljive. Napoleon sam je bil najhujši sovražnik podložništvu, seveda je bilo njegovo prizadevanje deloma brezuspešno, kajti težavna je naloga, dvigniti kmete, izboljšati njih gospodarski položaj in poleg tega zadovoljiti grajščake.
Nekdaj za časa Trajana je bila Kranjska središče prometa; preko nje so korakale vojaške čete v Dacijo in zopet nazaj v Italijo. Za časa Francozov pa se je povspela do slične veljave; postala je prehodna dežela za kupčijo med Orientom, Italijo in južno Francijo. Ob vsaki priliki so Francozi povdarjali trgovinsko važnost ilirskih dežel. Trojno nalogo je odmeril Napoleon ilirskim carinskim uradom, poleg ureditve dohodkov so posredovali tudi trgovino med Francijo in Turčijo, oziroma Avstrijo in morjem. Kontinentalna blokada, to je prepoved prometa z Angleži, pa je mnogo škodovala tudi ilirskim deželam. Umevno je torej, da so Francozi poskrbeli za dobra prometna sredstva. Kakor nekdaj Rimljani so gradili tudi Francozi ceste in so nakladali v to svrho kmetom cestno tlako, akoravno je to nasprotovalo njih javnemu pravu. Jasno je, da mož, ki je reformiral toliko naprav tudi šolstva ni prezrl. Monopoliziral je vzgojo; šole — pripravnice za birokrate — pa je prepojil z vojaškim duhom. 4. decembra 1810. so ustanovili francosko ilirsko šolo. Dočim so uvedli v ljudske šole in gimnazije narodni jezik, ga učni načrt za višje šole, to so liceji, ne omenja več. Leta 1811. so spremenili že prej osnovano centralno šolo v akademijo s štirimi fakultetami. Zdravniški oddelek so Francozi že našli v Ljubljani. Vrhovec1) imenuje Francoze slabe šolske organizatorje, za katerimi nihče ni pretakal solz. Temu nasprotno pa povdarja Vošnjak2) enoten širokopotezen duh, ki preveva francosko ilirsko šolstvo.
Ilirija je obsegala več skupin, notranje-avstrijske dežele, del hrvaško-slavonsko-dalmatinskega kraljestva južno od Save, beneško posest v Istri, Dalmacijo, Vojaško granico in Dubrovnik. Te skupine so se med seboj razlikovale v ustavnem in administrativnem oziru. Novo francosko ozemlje pa so razdelili v sedem pokrajin, šest civilnih in eno vojaško, namreč Kranjsko, Koroško, Istro, Hrvaško, Dalmacijo, Dubrovnik in Vojaško granico. Kakor nekdaj dežela Kranjska, tako je obsegala tudi francoska provincija Kranjska tri okrožja, ljubljansko, novomeško in postojnsko. Postojnsko okrožje pa so zmanjšali in priklopili nekaj dežele provinciji Istri, nekaj pa Hrvaški. Ob isti priliki so regulirali tudi kranjsko-štajersko mejo. Štajerski Motnik so združili takrat s Kranjsko, kranjski Jaselnik pa s Štajersko. V celem je imela francoska Kranjska manjši obseg nego prejšnja avstrijska, 1. 1812. je štela,
1,483.000 prebivalcev.
Ilirske dežele so pač postale francoska last, a nikakor ne francoske provincije, kajti Napoleon je videl v njih izprva le podjarmljene dežele; vkljub temu pa naj bi se prebivalci nikakor ne čutili podjarmljene, temveč samo pod francosko zaščito. Šele pozneje jih je organiziral po francoskem vzgledu. Ilirija je bila, kakor jo imenuje Vošnjak,3) „dežela pritiklina“ Francije.
20. februarja 1. 1811. je zapustil Marmont ilirske dežele. Napoleon mu je poveril vrhovno poveljništvo španske armade. 29. junija je dospel njegov naslednik grof Bertrand v Ljubljano. Deloval je v smislu svojega prednika, a že marca 1. 1813. ga je odpoklical vladar na nemška bojišča. Sledil mu je Junot, vojvoda Abrantes, ki pa je kmalu zblaznel. 17. julija je imenoval
]) Vrhovec, „Francoska ljudska šola na Kranjskem“, Letopis M. Sl. 97.
2) Vošnjak, stran 231.
3) Vošnjak, str. 122.
Napoleon generalnim guvernerjem Fouche’ja vojvodo Otrantskega. Bil je to zadnji zastopnik francoske vlade v Iliriji. (29. julija do 25. avgusta.)
Takrat, ko je bil Napoleon na vrhuncu svoje slave, so skušali njegovi namestniki v Iliriji pridobiti višje sloje s plesi, pojedinami in slavnostmi, nižje pa s kruhom. „A mlado brstje,“ pravi Lončar,1) „ki je poganjalo iz demokratičnih idej velike revolucije, je morila slana Napoleonovega imperializma“. Pivko2) pa trdi, „da je bila sila tradicij tako močna, da si Francozi kljub mnogim koristnim napravam niso mogli pridobiti naklonjenosti Ilircev“. Že prej omenjene velike vojne kontribucije pa so odtujile ljudstvo popolnoma Francozom in to v še večji meri, ko je po strahovitem porazu na ruskih bojiščih, vojna sreča zapustila Napoleona. 16. oktobra 1.1813. so ga pobili združeni Avstrijci, Rusi in Prusi pri Lipskem. Zadnji prizori njegovih bojev z Avstrijo pa so se doigrali na kranjskih tleh, njih središče je bila Ljubljana.
18. maja 1. 1813. je dospel italijanski podkralj v Milan, da prevzame poveljništvo ondotne armade in ščiti z njo francosko Ilirijo. Vojski „Notranje Avstrije“ je zapovedoval feldcajgmajster baron Hiller. Ta je koncentriral svoje moči okoli Celovca, predstraža je stala pri Beljaku in Spitalu, posamezni oddelki pa so segali do Ljubelja.
Po vojnem načrtu italijanskega podkralja se je pomikala francoska vojska proti Ljubljani, ki jo je zasedel oddelek generala Pina, 20. avgusta.
Ko je podkralj slišal o uspehih avstrijskega feldmaršallajtnanta Radi-vojeviča na Hrvaškem, je izpremenil svoj načrt; vojska, ki je bila namenjena proti Ljubljani, je odslej marširala proti Dravi in dospela 27. avgusta pred Beljak.
Že 26. avgusta pa je zapustil general Belotti Ljubljano, se napotil proti Tržiču in odtod na Ljubelj. Ondotni avstrijski posadki je poveljeval stotnik Moll. Uspešno se je branila proti 10 kratni premoči in zapodila Francoze. Pribežali so s Tržiča v Kranj in ga zavzeli. Belotti pa se ni čutil varnega, zato je zapustil mesto, požgal most čez Savo in hitel proti Črnučam, da zasede ondotni most. Po predaji Kranja so se vrinili Avstrijci med levo in desno francosko krilo, zato je podkralj odločno zahteval, da Francozi Kranj zopet zasedejo. Začetkom septembra se je Belottiju ta akcija posrečila.
Ker pa je podkralj uvideval, da nima varnega stališča, dokler se ne polasti Ljubelja, je odredil 6. septembra naskok na Bistrico v Rožni dolini. S tukajšnjo zmago pa je dosegel le toliko, da so se Avstrijci umaknili na nasprotni breg. Medtem se je pomikal avstrijski general Folseis iz Celja proti Kamniku. Sledeč podkraljevemu povelju je zapustil Belotti 8. septembra Kranj in hitel v forsiranih pohodih, ob levem Savinem bregu proti Črnučam. Ob dveh popoludne je dospel v Moste, odtod je marširal proti Mengšu.
Na velikem polju med Mengšem, Komendo in Homcem je bjla odločilna bitka z avstrijskimi četami, ki jih je vodil general Fölseis. Še danes živi v ljudstvu spomin na to bitko, „boj pri Mostah'. Avstrijsko zmago je odločila smrt francoskega poveljnika. Od 11. septembra je bival podkralj v Ljubljani, a po avstrijskih zmagah pri Šmarju, Višnji gori, Velikih Laščah in v dolini gorenje Save, je zapustil mesto koncem septembra. V Ljubljani in na Ljubljanskem gradu pa so še gospodovali Francozi, njim na čelu Lamarque. Öd treh strani je pretila tedaj mestu nevarnost. V Črnučah je stal Fölseis, v Šmarju Rebrovič, v Postojni Čivič. 29. septembra je zasedel Folseis mesto in takoj pričel z obleganjem kastela.
•) Lončar, „Politično življenje Slovencev, 1., stran 3.
-) Pivko, Zgovina Slovencev 11., stran 239.
Nekateri Ljubljančani so celo simpatizirali s francosko posadko; zalagali so jo z živili in municijo. Da bi to zabranil, se je Fölseis poslužil radikalnega sredstva: dal je zazidati vse izhode proti grajski strani, slednjič je zapovedal prebivalcem dotičnih hiš izselitev. 5. oktobra ob eni popoldne se je grajska posadka udala.1) Ob šestih so javili s petimi streli veseli dogodek okolici. Posadko (213 mož) so ujeli in transportirali v Karlovec. Sodobnik onih časov nam slika v živih barvah veselo razburjenje, ki je ob tej priliki zavladalo med množico. Po razsvetljenih ulicah se je zbiralo trumoma prebivalstvo, in s slavnostnimi priredbami izražalo svoje veselje nad kapitulacijo.
Ko so Francozi okupirali Kranjsko, so odstranili vse spomine na avsrijsko vlado, zamenjali so avstrijske orle s francoskimi. Takrat je zginil tudi orel z mestne hiše izza časa Karola VI., a lojalni ljubljanski meščani so ga zvesto hranili. In res, preden so še sklenili formalen mir, so Ljubljančani zopet pritrdili tega orla na mestno hišo, rojstnega dne cesarja Franca, 12. februarja 1. 1814. Spodaj pa so stavili devizo:
„Olimpiade exul dira redux augustior natale Francisci P. T.“ (Po krutih štirih letih so privedli izgnanca še veličastnejšega nazaj, rojstnega dne Franca).
Že 13. oktobra 1.1813. je dospel novi avstrijski guverner Ilirije, baron Lattermann v Ljubljano. Francosko Ilirijo so preustvarili Avstrijci v „kraljestvo Ilirsko,“ ki je obsegalo Koroško, Kranjsko, Primorsko s Trstom in do 1. 1822. še Reko in Karlovec. Z ozirom na to kraljestvo se imenuje naš cesar v svojem velikem naslovu tudi kralj Ilirije. Takoj so zopet vpeljali avstrijski koledar in stari cerkveni red. Aprila 1. 1814. so sklenili mir v Parizu. 4. oktobra istega leta pa so se poklonili Kranjci svojemu vladarju. Grof Saurau (Zavrl), cesarski namestnik, je sedel ob tej slovesni priliki na starinskem prestolu. V naslanjaču je bil vezan c. kr. orei, v sedišču pa besede „Zur Huldigung den 4. Oktober 1814.“ Po končani slovesnosti jc podaril Saurau ta stol mestu. Župan baron Anton Codelli pa je povdarjal v svoji zahvali, da si štejejo meščani v največjo čast in srečo, shranjevati ta stol v spomin na rešitev izpod francoskega jarma in zopetno združitev s svojimi dobrimi, dednimi vladarji2)
Nenavadno hitro se je za časa medvladja širila francoščina po deželi. Slovenci so se z lahkoto priučili blagoglasnega francoskega jezika. Brcz-dvomno bi bili v kratkem času romanizirani. Za ohranitev njih narodne individualnosti je bila torej avstrijska vlada velikega pomena. Ko so po odhodu Francozov nastali mirnejši časi, napredovala je pod avstrijskim žezlom dežela zlasti glavno mesto Ljubljana. Največje važnosti je pa hitrejši razvitek slovenskega jezika in slovenske kulture.
Ob vsaki priliki so Kranjci izražali svoje veselje nad dejstvom, da so zopet avstrijski. S posebno slovesnostjo so obhajali rojstni dan svojega cesarja 12. februarja 1815. Strelsko društvo je priredilo takrat ples in namenilo čisti dobiček revežem; meščanski odsek pa jim je volil 300 goldinarjev. Poleti so Ljubljančani pričakovali cesarja samega; njemu na čast so nasadili Lattermannov drevored iz mesta v Podturnski grad. A cesarja ni bilo; obljubil jim je, da jih obišče prihodnje leto. Sedaj so Kranjci pripravljali razstavo, ki bi bila postala prva deželna razstava kranjske dežele, a vse zaman, v noči med 6. in 7. aprilom je umrla cesarica, in vladarja zopet ni bilo med svoje udane Kranjce. V poznejših časih je Franc I. opetovano obiskoval našo domovino, sploh pa znači najbolj življenje tega cesarja
') Aškerc „Francoska posadka na gradu pa Ljubljančani.“ Carniola 1911.
2) Vrhovec, Kranjska zopet avstrijska, Zvon 1886.
dobrodelna ljubezen napram svojemu ljudstvu. Mnogo dolguje tudi Kranjska njegovi naklonjenosti.
Viharni dnevi francoske invazije so uničili že prej obstoječo poljedelsko družbo, sedaj pa so jo obnovili kot gospodarsko družbo. Njen prvi pokrovitelj je bil nadvojvoda Ivan, prvi ravnatelj baron Žiga Zois. Posebno pozornost je posvetil cesar Franc osuševanju barja.
Baron Valvazor pripoveduje v 11. knjigi svojega dela „Die Ehre des Herzogtums Krain“, da se je bavila avstrijska vlada že 1. 1654. z osuševanjem ljubljanskega barja in poklicala v to svrho dva izvedenca Štefana Degrandija iz Bologne in Nikolaja Vandohola iz Mantue v Ljubljano. Pri tem pa se je v prvi vrsti ozirala na utrdbo mesta. Že takrat so projektirali prekop med Gradom in Golovcem, zakaj teh načrtov izvršili niso, tega Valvazor ne omenja.
Obnovili pa so jih za časa Marije Terezije.
Inicijativo je dal Zorn pl. Mildenheim, ki je na lastne stroške osušil precejšen teren na barju. L. 1769. je cesarica ukazala jezuitu Gabrijelu Gruberju, ki je bil mehanik v Ljubljani, da naj napravi tozadevne načrte. Tudi on je predlagal prekop med Gradom in Golovcem. L. 1772. so pričeli s kopanjem. Sprva je vodil vse operacije Gruber sam, pozneje pa baron Struppi. Veselega srca so zrli Ljubljančanje 25 XI. 1. 1780. na prekop, kjer se je prvikrat pretakala voda Ljubljanice.
Vnuk Marije Terezije, Franc I., pa si je stavil nalogo, osuševanje barja dokončati.
Ko je 1.1821. zboroval vLjubljani kongres evropskih monarhov, ogledal si je cesar Franc ob tej priliki natančno barje. Odslej so osuševalna dela prav lepo napredovala. Gruberjev prekop so jeli poglabljati z največjim zanimanjem je zasledoval in podpiral te operacije tudi guverner Ilirije, baron Schmidburg.
17. VIII. 1. 1829. so odkrili ob Gruberjevem prekopu, blizu mostu spomenik. To je priprost obelisk iz finega granita, ki ga je postavila hvaležna ljubljanska občina svojemu cesarju. Dviga pa se na mestu, kjer je stal 1. 1821. cesar s svojo soprogo in zrl na nepregledno barje.
Osuševalna dela pa še dolgo niso bila končana. Zadnjič so poglabljali Gruberjev prekop od 1. 1909. do 1. 1913, in sedaj poglabljajo strugo Ljubljanice.
Že 1. 1818. je dobila Ljubljana prvo obrtno in industrijsko šolo. 13 let pozneje so ustanovili deželni muzej. Največjo zaslugo za njegovo ustanovitev imata cesar in Kranjska gospodarska družba. Da bi pospeševala slovensko literaturo, je ustanovila 1. 1816. slovensko stolico na ljubljanskem liceju.
Marca 1. 1835. je umrl cesar Franc. Globoka žalost Avstrijcev, povodom njegove smrti, je bila popolnoma opravičena, kajti v srečnih in žalostnih dneh sta si bila cesar in ljudstvo zvesta tovariša. Sledil mu je Ferdinand sin — očetu, ne samo na prestolu, ampak	v vsem	mišljenju in	naziranju.
Novembra 1.	1835 so	otvorili prvo otroško	varovalnico pri sv.	Florijanu,
ustanovljeno	na čast	Karolini- Avgusti. Septembra	1. 1842. pa	je prišel
cesarjev brat, nadvojvoda Franc Karol v Ljubljano, da se udeleži slovesne otvoritve prvega kamnitega mostu čez Ljubljanico (Frančiškanski most), ki se tudi po njem imenuje.
V	notranji Avstriji pa se je nadaljevala borba med krono in prebujajočim sc meščanstvom. V tistih časih je vodil avstrijsko politiko Metternich. Ta diplomat ni bil samo doktrinarec legitimitete, temveč prepojen s spoznanjem da se mora na vsak način obvarovati Avstrija kuge nacijonalne razcepljenosti.
Dočim	pomenja	revolucija I. 1848. v	Franciji	in Nemčiji	samo en
trenutek v boju med monarhično oblastjo in ljudstvom, je preustvarila v Avstriji in na Ogrskem državo.
Marca 1. 1848. so dobili avstrijski narodi ustavo, a tuji rcvolucijonarni elementi so povzročili upor, ki ga je krona premagala.
Z oktobrskim diplomom 1. 1861. in s februarskim patentom naslednjega leta je Franc Jožef trajno utemeljil ustavo. V 62. letih njegove slavne vlade moramo konštatirati napredek v vsakem oziru. Kar je obljubil nekdaj 181etni mladenič v nastopnem manifestu svojim narodom, to je izpolnil mladi cesar, to izpolnjuje še danes sivolasi vladar. Delo, ki so se ga lotili že Marija Terezija, Jcžef II. in mimogrede tudi Francozi — razbremenitev kmeta — to je dovršil presvetli naš cesar. S tem so pridobili zlasti slovanski in ogrski kmetje; oni iz nemških pokrajin monarhije so imeli mnogo pravic že izza 16. stoletja. Zato gineva v 17. in 18. stoletju nemško ime „Frohnde“ bolj in bolj; tudi Nemci nazivljajo tlako s slovanskim imenom robota.
Na vse mogoče načine podpira vlada našega kmeta, skrbi za dobre pašnike, pospešuje živinorejo, sadjarstvo in pogozdovanje Krasa. Vlada pomaga pri osuševanju močvirij, urejevanju rek in dobivanju pitne vode. Z njeno podporo gradijo ceste in mostove. Vse železniške proge so izpeljali za vlade našega cesarja. Z umestnimi zakoni varuje vlada malo obrt in posebno pravice delavcev ter skrbi za njih strokovno izobrazbo. Veliko pozornost posvečuje šolstvu. Gimnazije šo razširili na 8 razredov, ustanovili na novo realke. Sedaj so uvedli slovenščino kot učni jezik tudi v višjih razredih gimnazij.
Ustavna doba je največjega pomena za naše ljudstvo. Na vsakem polju, bodisi političnem, gospodarskem ali prosvetnem je zelo napredovalo.
Avstrijsko-ogrska monarhija zavzema posebno stališče med evropskimi državami. Helfert jo imenuje „eine seßhaft gewordene Völkerwanderung, ein Europa im kleinen, dessen Mittelpunkt unsere Monarchie bildet“. Dočim nekateri menijo, da je združitev teh mnogoštevilnih narodov v eni državi le slučaj usode, so drugi bolje spoznali bistvo naše monarhije. Njena velika, historična naloga je ta, da posreduje med tremi svetu vladajočimi plemeni.
Avstrijsko cesarstvo izvira iz starega rimsko-nemškega cesarstva, a tega nikakor ne nadomešča. Avstrijsko cesarstvo je bilo vedno neodvisna država, s svojim fundamentom, s svojimi mejami in postavami. Eksistenca naše monarhije ni samo. popolnoma upravičena ampak tudi potrebna. Največji historik češkega naroda, Pälacky, je povdaril to dejstvo ob priliki splošnega slovanskega kongresa v Pragi I.V. 1. 1848 takole: „Ako Avstrija ne bi obstajala že dolgo, bi jo morali takoj v interesu Evrope in humanitete ustvariti.“
Literatura.
Dimitz August, Geschichte Krains von den ältesten Zeiten bis 1813.
Dimitz A., Die Habsburger und ihr Wirken in Krain 1282 -1882.
Aškerc Anton, Kapitulacija ljablj. trdnjave pred Francozi 1. 1909, Carniola 1911.
Aškerc A., Francoska posadka na gradu pa Ljubljančani 1. 1813, Carniola 1911.
Sandri Hermenegild, Die Franzosenkämpfe in Krain 1809, Carniola 1912.
Vrhovec ivan, Kranjska zopet avstrijska, Ljubljanski Zvon 1886.
Vrhovec L, Francoska ljudska šola na Kranjskem, Letopis Matice Slovenske 1897.
Vošnjak Bogumil Dr., Ustava in uprava ilirskih dežel 1809 1813, Zbornik Mat. Slov. XII. Gruden Josip Dr., Zgodovina slovenskega naroda.
Gruden, Spomini na Francoze, Zbornik Matice Slovenske XIII.
Lončar Dragotin Dr., Politično življenje Slovcncev.
Pivko Ljudevit, Zgodovina Slovencev.
Komatar Franc, Slavnostni govor v proslavo vladarske šestdesetletnice. Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg 1908—1609.
Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Kärnten a. Krain.
Hochenwart Franz Graf v., Die Entsumpfung des Laibacher Morastes. Laibach 1838.
Holtz Georg Freiherr v., Die innerösterreichische Armee, 1813—1814. Wien-Leipzig 1912.
Varujte cvetlice!
Svojim gojenkam v ravnanje. —. Spisal I. Macher.
Vsaka poškodba sadnega in gozdnega drevja je prepovedana. Cvetlice  
lahko trgamo le v svojem vrtu, le na svojem posestvu. Vobče pa mislijo zlasti mestni prebivalci, da imajo pravico trgati cvetlice po gozdih, logih, lokah, tratah, pašnikih in travnikih, kar pa ni res. Navadno se ne zmeni posestnik, če odtrgamo par cvetlic ter mu ne teptamo travnikov in polja. Ako mu pa delamo škodo, ima popolnoma prav, če nas naznani pristojni oblasti. Hodite vedno le po potih in stezah, ne stopajte v travo, na žitno polje in njive, četudi vas vabijo najlepše cvetke!
Mestna mladina ima navado natrgati vse polno cvetlic, ki jih pa čez par ur zopet vrže proč. Tudi pri odraslih je jako razširjena ta razvada. Mladi planinci in planinke se vračajo z gora z obloženimi klobuki, s polnimi nahrbtniki in velikanskimi šopki najlepših gorskih cvetlic, ki jim večinoma med potjo ovene ter se pokvarijo. Pastirji in domačini prinašajo v letovišča in mesta polne koše najkrasnejših cvetlic, zlasti takih, ki se nahajajo le na naših gorah ter jih ponujajo za majhne novce. Ni torej čudo, da je te planinske krasote vedno manj, ker je ne varuje ne posameznik, ne dežela in ne država, in da se je bati, da izgube naše planine popolnoma svoje lepe cvetlice. Črna prst, Stol, Begunjščica itd. so bile glede rastlinske znamenitosti in krasote svetovnoznani, ali vsega tega bode konec, ako se bode to uničevanje nadaljevalo. Cvetlice so, ki oživljajo planine, cvetlice krase naravo, kdor ima le količkaj čuta in okusa za naravno lepoto, jih bode varoval in ne uničeval.
Varujte torej planinsko krasoto, ne kupujte cvetlic po planinah in letoviščih, ker s tem pospešujete njih uničevanje. Par cvetk naj zadostuje kot spomin na planine ali kot okras vaših klobukov. Ako res ljubite cvetke, občudujte njih lepoto in raznovrstnost, puščajte jih v miru, da rastö, da cvetö, da se pomnože in razširijo!
Priporočajte cvetlice v varstvo tudi vašim prijateljicam in znankam, poučujte o tem tudi priprosto ljudstvo!
Prirojena je zlasti ženski mladini ljubezen do lepih cvetlic. Nikakor se pa ne strinja s to ljubeznijo opustošenje narave. Gojite ljube prijateljice po vrtovih in sobah, krasite z njimi okna! Natrgajte šopek vrtnic ali drugih vrtnih cvetlic, ako ste jih obilo vzgojile, da vas razveseljujejo v sobi, da se naslajate na njih ugodnem vonju in bujnih barvah !
Slovenec ljubi že od nekdaj cvetlice. Poleg koristnih goji rastline z lepimi listi, z velikimi, pisanimi cveti in s prijetnim vonjem že od starodavnih časov v bližini svojih naselbin in tudi v stanovanjih samih. V najoddaljenejši gorski vasi najdemo polnocvetne klinčnice in vrtnice, živobarvne žeravce, dišeče ustnatice itd., po mestih pa goje najraznovrstnejše inozemske rastline, ki z njimi krase vrtove in stanovanja, s čimer se pa vzgaja tudi okus za lepoto.
Rastline po sobah vobče niso zdravju škodljive, le močno dišeči cveti povzročajo tudi glavobol. Ne izpreminjajte pa svojega stanovanja v rastlinjak in skrbite predvsem za snažnost rastlin!
Dvestoletni jubilej pragmatične sankcije.
V	soboto, dne 19. aprila, ob '/29. uri zjutraj se je zbral ves učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja s svojimi gojenkami kakor tudi učiteljice in učenke ljudske šole „Mladike“ v praznično ozaljšani telovadnici, da proslavi v zmislu naredbe c. kr. naučnega ministrstva dvestoletnico pragmatične sankcije. Po pesmi „Domovje moje, Avstrija“ je gdč. Frida Klečeva v dovršenem in navdušenem govoru razložila pomen pragmatične sankcije za državo in posebej še za Kranjsko. Kranjski stanovi so bili prvi, ki so spoznali in cenili vrednost združitve vseh avstrijskih dežel v nerazdeljivo državno enoto. V svoji garanciji z dne 19. junija 1720 poudarjajo, da je nasledstveni red najboljše jamstvo za blaginjo in varnost vseh avstrijskih dežel. Enotnost države vdržuje slogo, prepreča inozemske invazije in krepi njeno moč. Da je	bila	tudi druga naredba Karola VI., o nasledstvenih pravicah	ženske vrste,
velepomembna reforma,	se je uveljavilo že v naslednji dobi,	z nastopom
njegove dedinje Marije Terezije, največje vladarice iz habsburške rodovine. Gojenka Kolšek Nadina (IV. B) je potem z občutkom deklamirala lepo Aškerčevo pesem „Pred cesarjem Maksom I.“, gojenke so pa še zapele pesem „Bit če, bit če Avstrija za vse“.
Najprisrčnejši pa je bil dramatični prizor, ki ga je zložila za to priliko in vprizorila z učenkami Mladike gdč. Marija Groši jeva. Vsebina je sledeča. Po novi postavi postane žena samostojna vladarica. Težka je krona, odgovorno je vladanje, vendar Marija Terezija ne obupa, ker hoče biti dobra mati svojih podložnikov in skrbeti za njih pravico in svobodo (monolog). K avdijenci prideta barjan in tlačan. Prvi se zahvali cesarici, da skrbi za osuševanja barja,1) drugi pa prosi odpomoči proti krutemu graščaku in se zahvali za njeno dobroto. Zadnji pa nastopi mali učenec Janezek z Gorenjskega ter daruje cesarici šopek s slovensko trobojnico, zagotavljajoč jo o svojih in svojih drugov zvestobi in vdanosti.
Prizor se je jako posrečil, četudi so nastopile same mlade učenke
IV.	razreda ljudske šole. Mala predstaviteljica Marije Terezije je bila prava vladarica, ki varuje svoje dostojanstvo, barjan in tlačan sta dobro pogodila nerodno kretanje kmetov pred tako visoko gospodo, posebno pogumno in samovestno je nastopil mali Janezek.
S	cesarsko pesmijo	se je končala ta priprosta, a prisrčna	slavnost.
‘) Marija Terezija se je	prva zavzela za osuševanje barja in po njeni	inicijativi sc je
to delo z uspehom pričelo.
Kuratorij
mestnega clelvlišlcegn liceja.
Predsednik: Dr. Ivan Tavčar, mestni župan.
Podpredsednik: Dr. Josip Pipenbacher, zastopnik obč. sveta.
Člani: Josip Reisner, zastopnik obč. sveta (poročevalec).
Jakob Dimnik, zastopnik obč. sveta.
Aleksander Hudovernik, zastopnik obč. sveta.
Ivan Milohnoja, zastopnik obč. sveta.
Fran Mally, zastopnik obč. sveta.
Fran Novak, zastopnik c. kr. naučne uprave.
Franja dr. Tavčarjeva, ]
zastopnici ženstva.
Marija dr. Kokaljeva, I
Ivan Macher, licejski ravnatelj (s posvetovalnim glasom). Zapisnikar: Evgen Lah, magistratni svetnik.
□op
□iQ
Šolska poročila.
I.	Učiteljstvo.
Šolskega leta 1912/13 so vstopili v učiteljski zbor:
Dr. Pretnar Janko, kot licejski učitelj. Bradač Fran in Sodnik Alojzij, namestila učitelja na 1. državni gimnaziji, kot pomožna učitelja. Hrast Ivanka, kot učiteljica petja, in Zemljan Jerica, kot učiteljica gospodinjstva.
Koncem šolskega leta 1911/12 so izstopili iz učiteljskega zbora:
Dekleva Anton, c kr. glasbeni učitelj. Poučeval je na višji dekliški šoli, oziroma dekliškem liceju petje od šolskega leta 1903/04—1911/12.
Dr. Korun Valentin, c. kr. gimn. profesor. Poučeval je na višji dekliški šoli in dekliškem liceju slovenščino, nemščino in latinščino od šolskega leta 1903/04-1911/12.
Kralj Fran, učiteljski kandidat, je bil na dekliškem liceju pomožni učitelj za slovenščino šolskega leta 1910/11 in 1911/12.
Razinger Anton, mestni učitelj, je učil na zavodih petje in vodil cerkveno petje od početka višje dekliške šole 1896/97 do 1911/12.
Tavčar Alojzij, c. kr. realčni profesor, je poučeval na zavodih stenografijo od šolskega leta 1898 99—1911/12.
Zadnja omenjena gospoda sta odložila to dolgoletno breme, ko sta vzgojila svoji učenki, ki sta jima sledili kot učiteljici petja in stenografije na liceju.
S koncem šolskega leta 1911/12 je prenehal pedagoški tečaj, ki se je	otvoril na višji	dekliški šoli šolskega leta 1901/02	ter je bil zadnje leto
priklopljen mestnemu	dekliškemu liceju.	Zrelostni izpit	na c. kr. učiteljiščih
je napravilo tekom 11 let 128 absolventk tega tečaja. Ako bode potrebno, se nov tak tečaj, preustrojen z ozirom na abiturientke dekliškega liceja, otvori v bližnji bodočnosti.
Vsled opustitve tega tečaja so izstopili nadalje iz zavoda:
Furlan Jakob, mestni učitelj. Poučeval je vsa leta telovadbo.
Grošelj Marija, učiteljica v Mladiki,	je poučevala	specielno metodiko
in lepopis 5 let.
Dr. Fran Ilešič, c.	kr. gimn. profesor,	je poučeval slovenščino in nem-
ščino 7 let.
Pajk Milan, c. kr. realčni profesor, je poučeval zemljepis in zgodovino 2 leti.
Kdor pozna ustroj c. kr. ženskega učiteljišča, bode vedel, kaj se pravi v enem letu predelati vso tvarino in dosezati še povoljne uspehe. Odstopivše učiteljstvo pedagoškega tečaja zasluži za dolgoletno naporno in požrtvovalno delovanje vse priznanje, in poročevalec izpolnjuje le prijetno dolžnost, da se mu na tem mestu za veliki trud najiskreneje zahvaljuje. Posebno hvalo pa izreka še voditeljici tega tečaja in neumorni učiteljici gospodični Mariji Wessnerjevi, ker je prepričan, da govori iz src vseh nekdanjih gojenk pedagoškega tečaja, od katerih jih veliko število uspešno deluje na polju ljudsko-šolske izobrazbe.
Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 2. oktobra 1912, štev. 7294 se je dovolilo, da vstopi izprašana licejska kandidatka Adela Zajc, na mestnem dekliškem liceju kot poizkusna kandidatka. V vpeljevanje v učiteljsko službovanje se je dodelila licejskemu učitelju dr. P. Pestotniku.
II.	Učni načrt.
Za I. in II. razred velja normalni učni načrt za dekliške liceje, ki ga je izdalo c. kr. naučno ministrstvo z razpisom z dne 14. julija 1912, št. 27.344.
V	III.—VI. razredu se bode pa še poučevalo po učnem načrtu, ki ga je odobrilo c. kr. naučno ministrstvo za mestni dekliški licej v Ljubljani z razpisom z dne 19. julija 1907, št. 26.525.
Pregled
učnih predmetov in tedenskih učnih ur.
Predmeti		Mestni dekliški licej					Vsota
	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	
Verouk	2	2	2	2	1	1	10
Slovenščina	4	4	3	3	4	4	22
Nemščina	5	5	3	4	4	3	24
Francoščina ali	—	—	4	4	4	4	16
Laščina	—	—	4	4	4	4	16
Zgodovina	2	2	2	2	2	3	13
Zemljepis	2	2	2	2	1	1	10
Matematika	3	3	2	3	2	3	16 1
Fizika	■-	—	2	1 ,	2	2	/ 17
Prirodopis	2	2	2	/ 3	2	—	
Risanje	3	4	2	3	3	3	18
Lepopis	1		—		—		1
Vzgojeslovje	—		—	—	—	2	2
Ženska ročna dela	—	—	2	—	—	—	2
Telovadba	2	2	—		—		4
Skupaj . . .	26	26	26	26	25	26	155
Pri vstopu v III. razred dekliškega liceja imajo starši, oziroma njih namestniki izjaviti, kateri izmed jezikov — francoščina ali laščina — bode za dotično gojenko obvezen predmet. Dotični jezik ostane za gojenko obvezen vso učno dobo.
Neobvezni predmeti na mestnem dekliškem liceju:
1.) Petje I. VI. 2.) Telovadba III. VI. 3.) Ženska ročna dela I. in II., IV.—VI. 4.) Stenografija IV.—VI. 5 ) Gospodinjstvo VI.
Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja, a) Za obvezne predmete.
št.	Ime in značaj	Predmet	Razred	Štev. ted.ur	Pripomnje
1	Macher Ivan, c. kr. profesor, ravnatelj j	matematiko prirodopis	VI. B v. b) ('-P0'1-)	7(3)	Od c. kr. tiaučnega min. kot ravnatelj mestnega dekl. liceja na dopustu.
	1. K zavodu spadajoče učiteljstvo.				
2	Berce Josip, licejski učitelj	francoščino laščino	VI. AB 111.AB, IV.AB, V. AB, VI. AB	20	Razrednik v VI. B. Varuh francoske in laške knjižnice.
3	Dr. Grošelj Pavel, licejski učitelj	prirodopis fiziko	I. III.	A, III. B, IV.	A, IV. B, V.	A, V.B, VI.	A, VI. B	20	Varuh fizikalne zbirke.
! 4	Jug Anton, pravi licejski učitelj	nemščino	L, III. A, III.B, IV. A, IV. B	19	Razrednik v I.
5	Mlakar Janko, licejski učitelj	verouk	1., 11., III. A, III. B, IV. A, IV.B.V.A, V.B VI. A, VI.B	16	Razrednik v IV. B.
6	Dr. Mole Rudolf, licejski učitelj	slovenščino	IV. A, IV. B, V.	A, V. B, VI.	A, VI. B	22	Razrednik v V. B. Varuh učiteljske knjižnice.
7	Dr. Pestotnik Pavel, licejski učitelj	zgodovino in zemljepis	L, II, V.B, VI. A, VI. B	19	Varuh zemljepisne zbirke. ;
8	Dr. Pretnar Janko, licejski učitelj	slovenščino francoščino	I., III A, III. B, IV. AB, V. AB	18	Razrednik v III. A.
; 9	Sitsch Albert, stalni učitelj mestne višje dekliške šole, dodeljen mestu. dekl. liceju	risanje	III.	A, III. B, IV.	A, IV. B, V.A,	V.B, VI.	A, VI.B	22	Varuh risarske zbirke.
110	Wessner Marija, lic. učiteljica in nadzor, dama	matematiko vzgojeslovje	VI. A VI.A, VI.B	7	Je imela kot voditeljica Mladike š.l. 1912/3 delni dopust. Razrednica v VI. A.
11	Wirgler Marija, licejska učiteljica	prirodopis matematiko	II., III. A, III. B III.	A, III. B, IV.	A.1V.B, V.A,	V.B	20	Razrednica v III. B. Varuhinja prirodopisne zbirke.
12	Kleč Frida, namestna učiteljica	zemljepis in zgodovino	III.	A, III. B, IV.	A, IV. B, V.A	19	Razrednica v IV. A.
13	Zalar Albina, namestna učiteljica	nemščino	I, V.A, V.B, VI. A, VI. B	18	Razrednica v V. A.
'4	Karlin Davorina, namestna učiteljica	francoščino lepopis ročna dela .	III. AB I., II. II.	8	Razrednica v II. Varuhinja šolske knjižnice
j Št.	Ime in značaj	Predmet	Razred	Štev. ted.ur	Pripomnje
j15	Petek Irma, namestna učiteljica	telovadbo	1.	2	Varuhinja telovadne zbirke. !
Ki	Zajc Adela, poizkusna kandidatka				Dodeljena dr. P. Pestotniku.
	2. Pomožno učiteljstvo.				
17	Bradač Fran, nam. gimn. učitelj	slovenščino	11.	3	
18	Gomilšek Marija, učiteljica v Mladiki	risanje	I., 11.	6	
19	Dr. Krajec Otmar, mag. zdravst. svetnik	somatologijo in higieno	V. A, V. B (11. poli.)	4	
20	Sodnik Alojzij, nam. gimn. učitelj	matematiko	L, 11.	6	
21	Zupančič Marija, predstojnica šivaln. zavoda	ročna dela	III. A, III. B	4	Varuhinja zbirke ročnih del.
1	b) Za neobvezne predmete. Hrast Ivanka, učiteljica , y] petja 1 J				
; 2	Karlin Davorina	ročna dela	I.	2	
3	Petek Irma	telovadbo stenografijo	11 VI. IV. AB, V.AB	14	
4	Zemljan Jerica, učiteljica gospodinjstva	gospodinjstvo	VI. AB	1	Praktični pouk se je vršil v Mladiki.
: 5	Zupančič Marija	ročna dela	IV. AB, V.AB, VI. AB	6	
1	Učiteljstvo trgovskega značaja. Bradač Fran, nam. gimn. slovens’t° in , . , . , ušteli nemško trg. tečaj 4 ‘ stenografijo				
2	Macher Ivan	računstvo	ti	3	
3	Dr. Marn Rudolf, c. kr. fin. komisar	trgovsko in menično pravo	>	2	
4	Sitsch Albert	korespondenco, stroj epis	”	5	Razrednik
! 5	Trdina Fran, mag. knjigovodja	knjigo- vodstvo	•	5	
	Šolski zdravnik:		Dr. Mavricij Rus.		
1		Hišnik in sluga: Omota Jože.			
III.	Učne knjige,
ki bodo služile pouku v obveznih predmetih v šolskem letu 1913 14.
I. razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 10. natis.
Sket-Wester — Slovenska čitanka za I. razred dekliškega liceja.
Tumlirz Deutsche Sprachlehre für Mittelschulen mit Sprachübungen; 4. natis. Štritof — Deutsches Lesebuch für die I. und II. Klasse gemischtsprachiger Mittelschulen; 4. natis.
Pajk — Zemljepis za srednje šole; I. del.
Kozenn — Geographischer Atlas für Mittelschulen; 42. natis.
Mayer-Kaspret — Zgodovina starega veka za nižje razr. sr. šol;	2.	natis.
Putzger —• Historischer Schulatlas; 32. natis.
Matek-Peterlin — Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol.
Mazi — Geometrijski nazorni nauk za I. razred srednjih šol.
Macher — Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol;	2.	natis.
Macher — Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.
II. razred.
Stroj — Liturgika.
Karlin — Zgodovina božjega razodetja stare zaveze.
Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 10. natis.
Sket-Wester — Slovenska čitanka za II. razred srednjih šol; 3. natis.
Tumlirz — Deutsche Sprachlehre f. Mittelschulen mit Sprachübungen; 4. natis. Štritof — Deutsches Lesebuch für die I. und II. Klasse gemischtsprachiger Mittelschulen; 3. natis.
Pajk — Zemljepis za srednje šole; I. del.
Kozenn — Geographischer Atlas für Mittelschulen; 42. natis.
Mayer-Kaspret —- Zgodovina srednjega veka za nižje razrede sr. šol; 2. natis. Mayer-Kaspret — Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol. Putzger —- Historischer Schulatlas; 32. natis.
Matek-Peterlin — Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol.
Mazi — Geometrija za II. razred srednjih šol.
Macher — Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol; 1. natis. Macher — Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.
III. razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Stroj — Liturgika.
Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 9. natis.
Sket — Slovenska čitanka za III. razred srednjih šol; 2. natis.
Tumlirz — Deutsehe Sprachlehre für Mittelschulen; 4. natis.
Štritof — Deutsches Lesebuch für die III. Klasse gemischtsprachiger Mittelschulen; 2. natis.
Stefan — Lehrbuch der französischen Sprache für Realgymnasien und verwandte Lehranstalten; I.
Baroni-Segatini — Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache; I.
Bežek — Zemljepis za nižje razrede srednjih šol; 2. natis.
Kozenn — Geographischer Atlas für Mittelschulen; 42. natis.
Mayer-Kaspret — Zgodovina starega veka za nižje razrede sr. šol; 2. natis. Putzger Historischer Schulatlas; 32. natis.
Matek-Peterlin — Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol.
Matek — Geometrija za nižje gimnazije; II. del.
Macher — Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol; 1. natis. Macher — Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.
Senekovič — Fizika za nižje razrede srednjih šol; 3. natis.
IV. razred.
Keržič — Zgodovina sv. katoliške cerkve za srednje šole.
Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 9. natis.
Sket — Slovenska čitanka za V. in VI. razred srednjih šol; 3. natis. Tumlirz — Deutsche Sprachlehre für Mittelschulen: 4. natis.
Streinz — Deutsches Lesebuch für Mädchen-Lyzeen; IV. del.
Juvančič — Učna knjiga francoskega jezika za srednje šole; II. del. Boerner-Lovera-Ive — Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprachc.
Bežek — Zemljepis za nižje razrede srednjih šol; 2. natis.
Kozenn — Geographischer Atlas für Mittelschulen; 42. natis.
Mayer-Kaspret — Zgodovina srednjega veka za nižje razrede sr. šol; 2. natis. Putzger — Historischer Schulatlas; 31. natis.
Lavtar-Močnikova knjiga posebne in občne aritmetike za učiteljišča; 2. natis. Matek — Geometrija za nižje gimnazije; II. del.
Baebler — Kemija in mineralogija za IV. razred realk itd.
V. razred.
Svetina — Katoliški verouk za realko, učiteljišče in dekliški licej; I. knjiga. Verske resnice.
Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 9. natis.
Sket — Slovenska čitanka za VII. in VIII. razred srednjih šol; 2. natis. Petračič-Zagoda — Hrvatska čitanka; I., 5. natis.
Tumlirz — Deutsche Sprachlehre für Mittelschulen; 3. natis.
Samhaber — Deutsches Lesebuch für Mädchen-Lyzeen; V. del.
Stefan — Lehrbuch der französischen Sprache für Realgymnasien usw.; II. Boerner-Lovera-Ive — Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache. Maddalena — Raccolta di Prose & Poesie italiane annotate ad uso dei Tc-deschi; 3. natis.
Bežek — Zemljepis za nižje razrede srednjih šol; 2. natts.
Kozenn — Geographischer Atlas für Mittelschulen; 41. natis.
Mayer-Kaspret — Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol. Putzger — Historischer Schulatlas; 31. natis.
Lavtar-Močnikova knjiga posebne in občne aritmetike za učiteljišča; 2. natis. Matek — Geometrija za nižje gimnazije; II. del.
Baebler — Kemija in mineralogija za IV. razred realk itd.
Macher — Prirodopis za meščanske šole, III. stopnja (Človek in njegovo zdravje). Senekovič — Fizika za nižje razrede srednjih šol; 3. natis.
VI. razred.
Pečjak — Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol; III. knjiga. Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 9. natis.
Sket — Slovenska čitanka za VII. in VIII. razred srednjih šol; 2. natis. Petračič-Zagoda — Hrvatska čitanka, I., 5. natis.
Tumlirz — Deutsche Sprachlehre für Mittelschulen; 2. natis.
Samhaber — Deutsches Lesebuch für Mädchen-Lyzeen; VI. del.
Weitzenböck — Lesebuch der französischen Sprache für Mädchen-Lyzeen;
II.	A. Übungsbuch.
Boerner-Lovera-Ive — Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache. Maddalena — Raccolta di Prose & Poesie italiane annotate ad uso dei Te-desci; 3. natis.
Orožen — Zemljepis avstro-ogrske države (Domoznanstvo).
Kozenn — Geographischer Atlas für Mittelschulen; 41. natis.
Mayer-Kaspret — Zgodovina, kakor v V. razredu.
Lavtar-Močnikova knjiga posebne in občne aritmetike za učiteljišča; 2 natis. Matek — Geometrija za nižje gimnazije; II. del.
Senekovič — Fizika za nižje razrede srednjih šol; 2. natis.
IV.	Naloge.
a)	Slovenski sestavki.
IV.	A razred.
Domače naloge:
1. a) Moj rojstni kraj. — b) Izmišljena pravljica. — 2. Kralj Matjaž in Alenčica. (Dispozicija narodne pesmi). — 3. Kraljevič Marko prisodi carstvo Urošu. (Po narodni pesmi „Uroš in Mrnjavčeviči“). — 4. Karakteristika Bogomile. — 5. Moje želje. — 6. Rudolf Habsburški in Otokar Premisi. —
7.	Solze. — 8. V Pompejih. (Po Aškerčevi pesmi).
Šolske naloge:
1. Kralj Boleslav pred osojskim samostanom. (A. Aškerc, Mutec osojski).
— 2. Krst pri Savici. (Kratka vsebina). — 3. Pogovor med čebelico in mladeničem. (F. Levstik, Prva pomladnja čebela). — 4. Razvrstitev misli v Prešernovi elegiji „V spomin Andreja Smoleta“.
IV. B razred.
Domače naloge:
1. a) List iz počitniškega dnevnika. — b) Izmišljena živalska pravljica.
— 2. Kralj Matjaž in Alenčica. (Dispozicija narodne pesmi). — 3. Oporoka kraljeviča Marka. (Po narodni pesmi „Smrt kraljeviča Marka“). —
4.	Črtomir in ribič. — 5. Ko bi bila bogata ... — 6. Življenje na srednjeveškem gradu. — 7. Lepota naše zemlje. — 8. Učenec v Prešernovi „Novi pisariji“.
V. A razred.
Domače naloge:
1. Kaj in kako naj čitamo, da se izobrazimo. — 2. Kdo je junak. —
3.	Šege in navade o božičnih praznikih. — 4. Tema po izberi. — 5. Pri sinu v pisarni. (Po Kozarčevi črtici „Tri dana kod sina“.) — 6. Sava pripoveduje. — 7. Opis Trubarjevega spomenika. — 8. Misli ob koncu šolskega leta.
Šolske naloge:
1. Vseh mrtvih dan. — 2. Slovensko slovstvo v katoliški dobi.
3. Življenje našega kmeta po Vodnikovi pesmi „Zadovoljni Kranj’c“. —
4. „Ni praznik, predragi mi, naše življenje, — življenje naj bode ti delaven dan! (S. Gregorčič).
Prosti govori.
Carmen Sylva. (Bajt). - Fr. Prešeren. (Uršič). — Lev Tolstoj. (Urbas). Zadnji Celjan. (Švigelj). — Uvod v slovansko narodno epsko poezijo. (Šušteršič). — Reformacija na Kranjskem. (Seunig). — Materina beseda vseh dobrot največja dobrota. (Radaj). — Profesor Apih. (Piščanec). — Jos. Jurčič. (Modrijan). Puškin. (Zakotnik). — Vojna na Balkanu. (Jermol). — Balkan in njegovo ženstvo. (Cepuder). — Svetovni promet v Sibiriji. (Meršol). — Črtice iz bolgarske zgodovine. (Klobučar). — Razvoj slovenskega gledališča. (Jagodič). — O vzrokih nesreč v planinah. (Mis). - H. Sienkiewiczev roman „Quo vadiš?“. (Lužar). — Stari vek do dejanskega nastopa Slovencev v zgodovini. (Mally). — Prihod Turkov v Carigrad. (Oražem). - Tolstega drama „Moč teme“. (Krisch).
V.	B razred.
Domače naloge:
1. Izbera pri čitanju. — 2. Poezija zime. — 3. Sege in navade v božičnih praznikih. — 4. Tema po izberi. — 5. Starčevi nazori v črtici „Tri dana kot sina“. — 6. Prometna sredstva nekdaj in zdaj. — 7. Ljubljanski spomeniki. — 8. Na počitnice!
Šolske naloge:
1. a) Jesenska pokrajina v solčnem svitu. — b) Vseh mrtvih dan. —-2 Slovensko slovstvo v protestantski dobi. — 3. Zimski športi. — 4. „Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, — kar more, to mož je storiti dolžan!“
Prosti govori.
Samoizobrazba-samopomoč. (M. Brenčič). — Miroslav Vilhar. (Burnik). O denarju. (E. Cerjak). — O tuberkulozi. (Čarman). —Skrb za zrak. (Derganc). — Ivan V. Valvazor. (Gabršek). — Zgodovina Škofje Loke in njene okolice. (Grošelj). — Ivan Fr. Gundulič s posebnim ozirom na „Osmana“. (Groznik). — Razširjenje, korist in škoda tobaka. (O. Horvat). — Simon Jenko. (Hribar). -Znamenitosti mesta Upsale (Klovar). - Kratka zgodovina Bosne in Hercegovine. (Kokalj). Dr. Josip Vošnjak. (Kunej). - Vzroki balkanske vojne. (Ločnik). — Öb tridesetletnici Wagnerjeve smrti. (Mayer).
A. Mickiewicz. (Miki). — Črtice o avijatiki. (Novak). Zemljepisne in zgodovinske črtice o Carigradu. (Pirc in Sturm). O alkimiji. (Splichal).
—	O Sarajevu. (Sulič). — Rimsko mesto Virunum na Koroškem. (Šircelj).
Zgovina Srbije. (Škerle). — Svetovni promet, njega sredstva in posledice. (Vedernjak). — Slovenski pravopisi. (Zamida).
VI.	A.
Domače naloge:
1. a) Veselje mladosti. — b) Pisava narave. - 2. a) Kulturne razmere v Napoleonovi Iliriji. — b) Poezija kinetiškega življenja. — 3. Vojna je izvor nesreče in blagostanja. (Razprava). — 4. Tema po izberi. — 5. O koristi telovadbe. (V obliki govora).
Šolske naloge:
1. a) Razgled z Mehmed-Alijeve džamije v Kahiri. (Po Preradovičevi pesmi „Mujezin“). — b) Prizor iz rimskega cirka. (Po H. Badaličevi pesmi „Panem et circenses“). — 2. Pesnikova usoda po Prešernovi „Glosi“. — 3. a) Prava ljubezen do domovine. (Razprava). — b) Karakteristika slovenske žene. —
4.	a) Iz razvalin raste novo življenje. b) Sava pripoveduje ... — c) Literarni boji v preporodni dobi slovenskega slovstva. — 5. Zrelostna naloga.
Prosti govori:
Osma umetniška razstava. (V. Kessler). — Iz življenja vaške učiteljice. (Ballogh). — Zgodovina zrakoplovstva. (Zamida). — Papir in njegovi predniki. (Belič). — Josip Stritar. (Vodišek). - - Ivan Cankar (Sl. Kessler). — Murn-Aleksandrov. (Cerk). — Razvoj benečanske republike. (Stenovic).
VI.	B.
Domače naloge:
1. a) Up — dober genij. — b) V koliko sta resnična Prešernova verza: „Da le petica da ime sloveče, — da človek toliko velja, kar plača“. (Slovo od mladosti). — c) Romantika Save. — 2. Solnce, vir življenja. — 3. Prednosti sedanjega časa v primeri s preteklim. — 4. Tema po izberi. — 5. Razvrstitev misli v Zmaj Jovanovičevi pesmi „Pesma o pesmi.“
Šolske naloge:
1.	a) „Smilovanja nema, — Slobode tko ne pozna“. (H. Badalič „Panem et circenses“. — b) Sonetni venec — izraz Prešernove ljubezni do domovine. — 2. Vodilne misli v Prešernovi „Glosi“. — 3. Znanosti — največji zaklad. — 4. a) Naravne krasote slovenskega ozemlja. — b) Prometna sredstva nekdaj in zdaj. c) Od Pohlina do Prešerna. — 5. Zrelostna naloga.
Prosti govori:
Slovenci in Adrija (Marta Koželj). — Znanost in umetnost na Kitajskem. (Baran). — Ljudmila Poljanec. (Bole). - Zupančičeva „Duma“. (Žlindra). Nekoliko temnih točk svetovne zgodovine. (Gabršek). — Dostojevski. (Černič).
—	O Prešernovi ljubezni. (Vodišek). — Krst pri Savici, razne teorije. (Goro-pevšek). — Ks. Šandor Gjalski. (Wiesmayer). — Ljudevit Gaj. (Kleinmayr). —- Razmerje žene v starih društvenih organizacijah (Vik). Kettejev „Moj bog“. (Komotar). — Ženske zastopnice v naši literaturi. (Robnik).
Prečitana dela.
IV. A in IV. B razred.
Odlomki iz Gospoda Mirodolskega. — Jos. Jurčič, Jurij Kozjak.
V. A in V. B razred.
A. Medved, Kacijanar. — Jos. Stritar, Zorin (po izberi). — Iv. Tavčar,
V	Karlovcu.
VI. A in VI. B razred.
Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica. — Josip Jurčič, Deseti brat, Lepa Vida (privatno). — Poleg tega je morala vsaka gojenka prečitati privatno po eno klasično slovensko prozaično delo.
b) Nemški sestavki.
IV.	A razred.
Domače naloge:
1. Die Entwicklung des Grundgedankens in „Habsburgs Mauern“.
2.	Gudruns Raub — 3. Die Charakteristik des Fischers in Goethes Ballade: „Der Fischer“).— 4. Das Krönungsmahl. (Nach „Der Graf von Habsburg“).
5. Maria Theresia. 6. Der Wald im Frühling, — 7. Der Thomasturm. (Aus Stifters „Hochwald“). — 8. Aus den „Herzensergießungen eines kunstliebenden Klosterbruders“.
Šolske naloge:
1. Auch eine Jagd. (Nach dem „Nibelungenlied“). 2. Der siebzigste Geburtstag (Situationsbild). — 3. Die Weihnachtsferien. - 4. Das Lied des Sängers.
5. Tod und Schlaf. (Nach der gleichnamigen Parabel. 6. a) Die Hunde; b) Das Schaf (Nach den gleichnamigen Fabeln.) - 7. Die Feier des zweihundertjährigen Jubiläums der pragmatischen Sanktion an unserer Anstalt.
— 8. Unser Maiausflug.
IV. B razred.
Domače naloge:
1. Der Anlaß zur Dichtung von „Habsburgs Mauern“. — 2. Hagens von Irland Jugend. — 3. Die Charakteristik der Nixe in Goethes Ballade: „Der Fischer“. — 4. Vor dein Tore. (Aus „Des Sängers Fluch“). — 5. Die Anzeichen des Frühlings. — 6. Maria Theresia im Verkehre mit ihren Untertanen. — 7. Unser Maiausflug. — 8. Sommerbild (Nach eigenen Betrachtungen). Šolske naloge:
1. Nach Siegfrieds Tode.   2. Erlkönig (Gedankengang) — 3. Sitten
und Gebräuche zu Weihnachten und zu Neujahr. — 4. Des Sängers Fluch.
— 5. Die Treuen (Nach dem gleichnamigen Gedichte). — 6. a) Der Besitzer des Bogens; b) Zahme. (Nach den gleichnamigen Fabeln.) — 7. Der Prater von Laibach. — 8. Aus den „Herzensergießungen eines kunstlicbcnden Klosterbruders“.
V. A razred.
Domače naloge:
1. Etwas über den altdeutschen Heldengesang. — 2. a) Was mir Freunde macht; b) Die Neugier von ihren edlen und unedlen Seite. — 3. Der Nikoloabend. — 4. a) Welchen Sport würde ich am liebsten betreiben? b) Der poetische Reiz des Wassers. — 5. Wer kein Geld hat ist arm, wer nur Geld hat ist ärmer. — 6. Der Wind. - 7. Womit beleuchten wir?
8.	Was spricht für, was gegen die Auswanderung in einen anderen Erdteil? Šolske naloge:
1. Freies Thema. — 2. a) Walther von der Vogelweide als politischer Dichter; b) Der Winter als Künstler. - 3. a) Luthers Bibelübersetzung; b) Nicht viel lesen, sonder gut Ding viel und oft lesen, macht fromm und klug dazu. (Luther). — 4. Entstehung und Charakter des Volksliedes. -
5.	Der Kampf gegen das ä la mode Wesen. — 6. Der Frühling auf der Straße. — 7. Was wir zu beobachten haben, um uns gesund zu erhalten.
— 8. Warum muß Hiion von Bordeaux nach Bagdad ziehen?
Prosti govori:
Goethes Ankunft in Weimar. (Bajt). — Schillers Leben. (Boucon). —-Wiener Leben zur Zeit Karl VI. (Cepuder). — Die Brionischen Inseln. (Crobath). — Ein Kunstwerk. (Debelak). — Die Rose und ihr Kultus.
(Felicijan). — Die alten Inder. (Jagodič). — Das Kinderleben in Japan. (Jerman). — Die Römerin. (Jermol). — Napoleon Bonaparte. (Klobučar). Etwas über die Entstehung und den Verfall des Raubrittertums. (Koch). Die erste Modeschriftstellerin. (Kraškovic). — Hochzeitsgebräuche bei verschiedenen Völkern. (Krisch). — Konstantinopel und seine Umgebung. (Lužar). — Giuseppe Verdi. (Mally). — Dostojevskis Leben und Werke. (Meršol). - Das Eheleben der Marokkanerin. (Mis). — Etwas über die Vögel fremder Länder. (Modrijan). — Franz Grillparzer. (Oražem). — Die Kulturelemente der Menschheit. (Radaj). Die Wartburg. (Seunig). Walter von der Vogelweide. (Šušteršič). — Etwas über die Hofnarren. (Švigelj). — Henrik Ibsen: Ein Puppenheim. (Trnköczy). — Die deutsche Reformation. (Urbas). — Die Himmelsschlüssel. (Uršič). — Wiener Paläste. (Zakotnik).
V.	B razred.
Domače naloge:
1. a) Das Nibelungenlied ein Lied der Treue; b) Was mir Freude macht.
- 2. Der Einfluß der einzelnen Jahreszeiten auf das Gemüt des Menschen.
- 3. a) Winterabende in der Stadt oder auf dem Lande; b) An meinem Fenster. — 4. Für und wider das Turnen (Gesprächsform). — 5. Der Bettler.
- 6. a) Der Hund im Dienste des Menschen; b) Unser Hund. — 7. a) Unser Maiausflug; b) Mein Ausflug nach ... — 8. Die Annehmlichkeiten und Unannehmlichkeiten Laibachs.
Šolske naloge:
1. a) Die Gründe des Aufschwunges der deutschen Dichtung im Mittelalter; b) Kein Land ist auf der ganzen Welt, das wie die Heimat uns so wohl gefällt. — 2. Wohl ihm, dem’s nicht an Freunden fehlt, weh ihm, der zu fest auf sie zählt (Freidank). —• 3. Arbeit und Fleiß das sind die Flügel, die führen über Strom und Hügel. (Fischart). — 4. Etwas über die Volksbücher. — 5. Die Folgen des 30jährigen Krieges. — 6. Ein Besuch auf dem Markte. — 7. Der Taugenichts a) als Gärtner b) als Einnehmer. — 8. Die Rütliszene in Schillers: Wilhelm Teil.
Prosti govori.
Das Leben der Kirgisen. (Brenčič). — Liebet und schützet die Tiere. (Burnik). Kulturbestrebungen der Araber. (Cerjak). — Grillparzer: Des Meeres und der Liebe Wellen. (Čarman). — Eine wendische Hochzeit. (Derganc). — Allerlei Unarten der Kinder als Zeichen der Krankheit. (Gabršek). Kleist: Käthchen von Heilbronn. (Grošelj). Mohamed und Islam. (Groznik). — Eine griechische Hochzeit. (Horvat). Der Hund im Dienste des Menschen. (Hribar). — Über Entstehung und Bedeutung unserer Familiennamen. (Klovar). Die Zigeuner. (Kokalj). G. Hauptmann: Die versunkene Glocke. (Kunej). — Valvasor. (Ločnik) Warum wir schlafen. (Mayer). - Etwas von der Perle. (Mikl), Eine Reise ins Weltall. (Novak). — Der historische Wallenstein. (Pirc). - Die Entwicklung der Dreadnougths. (Sturm). — Die Kannenpflanzen. (Splichal). — Das Leben auf den Fiorden. (Sulič). — Wie Lawinen entstehen und stürzen. (Šircelj). Das Leben der deutschen Frau in Peking. (Škerle). — Franz Joseph I. (Tome). Meine erste Reise nach Triest. (Urek). Das Raubrittertum im Mittelalter. (Verdernjak). — Die Uraufführung Wagnerschen Tannhäusers. (Zamida).
VI.	A razred.
Domače naloge:
1. a) Die Wahl unserer Lektüre; b) Das ideale Element im Leben einer Schülerin. — 2. a) Iphigenie ein Bild echter edler Weiblichkeit;
b)	O weh der Lüge! Sie befreit nicht, wie jedes andre wahrgesprochne Wort, die Brust. (Iphigenie IV. 1). — 3. a) Im Theater; b) Das Treiben auf dem Nikolomarkte. —- 4. Freies Thema. — 5. Taten begeistern den Dichter, der Dichter begeistert zu Taten. — 6. Ungleich verteilt sind des Lebens Güter unter der Menschen flüchtgem Geschlecht; aber die Natur, sie ist ewig gerecht (Braut v. Messina). 7. Die Verwendung der Steine.
Šolske naloge:
1. a) Die Frauen in Goethes Götz; b) Das gegenwärtige Leben ist nur ein Augenblick, der gegenwärtige Augenblick nur ist das Leben. (Schütz). —■ 2. a) Eine Kaffeevisite; b) Zu allem Großen ist der erste Schritt der Mut. — 3. a) Dezemberstimmung; b) Es gibt nur ein Glück: die Pflicht Es gibt nur einen Trost: die Arbeit — Es Gibt nur einen Genuß: das Schöne. (Carmen Sylva). — 4. Ein anderes Antlitz eh’ sie geschehen, ein anderes zeigt die vollbrachte Tat. (Braut v. Messina). — 5. a) Die Arbeit in einer Glockengießerei; b) Welche Eigenschaften müßte eine Freundin nach meinem Wunsch besitzen? — 6. Wodurch hat der Dichter den Eindruck von Marias Schuld zu mildern gesucht? — 7. Zrelostna naloga.
Prosti govori:
P. Heyse: Andrea Delfin, (pl. Ballogh). — Winckelmann, der Forscher der antiken Kunst. (Belič). — Frauenfrage. (Cerk). —- Handel - Mazzetti und ihr Werk: Jesse und Maria. (Flis). — Ibsen: Die Helden auf Helgoland. (Guzelj). — Kinderlektüre. (Hribar). — Tolstoi: Das Licht leuchtet in der Finsternis. (Kessler Sl.). — Aus „Reise nach Spanien“: Alhambra. (Kessler Vera).
— Martin Luther. (Koch). — Über Taubstummen-, Blinden- und Idiotenerziehung. (Knez). Friedrich Hebbel: Die Nibelungen. (Kobal). J. J. Offenbach. (Kosmač). Carmen Sylva. (Mally).— Wie es früher auf der Bühne aussah. (Munda). Novalis. (Naglas). — Über das Lachen. (Okorn). Charakteristik Neros und seiner nächsten Umgebung nach Sienkiewicz Roman: Quo vadiš? (Perušek). — G. Hauptmann: Die versunkene Glocke. (Rohrmann).
— Frauen vor 18 hundert Jahren. (Praprotnik) Dichtende Frauen des Mittelalters. (Sedlak). Rafael Santi. (Sever). Kurzer Überblick über die deutsche Literaturgeschichte. (Simčič). — G. Hauptmann: Hanneles Himmelfahrt (Stenovic). — Shakespeare: Sommernachtstraum. (Zamida).
VI.	B razred.
Domače naloge:
I. a) Die Kunst im Leben des Menschen; d) Glaube dem Leben, es lehret besser als Reden und Buch. (Goethe). — 2. Es gibt ein Glück, allein wir kennen’s nicht, wir kennen’s wohl, und wissen’s nicht zu schätzen. (Tasso III. 2). —- 3. Freies Thema. — 4. Unsere Arbeit im Kleinen. — 5. a) Laß das Gespenst deines Lebens von gestern dein wirkliches Leben von heut nicht mattsetzen. (G. Hauptmann); b) „Ein schöner Diamant! Blick man hinein, so funkelt alle Pein und alles Glück der Welt aus diesem Stein. Man nennt ihn Träne“. (G. Hauptmann). 6. Gehorsam ist des Weibes Pflicht auf Erden, das harte Dulden ist ihr schweres Los. (Jungfrau v. Orleans I. 10). (Wieweit gilt das noch heutzutage?) —- 7. Wozu dient uns das Wasser?
Šolske naloge:
1. Lessings Bedeutung für die deutsche Literatur. — 2. a) Die beiden Leonoren in Goethes Tasso; b) Und knüpfte mich an dich kein lebend Band, mich würden deine Toten an dich knüpfen, die deine Erde deckt, mein Vaterland! - 3. Wie würde ich mir mein Zimmer einrichten? —
4.	Soll dem Menschen in seinem Leben Herz oder Verstand der Führer sein?
5.	Hermann vor und nach seiner Begegnung mit Dorothea. 6. Schuld und Sühne Marias. 7. Zrelostna naloga.
Prosti govori:
Welche Gründe bewegen Irene in Ibsens: „Wenn wir Toten erwachen“ Rübeck zu verlassen? (Goropevšek). Helen Keller, (pl. Kleinmayr). —-Der Roman und das Drama der Romantiker. (Komotar). Der laichende See. (Kopriva). — Die Bestattung der alten Ägypter. (Kozelj). - Die Hexen und Hexenprozesse. (Krisch). — Viktor Hugo. (Kurent). — Einfluß der Musik. (Lapaine). - Ungarische Lyriker. (Lombar). Gluck, der Begründer der deutscher Oper. (Malavrh). Walter von der Vogelweide. (Mayer). — Kultur des Islam. (Mis). — Die charakteristischen Grundbedingungen lebender Organismen. (Močnik). — Kürnbergers: Adulis. (Pintar). - Hillaken. (Podjed). Emile Verhaeren. (Robnik). — Paul Heyse. (Sajovic). - Tolstoi. (Sone). — Die Iiiternationalität. (Vodišek). — Fr. Hebbel. (Žlindra).
Prečitana tvarina iz nemščine.
V.	A in B razred.
Vsi seštavki iz čitanke, Mörike: Mozart auf der Reise nach Prag, Fouque: Undine, Eichendorff: Aus dem Leben eines Taugenichts, Saar: Tambi, Ebner-Eschenbach: Krambambuli, Chamisso : Peter Sclilemihl, Otto Ludwig: Zwischen Himmel und Erde, Schiller: Wilhelm Tell, Lessing: Nathan der Weise, Ferd. Raimund: Der Verschwender.
Vi. A in B razred.
Izbor iz čitanke, Goethe: Götz von Berlichingen, .Iphigenie, Egmont, Tasso, Hermann und Dorothea, Schiller: Wallenstein, Maria Stuart, Jungfrau von Orleans, Braut von Messina, Wilhelm Teil, Grillparzer: Ahnlrau.
c)	Francoski sestavki.
V. razred.
Domače naloge:
1. Presence d’ esprit (Traduction). — 2. L’ omelette souflee. -- 3. Sanclio Pansa. (Traduction). — 4. La patte de dindon. (Version). — 5. L’ histoire la plus ancienne de Paris. — 6. Lettre ä mon amie. — 7. Le piano. — 8. Ma journee.
Šolske naloge:
1. L’ interieur de notre maison. — 2. Le soleil. (Dictče). — 3. Une bonne le^on. — 4. Un bon charlatan. (Traduction). — 5. L’ homnie au pois. (Version). — 8. Le corps humain.
VI. razred.
Domače naloge:
1. Porlrait de la femme slovene (composition). —	2. Version du
theme 6 p. 124. — 3. Version page 125. — 4. La vue de ma fenetre (com-
Position). — 5. Les etoiles. (Les lettres de mon moulin). — 6. Le parc de Tivoli au printemps. — 7. En gondole; ali: Mes derniers jours au lycee.
Šolske naloge:
Charles et Claire admirent le panorama des Pyrenees (reproduction de la nouvelle de J. Rameau). — 2. Une soiree d’ autonine en famille (composition). — 3. La rentree des troupeaux en automne. (Daudet: Les lettres de mon moulin). — 4. Pismo Voltaire-ja Rousseau-ju (version). —
5.	Calendal (reproduction). — 6. Le lion de Tarascon et le lion de 1’ Atlas. (Tartarin de Tarascon). — 7. Tout est bien qui finit bien.
Laški sestavki.
V. razred.
Domače naloge:
1. II congiuntivo nelle proposizioni soggettive ed oggettive. — 2. Una lettera. — 3. 11 congiuntivo nelle prop. avverbiali. — 4. La Befana (compo-sizione). — 5. Caro cesare (lettera al fratello). — 6. 11 giorno di lavoro ed il giorno di festa (riassunto). — 7. II sabato del villaggio (da mettere in prosa). — 8. II poeta estemporaneo (riassunto).
Šolske naloge:
1. II galletto e la volpe (imitazione). — 2. Dante (traduzione). —
3.	La rapa. (riproduzione). — 4. II topo cittadino e il topo campagnolo (riproduzione). — 5. La confessione del lupo (imitazione). — 6. L' uso del congiuntivo nella proposizioni relative (proposizioni). — 7. La fiera (riassunto).
— 8. Esercizio riassuntivo dei congiuntivi (proposizioni).
VI. razred.
Domače naloge:
1. Dopo la tempesta (abbozzo). — 2. Rinnegö la madre (tradizione in italiano). — Cara amica (lettera). — 4. II carnovale (composizione). —
5.	L’ amore dei libri (composizione). —- 6. Pasqua di rose (composizione).
— 7. I doveri della ragazza slovena (composizione).
Šolske naloge:
1.	Cadon le foglie (bozzetto). — 2. II mutolino (riassunto). -	3. Tratti
giovenili di Giosue Carducci (riassunto). — 4. Giusti ad un amico ehe ha perduto la madre (versione dallo sloveno in ital.). — 5. Una lezione di Renato fucini (riassunto). — 6. II secondo fiasco (imitazione). — La Giovi-nezza deve aver entusiamo (composizione).
V.	Učila.
I.	Knjižnica.
A.	Učiteljska knjižnica, ki jo je oskrboval dr. Rudolf Mole, šteje koncem šolskega leta 1912/13 605 del v 714 zvezkih ter približno 400 izvestij. Tekom šolskega leta 1912/13 se je pomnožila za 61 del v 81 zvezkih.
a)	P o n a k u p u : Piltz Ernst, Aufgaben und Fragen für Naturbeobachtung des Schülers in der Heimat. Weimar, 1912. — Floericke Dr. Kurt-Mandee Rudolf, Kalender für Aquarien und Terrarienfreunde. Stuttgart, 1912. — Schwarz Alois, Die künstliche Kälte und ihre Verwendung. Wien, 1911. — Pečnik Jernej, Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi. Ljubljana, 1912.
— Cremer E., Die poetischen Formen der deutschen Sprache, 2. Auflage. --Pflugk-Hartung, Ullsteins Weltgeschichte. (6 zvezkov). — Prešeren. (Album različnih brošur). — J. Jurčič, Listki, IV. zv. Ljubljana, 1873. — Stritar-
Jurčič, Mladika. Prvo leto. Ljubljana, 1868. — Pirc Frančišek, Nektere pesmi. 1874. — Ivan Vrhovnik, O stoletnici „Ljubljanskih Noviz“. Ljubljana, 1897.
— Gr. Krek, Poezije. Ljubljana, 1862. — Jurčič-Stritar, Pesmi Franceta Preširna, i. t. d. Ljubljana, 1866. — Georg Witkowski, Das deutsche Drama des
19.	Jahrh., 3. Auflage. Leipzig, 1910. — Walzel O., Deutsche Romantik, Leipzig, 1908. — Sulger-Gebing, Gerhart Hauptmann. Leipzig, 1909. — Fink Fr., Die Sprachstämme des Erdkreises. Leipzig, 1909. — Spiero H., Geschichte der deutschen Lyrik seit Claudius. Leipzig, 1909. — Kahle B., Henrik Ibsen, Björnstherne Björnson und ihre Zeitgenossen. Leipzig, 1908. — 950 Aufsätze und Aufsatzthemen aus dem Leben und aus der Schule (3 zvezki). Arnsberg, 1910, 1911. — Normann, Neue Materialien zu deutschen Stilübungen für die mittleren Klassen höherer Lehranstalten. Kattowitz, 1891.
— Normann, Neue Materialien zu deutschen Stilübungen für obere Klassen etc. Kattowitz, 8. Aufl. — Naumann Julius, -Theoretisch-praktische Anleitung zur Besprechung und Abfassung deutscher Aufsätze etc., 7. Aufl. Leipzig, 1903. (3 zvezki). —• Friesen Hermann, Shakspere-Studien. (3 zvezki). — Zeuch Wilhelm, Der Weg zum Erfolg im freien Aufsatz. Gera, 1912. — Lavtar Lukas, Spezielle Methodik des Rechenunterrichtes an allgemeinen Volksschulen. Wien, 1912. — Niemann G., Präparationen für den naturgeschichtlichen Unterricht. Leipzig, 1912. — Prochaska’s Illustriertes Jahrbuch der Erfindungen und technischen Fortschritte. Jahrg. XII., Wien, 1912. — Walter M., Zur Methodik des neusprachlichen Unterrichtes. Marburg 1912. — Pichon-Sättler, Deutsches Leben. Freiburg, 1913. — Wengraf, Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Oesterreich, 1913. — Rohrbach P., Um Bagdad und Babylon. Berlin, 1912.	— Leonhardt, Das Süsswasser-Aquarium. Stuttgart. — Werner Fr., Amphibien und Reptilien II. Stuttgart. —• Effenberger W., Natugeschichte der kleinsten Tiere. — Migula W., Praktisches Pilz-Taschenbuch. — Heinicke Karl R., Vogelschutzbuch. — Neuwirth Josef, Prag, Leipzig, 1912. — Bertel Rudolf, Anleitung zu den botanischen Schülerübungen. Wien, 1911. — Ozvald K., Srednješolska vzgoja. Gorica, 1912. Wode Albin, Mädchenschulreform und Volksgesundheit. Ein System. — Ante
Beg, Slovensko-nemška meja na Koroškem. Ljubljana, 1911.  Reinfurth Th.,
Die Luft. — Reinfurth, Die Kohlensäure. — Kärger-Führ, Lehrproben und Entwürfe in der Fremdsprache für die Behandlung franz. Gedichte in deutschen Schulen. Hannover-Berlin, 1913. — Ch. Bally, Traite de Stylistique fragaise,
I. vol. Heidelberg, 1909. — Turba Guslav, Die pragmatische Sanktion. Wien, 1913. — Kirchner Joseph, Stil- und Formenlehre für Handwerker. I. und
II. Teil. München, 1911. — Warning, Die Aquarellmalerei etč. — Kranjska Čbelica (5 zvezkov). — Pölzl, Stoffe und Entwürfe zu schriftlichen Arbeiten.
b)	Po darilu: I. Macher, Nastavni vjesnik 1912. — Bevk Blazij, kurat v Gorici, ^Prevodi grških in latinskih klasikov.
B.	Šolska knjižnica, ki jo je oskrbovala Davorina Karlinova, šteje koncem šolskega leta 1912/13 622 slovenskih, 516 nemških, 206 hrvaških, 113 francoskih, 71 laških in 14 čeških knjig. Tekom šolskega leta se je pomnožila za 154 knjig.
a)	Po nakupu: Giuseppe Franco, Le vie del cuore. L, II. — Antonio Fogazzaro, Fedele. — Emilo Salgari. Le grandi pesche nei mari australi.—. Ferruccio Rizzatti, Vita e avventure d’ un vecchio rospo. — Ghirardi Fabiani, La figlia deli’ Esule. — Bianca Cammarono, La pura conscienza. — Salva-tore Farina, Mio figlio. — Margherita, Reginella. — Leo di Castelnovo, Fra vivi e morti. — Andrea de Ritis, La vita di Giuseppe Verdi. — De Amicis, Cuore. — Leopoldo Barboni, Antologia ricreativa. — Fr. Paolo Menniti, I
canti deli’ Alba. — Biagio Chiara, In terra d’ oltremare. — Massimo d’ Azeglio, I miei ricordi. — Luigi Capuana, Cara infanzia. — Augusto Piccioni,
10 mila leghe sotto terra. - idelfonso Nieri, Cento racconti popolari lucchesi.
— Leopoldo Barboni, Col Carducci in Maremma. — Giuseppe Giacosa, Novelle e paesi valdostani. — Giacomo Leopardi, Rime di Francesco Petrarca.
— Fausto Balbo, Feste di bimbi. — Carlo Goldoni, Commedie Scelte. — Lodovico Ariosto, Niccolö Machiavelli. — Attilio Rossi, Narrazioni Scelte. — Storia delle belle arti. — Leonardo da Vinci. — Giosue Carducci. — Giorgio Vasari, Capricci e aneddoti di artisti. — Luigi Barucchi,La fortuna di Sandrino.
Dante Alighieri. — Pietro Dazzi, Novelle di Giovani Boccaccio. Matilde Serao, Nel paese di Gesü, — Evelyn, Papä Goldoni. — Anna Gentile, Un anno di vagabondaggio. — Antonio de Nino, 11 favoleggiatore novello. -Margherita Speroni, Rose d’ autunno. Angelo die pace. — Henny Koch,
11 birichino di papa. — Anna Vertua — Gentile, No, e poi no! — Luisa Alcott, Piccole donne. — Pavle Krstimč, Bratski inat. Bogdan Popovič, Antologija srpske lirike. Antun Kovačič, registraturi. —- Henr. Sienkiewicz, Bez dogme. — Lovro Mihačevič, Po Albaniji. — Carlo Goldoni, Memorie. Silvio Pellico, Le mie prigioni. — Venerio Orlandi, II giovinetto filologo. — Verga, Storia di una capinera. — Renato Fucini, Le veglie di neri. — Giovanni Pascoli, Fior da fiore. —• Manzoni, I promessi sposi. — Giulio Gerard, La caccia al leone. — Luigi Capuana, C’ era una volta. — Samuele Smiles, Viaggio di un ragazzo. — Momus, II romanzo d’ un fanciullo povero. — Flaminio Javicoli, Per liete occassioni. — Dr. Leop. Lenard, Skozi pustinje in puščavo. — Finžgar, Pod svobodnim solncem I., II. — Milčinski, Muho-borci. — Trdina, Izprehod v Belo Krajino. — Božena Nemcovä, Češke pravljice. — Grafenauer, Zgodovina novejšega slov. slovstva. —- Walter Bloem, Das Ende der grossen Armee. — Gustav Freytag, Bilder aus der deutschen Vergangenheit. — Björnson, Ein froher Bursch. — Paul Keller, Zigeunerkind. — Hoffmanu, Erzählungen. — Eichendorff, Aus dem Leben eines Taugenichts. — Ernst Zahn, Der Büsser. — Gottfried Keller, Drei Erzählungen. — Rudolf Herzog, Ausgewählte Novellen. — Karl Anzengruber, Seegeschichten. — Ada Christen, Als er heimkehrte. — Barrau, Histoire de la revolution fran^aise. — Bruno, Le tour de la France. — Contes modernes.
— Daudet, Le Petit Chose. — Daudet, Ausgewählte Erzählungen; Tartarin de Tarascon. — Sieben Erzählungen - Loti: Pecheur d’ Islande. — Moliere: Les femmes savantes. — L’ avare. — Le malade imaginaire. — Sand: La petite Cadette. — Pariselle: Litterature frangaise. — Souvestre: Vier Erzählungen.— La France d’ aujourd’hui. — Beranger: Auswahl von 50 Liedern.
— A travers les journaux francais. — Choix de nouvelles (zv. I.—VII.). — Engwer: Choix de poesie frangaise. — Demoulin: Frangais illustres. — Con-court: Histoire de Marie Antoinette. — Maeterlink: La vie des abeilles. —
— A travers Paris. — Recueil de contes et recits. — Lettres de Madame de Sevigne. — Jules Verne: Cinq semaines au ballon. — Le tour du monde. Wenk: Causeries. — A travers Paris et la France.
C. Naročeni časopisi in periodično izhajajoče publikacije: Slov. Matica 1912; Hrvatska Matica 1912; Dom in Svet 1912; Ljubljanski Zvon 1912; Slovan 1912; Zvonček 1912; Veda 1912; Mentor 1912; Popotnik 1912; Domače ognjišče 1912; Planinski Vestnik 1912; Družba sv. Mohorja 1912; Carniola 1912; Kränzchen 1912; Frauen-Fleiss 1912; Wäsche-Zeitung 1912; Frauenbildung 1912; Verordnungsblatt des Ministeriums für Kultus und Unterricht 1912.
II.	Zemljepisna in zgodovinska učila.
(Oskrbuje dr. Pavel Pestotnik.)
Nakupila so se naslednja učila:	Zemljepisne slike: Rudokop,
pridobivanje petroleja, soline v Vjelički, šotor Kalmikov, vlivanje zvonov. Zemljepisni načrt Julijskih Alp (5 izvodov).
Tvrdka Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg je podarila 2 5 slik iz knjige „Alfred vitez Koudelka — Unsere Kriegsflotte“, ki pojasnjujejo razvoj naše slavne mornarice. Zavod je s tem velikodušnim darom pridobil krasno učilo, s katerim bode mogoče vzbujati pri mladini zanimanje za našo mornarico in uspešno delovati v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 24. VI. 1912, št. 28.099.
Zbirka šteje: 1 obzornik, 2 zemeljski obli, 1 telurij, 1 armilarna sfera, 48 zemljepisnih atlantov, tabel in načrtov, 3 zemljepisni reliefi, 76 zemljepisnih slik, 11 zgodovinskih atlantov, 107 zgodovinskih slik, 4 novce
— skupaj 254 predmetov.
III.	Prirodopisni kabinet.
(Oskrbuje M. Wirglerjeva).
Prirodopisni kabinet šteje 357 anatomskih in zooloških, 129 botaniških in 589 mineraloških in geoloških predmetov in zbirk.
V	šolskem letu 1912/13 so se nabavili naslednji predmeti:
Domača lastavica, legen, kos, škorec, brglez, taščica, poljski škrjanec.
Učila so podarili gg.:
Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu: okametine. — Valentin Sturm, posestnik v Poljčah: sokol selec, prilivka. — F. Mallyjcva tvornica v Gameljnih: vivianit. — Neimenovan: okamenine iz Podpeči.
— C. Bole, gojenka VI. B: 2 pingvinji jajci. — Ivan S p 1 i c h a 1, c. kr. davčni upravitelj v Ljubljani: zbirka domačih metuljev. —- Slavka Kaučič, gojenka III. A: nekaj metuljev.
IV.	Matematična učila.
(Oskrbuje M. Wirglerjeva.)
Zbirka šteje 39 predmetov.
V.	Prirodoslovni kabinet.
(Oskrbuje dr. Pavel Grošelj.)
Prirodoslovna zbirka šteje koncem leta 242 predmetov in dve stenski tabli, skupaj 246 predmetov.
Tekom leta so prirastla sledeča učila po nakupu: priprava za tokove v kapljevinah; kalorimeter; priprava za proizvajanje toplote s trenjem; reverzijsko nihalo; priprava za utekočinjenje plinov z visokim vreliščem; endozmometer; kolesce na parni vzvrat; higrometer po Daniellu; leidenski steklenici za elektriško resonanco; Amperovo stojalo; Riihmkorffovo navodilo s platinastim in živosrebrnim prekinjalom; Crookova cev; lestvica za vakuum; elektriško kolesce; voltameter z ogljenimi elektrodami; oprema za galvanostegijo; ročni voltmeter.
Po darilu: Žabkar Avgust, tvorničar v Ljubljani, model Pelton-turbine, mojstrsko delo svojega sina.
Kemijska zbirka šteje 146 kemikalij, 29 pristrojev in 12 stenskih slik.
Tekom leta so prirastli: lonček, trikotnik in izparilna skledica iz kremenjaka.
Mnogo starejših strojev se je izročilo v primerno popravo.
VI. Učila za jezikovni pouk.
(Oskrbuje Davorina Karlinova.)
Hölzl — stenske slike: pomlad, poletje jesen, zima, pristava, stanovanje, gozd, mesto, gorovje, Pariz.
Meinhold — stenske slike: šolska soba, igre, krst v francoski vasi, ženitovanje, zidanje hiše, spalna soba, posetna soba, obednica, kuhinja, kopalna soba, zima na kmetih, hotel, kavarna.
VII. Risalni kabinet.
(Oskrbuje Albert Sitscli.)
Nakupile so se zbirke pokrajinskih slik in skic: F. Leteurtre (9), A. Barbier (3), G. Dyston (1), Hoffman (23).
Koncem šol. leta šteje zbirka risalnih učil: 20 pristrojev, 370 modelov, 46 predložnih zbirk, zbirko hroščev.
VIII. Učila za ročna dela.
(Oskrbuje M. Zupančičeva.)
Zbirka obsega 12 letnikov „Grosse Modenwelt“, 16 letnikov „Illustrierte Wächezeitung“, 12 letnikov „Frauen-Fleiss“, 2 mapi vzorcev, 7 različnih priprav, nazorno zbirko bombaža in bombaževin, zbirko vzorcev raznovrstnih tkanin in 5 šivalnih strojev.
IX. Učila za verouk.
Dr. H. Swoboda: 25 barvanih slik za liturgiko. — Schick: Jeruzalemski tempelj ob Kristusovem času.
Zahvala.
Poročevalec izpolnjuje prijetno dolžnost, da se na tem mestu naj-iskreneje zahvali p. n. gospodi, ki je darovala za šolske zbirke razne predmete ter s tem izkazala zavodu svojo naklonjenost.
DP
□o
VI.	Statistika gojenk.
	I.	11.	Ul.A	lll.B IV.A	IV.B V.A	V.B	VI.A VI.B i Skupaj 0 o		
1 1. Število. Koncem š. 1. 19112. . Začetkom š. 1. 1912 3 . . | 1.) Med šolskim letom vstopilo 		35i 52	50 44	36i 37 1	37 38 37 34	37 31 32 29	28> 27	27	27	2923 346 1
Vseh skupaj torej sprejetih Nanovo sprejetih in sicer: Na podlagi sprejemnega izpita	 Ponavlja razred . . . Zopet sprejetih in sicer: Iz nižjih razredov premeščenih 	 Ponavlja razred . . . 2.) Izstopilo jih je . .	52 52 - 	 1	44 9 32 3 1	38 2 34 2	37 34 24 1 12 32 1 ' 1 - 2	32 1 29 ! 6 i 25 29 1 — 2 i 1	27 1 26 2	27 2 25 2	27 4 23 1	347 101 238 8 12
Število rednih gojenk koncem š. 1. 1912 3 . . Število izrednih gojenk Število privatistinj . . . 2. Rojstni kraj (domovina). Ljubljana	 | Kranjsko sicer .... i Štajersko 	 Primorsko	 Dalmacija	 Tirolsko	 Zgornja Avstrija .... Češko 	 Hrvaško 	 Bosna	 Novi Pazar		51 33 13 4 1	43 20 14 2 5 1 1	37 1 19 16 3	35 t 29 2 ! 3 9 ' 16 13 8 11 5 2 : 2 1 — — 1	25 27 5 1 _ 8 10 15 13 4 4 2 - — i 1 1 —	24 1 7 13 2 1 1 1	24 1 8 13 2 1 1	26 8 10 5 1 1 1 -	321 | 14 ' 138 i 128 38 18 1	i 1 1 2	: 5 2 ] 1
Skupaj . .	51	43	38	37 32	30 28	25	25	26	| 335
3. Materinščina.					1 i				1
Slovenke		50	40	38	36 31	29 27	25	25	23	! 324
Hrvatice		1	2	—	— —	1 —					1	5
Čehinje			1		1 1	— 1					2	1 6 i
Skupaj . .	51	43	38	37 32	30 28	25	25	26	1 335
4. Vera.									
Katoličanke 		51	43	37	36 | 32	30 28	25	25	26	333
Grško-kat		—	—		1 : —		: 				—	—	1
Protestantke (helv. konf.) .	-	—	1	— j —		 . 			1	1	1
Skupaj . .	51	43	38	37 ! 32	! 30 28	25	25	26	335
5. Bivališče staršev.		I	1		1 1 I	1			
Ljubljana		37	| 27	S 23	14 | 25	14 15	13	18	16	! 202
Drugod		14	16	15	! 23 ! 7	16 1 13	! 12	1	10	133 1
Skupaj . .	'1 51	43	! 38	37 i 32	30 28	| 25	1 25	26	1 335
	I.	II.	III.A	III.I!	1V.A	I V.B	V.A	V.B	VI.A	VI.B Skupaj		; o/o j
6. Starost. 11	let . . . . 1	2	 1	3	 1	4	 1	5	 1	6	 1	7	 1	8	 19			 20	„ .... 21 „ .... 22 „		] 1 6 25 17 i 3	10 17 9 6 1	6 14 14 2 2	1 2 13 3 15 2 1	7 8 14 2 1	4 13 9 3 1	3 11 10 3 1	5 12 4 4	3 8 5 5 2 1 1	1 4 11 6 3 1	6 36 42 50 47 61 43 26 15 6 1 2	
Skupaj . . 7. Razredba. n) Koncem š. 1. 1912 13 je bilo, da vstopijo v naslednji višji razred:	51	43	38	37	32	30	28	25	25	26	335	
Odlično sposobnih . . .	13	8	7	11	10	8	9	7	8	9	90	26-9
Sposobnih		35	32	24	24	19	17	17	13	14	16	211	63
Vobče sposobnih ....	1	1	6	—	—			—	—	—	8	2-4
Nesposobnih .... | Ponavljalna izkušnja se je	1	1	—	—	—	—	1	1	—	1	5	1-5
dovolila		1	1	—		—	—	—	3	2			7	?i
Brez razredbe jih je . .	—	—	—	—	—	—	—	—	—				
Izrednih gojenk ....		—	1	2	3	5	1	1	1		14	4
Skupaj . . b) Dodatek k š. 1. 1911/12 Ponavljalnih izkušenj je bilo	51	43	38	37	32	30	28	25	25	26	1 335	
dovoljenih		2	—	—	1	3	6	3							15	
Med temi uspešnih . . .	2	—	—	1	3	5	2							13	
„ „ neuspešnih . . I Dodatnih izkušenj je bilo			—	—	■—	—	1	1			—			2	
dovoljenih		2	1		—	1					11					5'	
Med temi uspešnih . . .	2	1	—	—	—						—				
,, „ neuspešnih . . Končni posiedek za šolsko leto 1911/12:					1			1«			2'	
! Odlično sposobnih . . .	9	10	10'	6	2	6	7	9					59'	203;
Sposobnih	|	261	36	23	22	29	26	21	18					201'	685
j Vobče sposobnih . . . .		2	2	4										8	2-7
Nesposobnih			2	- -	4		4	2			—			12	4-1
Brez razredbe jih je. . . |	-	—	1	1	7	1	1	1'	—		12'	4-4j
Skupaj . . [ 8. Oproščenih je:	35'	50	36'	37	38	37	31	28'			2923i	
risanja		4	4	1	5	3	5	6	6	9	9	52	15-5
ročnih del	|	—	3	1	5	—			— i	—		9	7’6
1 II		I										1
1.	II. III.A III.B IV.A IV.B V. A V.B VI.A Vi.B Skupaj o u
9. Udeležbe pri pouku v neobveznih predmetih:
a) Pelje : I. tečaj 11. ,
III. .
IV. .
42 i	—	—	:	—
—	34	-	j	-
— ;	—	23	!	26
19	19	,	-
-	9
42
34
49
38
32
Skupaj . .	42	34	23	26	19	19	9	7	8	8	195	58
! b) Telovadba: I skupina	—	41	—	—	—	—	—	—		—	41	
II. „	—	—	22	27	—	—			—	—	49	
III.							—	27	13	-			—	40	
IV.							10	7		—	17	
V.	—	—	-	-	—	—	—	—	11	8	19	
Skupaj . .		41	22	27	27	13	10	7	11	8	166	58
c) Stenografija: 1. tečaj .		—	—	—	20	16	12	13	—	—	36 25	
Skupaj . .	—	—	—	—	20	16	12	13	-	-	61	53
! i) Ročna dela: I. skupina i H. „	37	—	—	—	21	19	—	—	—			37 40	
III. „							—	—	—	7	16	—	—	23	
IV. „								—	7	6	13	
Skupaj . .	37	—	—	—	21	19	7	16	7	6	113	52
d i Gospodinjstvo ....						—			22	18	40	77
10. Denarni prispevki.
Šolnino so plačale 1.	poli.
  11.	„
Polovično šolnino 1 I.	,,
so plačale ) II.	„
Oproščenih je bilo I.	,,
, , H-
Šolnina je znašala I.	,,
52	17	8	29	10	j 16	10	10	5	9	166
14	16	8	11	8	11	11	11	8	8	106
		5	2	2	9	4	6	1	9	6	44
7	3	1	3	8	4	4	1	8	6	45
	??	27	6	15	12	13	16	13	12	136
30	24	28	23	16	15	13	13	10	12	184
K	K	K	K	K	K	K	K	K	K	K
9080	780	360	1200	580	720	520	420	380	480	7520
700	700	340	500	480	520	520	460	480	440	5140
Skupaj
Vzprejemnina ... Prispevki za učila
11.	Ustanove.
Število štipendistinj:
I. polletje ....
II......................
Skupni znesek ustanov
2780	1480	700	1700	1060	1240	1040	880	860	920	12660
208	36	4	96	4	24					—	372
208	176	148	148	136	128	116	108	108	108	1384
			1	2	2	3	1	6	3	18
						1	2	2	3	1	6	3	18
						188	585	772	786	386	2316	1158	6191
VII.	Zrelostne izkušnje.
V poletnem roku se je za to izkušnjo oglasilo 49 javnih gojenk in sicer iz V. A razreda 23, iz V. B razreda 26.
Zrelostne naloge so se pisale dne 9., 10. in 11. junija v dveh oddelkih.
V	izvršitev so dobile kandidatke tele naloge:
1.) Iz slovenščine na izbero: a) Pomen Adrije za gospodarski in kulturni razvoj Avstrije, b) Prešernove balade in romance. (Gojenkam je na razpolago izdaja Prešernovih poezij.) c) Od trske do obločnice. (Kako je človek premagoval temo.)
2.) Iz nemščine na izbero: a) Die Bedeutung der Buchdruckerkunst.
b)	Wie kann der Einzelne seine Vaterlandsliebe betätigen? c) Der Segen der Arbeit.
3.) Iz laščine: Consigli alla figlia Alessandrina. (Da lettera di Massimo d’ Azeglio.)
4.) Iz francoščine: Joies paternelles par Gustave Droz. (Odlomek.)
Ustne izkušnje, ki jim bode predsedoval c. kr. dež. šolski nadzornik in dvorni svetnik Franc Hubad, se opravijo od 3. do 10. julija.
Izid teh izkušenj in imena abiturientk se priobčijo v prihodnjem „Izvestju“.
VIII.	Pospeševanje pouka in telesnega razvoja
mladine.
Z blagohotnim dovoljenjem vodstva društva Mladike, so se licejke 3. februarja udeležile pevske in muzikalične prireditve gojenk internata.
11. februarja so si ogledale gojenke V. A in V. B razreda pod vodstvom ravnatelja predzgodovinsko in geološko zbirko v deželnem muzeju.
12. februarja je obiskal dr. F. Pestotnik z gojenkami VI. AB razreda tukajšnjo t v o r n i c o t a b a k a.
Na prošnjo ravnateljstva sta priredila gospoda brata J o s i p in Pavel Kunaver 3. aprila v licejski telovadnici za gojenke liceja in ljudske šole Mladike poučen in zanimiv s k i o p t i č e n večer ter pokazala in pojasnila okolo 100 krasnih slik s Kamniških planin, Karavank in Julijskih Alp, posnetih v poletnem in zimskem času. Vstopnino v znesku 37 K sta velikodušno darovala dijaškemu podpornemu društvu »Domovini«.
16.	aprila so si ogledale gojenke pod vodstvom kateheta J. Mlakarja v kinematografu »Ideal« »Jezusovo življenje«, posneto v svetih krajih Palestine.
30. aprila so nastopile telovadke pod vodstvom gdč. Irme Petkove in pevke pod vodstvom gdč. Ivanke Hrastove v okusno okrašeni telovadnici ter so izvajale naslednje pevske in telovadne točke.
I. razred.
1. .1 cnko: Tiha luna; 2. Hubad: Škrjanček poje; 3. Rajanje tnalih deklic.
II. razred.
1. Adamič: Lipa; 2. Studenček; 3. Rajanje z obroči.
III. razred.
1. Jenko: Na tujih tleh; 2. Bendi: Žitno polje; 3. Menuet.
IV. razred.
1. Nedved: Naša zvezda; 2. Gerbic: Gondolirjeva pesem; 3. Volarič: Divja rožica; 4. Gršk' ples.
V.	in VI. razred.
1.	Krek: Zvečer; 2. Adamič: Uspavanka; 3. Volarič: Slovenskim mladenkam.
V. razred.
Vaje s kiji.
VI. razred.
Proste vaje.
Razen učiteljskega zbora in staršev sodelujočih gojenk so se udeležili prireditve tudi nekateri visoki dostojanstveniki, kakor gospod dež. predsednik ekscelenca baron Teodor Schwarz z velerodno gospo soprogo baronico Karlo, gospa županja Franja dr. Tavčarjeva, gospodje dvomi svetniki vitez Kaltenegger, Hubad in Levec, potem člani kuratorija mestnega dekliškega liceja in odbora Mladike. Koncem predstave si je dal gospodi deželni predsednik predstaviti obe strokovni učiteljici in jima čestital na krasnem uspehu.
Tukajšnji listi, ki so poročali o tej prireditvi, so se o pevskih in telovadnih točkah jako pohvalno izrazili, poudarjajoč izredno zanimanje mladih gojenk za petje in krasno izvajanje stopnjevaje vedno težjih s higieničnega stališča zlasti z ozirom na žensko mladino izborno sestavljenih vaj.
24. maja so bili majniški izleti. I. razred liceja se je podal čez Tržič v Podbrezje, II. razr., 111. A in III. B skozi Vintgar na Bled, IV. A in IV. B k Savici, V. A na Jezersko, V. B k Peričniku in v Kranjsko goro, trgovski tečaj pa v Lukovico.
Ker je bilo vreme jako ugodno, izvršili so se vsi ti izleti na splošno zadovoljnost ter ostanejo gojenkam gotovo, v veselem spominu.
Pripravljali smo se že dolgo z gojenkami na večji poučni izlet. Izpodbudili so nas zlasti Hi vati, Srbi in Čehi. ki so vsako leto prišli s svojo šolsko mladino v naše kraje. Letos smo napravili prvi poizkus z daljšim izletom, in ker se je ta nad vse pričakovanje obnesel, hočemo nadaljevati s takimi izleti najvišjih šol. razredov.
21. maja se je podal VI. A in VI. B razred pod vodstvom Josipa B e r c e t a v B e n e t k e. Ker mladina svet drugače gleda nego mi razvajeni potovalci, čujmo kako nam opisuje gojenka ta izlet.
»Temeljito smo se pripravljale na ta izlet, zlasti smo marljivo občevale med seboj v laškem jeziku in ponovile zgodovino benečanske republike. V vlaku proti Trstu smo veselo prepevale, toda pesem je poje-
njavala, čim bliže smo prihajale morju. Okna so se napolnila radovednih obrazov, vse je pričakovalo, da se razprostre pred nami morje, ki ga še marsikatera ni poznala.
Na kolodvoru v Trstu je nas sprejelo akademično ferialno društvo »Balkan«, ter nas spremilo na stanovanja, katera so nam pripravile velikodušno požrtvovalne slovenske dame, z gospo dr. Rybarevo na čelu.
Drugi dan oh S. smo se zbrale na Molu S. Carlo. Na krovu belega parnika smo pozdravljale ostale — dokler ni bila pred nami vsenaokrog brezmejna gladina. Pozdravile smo Jadransko morje z veselim petjem in v naših srcih se je porajala želja, da bi se tu glasila naša pesem stoletja in stoletja, še v večji meri.
Morje se nam je zdelo kot sen, toda, ko se je pred nami razgrnilo mesto, takrat nas je obje! drug sen, poln vročih barv in ostrih oblik. In koga bi ne spreletel strah, misleč, da bo stopal kmalu po tleh slavnih Benetk ?
Sedem gondol je plavalo po Canalu Grande, mimo visokih palač z neštetimi balkoni :n freskami, v daljavi se je dvigal visok, slok steber, štirioglat stolp — in vse to obdano od tako intenzivno modrega morja, da je bila slika še popolnejša.
Tu je bila marsikaka razpala palača, ki je zrla tako topo, kot da bi hotela zaupati skrivnost, a se je zbala življenja prevelike luči, in zdelo se mi je, kot da bi prosila, da naj pridemo v noči zopet k njej. Toda, vkljub življenju in toplemu solncu nam je vendar semtertja star temen stolp zašepetal skrivnostno besedo in ko je ladja plavala dalje, je kamenje kričalo o krvavih zgodbah.
Ponosna v svojem gotskem slogu je stala doževa palača in vsi spomini so oživeli ob pogledu nanjo. Markov trg, sivih golobov poln, nas je pozdravil mimogrede. Palače so se vrstile druga za drugo, slikovite cerkve so vstajale izza oglov, in ko je človek videl vso to lepoto, je slednjič zasanjal, da je v Benetkah.
In šele zvečer! Ko je bilo vse temno in so se palače le še težko razločile, se je začulo na gondoli polni lučic petje, ki ga razume le človek, ki pozna zgodovino Benetk od početka do časa, ko je začela razpadati nekdanja slava.
V	pogledu na mesto se občuti veliko žalosti, bogastvo preteklosti, revščino sedanjosti in ostali nekdanji ponos. Rade bi se lišpale hčere benečanske kot za časa koncilija, ko je mesto cvetelo v svili in zlatu, toda — koncili je malo dosegel, zlato je odpadlo, svila se strgala in hčere benečanske so se ogrnile v dolge črne rute. Kolosalna poslopja pričajo o javnem življenju, mozaiki in fasade o dovršenem okusu. Markova cerkev v vsej svoji lepoti in harmoniji, s svojim levom, akademija z originali Tiziana in Tintoretta, skrbno izdelani rokopisi, ves blesk priča, da je živelo tu ljudstvo, ki je hotelo ostati nesmrtno v svoji slavi kot v zgodovini, tako vidimo tudi v spomenikih železne viteze na železnih konjih, pred vsem spomenik condotierija Colleonija.
Ogledale smo si vsa važnejša poslopja, kakor Jesurum, peljale se na otok Mu rano, da smo videle neverjetno spretnost v izdelovanju stekla, ladjedelnico in dr.
In v teh kratkih treh dneh smo se naučile toliko, ker smo se učile z očmi, ker so nam pričali kraji, ker nam je kamenje govorilo!
Preko morja je hitel parnik, v njem se je začula naša pesem, a bila ni več takr. vesela kot preje, ker v naših srcih je bila zavest, da ne bo nikdar več tako silno lepo.
Vlak je drdral enakomerno po kraških tleh, morje je zastajalo za nami —
»O Adrija, kako naj te objame kako naj te poljubi pogled moj!«
6.	maja, oziroma 2. junija so gojenke IV. A in IV. B razreda pod vodstvom gdč. Fride Klečeve obiskale Stražo nad Črnučami, zgodovinsko važen kraj izza leta 1813. s francoskimi grobovi.
Pod vodstvom gdč. M. Wessnerjeve in g. J. Berceta so prisostvovale gojenke VI. A in VI. B razreda 16. maja pouku v d e ž e I n i g 1 u h o -n e m n i c i ter ;stega dne pod vodstvom mestnega zdravstvenega svetnika dr. O. Krajca obiskale mestno ubožnico.
28. maja so hospitirale gojenke VI. A in VI. B razreda pod vodstvom gdč. M. Wessnerjeve in g. J. Berceta v pomožni šoli in v d n e v -nem zavetišču na IV. mestni deški šoli.
Koncem šolskega leta je ravnatelj skupno vsem gojenkam raztolmačil planinska znamenja v s i 1 i v zmislu razpisa c. kr. dež. šolskega sveta z dne 9. maja 1912, št. 3359.
Sredi junija so obiskale gojenke 111.—VI. razreda pod vodstvom učitelja risanja »Slovensko umetniško razstavo« v paviljonu R. Jakopiča.
* *
Zdravstveno stanje je bilo v šolskem letu 1912/13 jako ugodno, kar je pripisovati predvsem skrbnemu nadzorstvu od strani šolskega zctravnika, ki ima v liceju svojo sobo v zdravniške namene na razpolago. Vsak teden, pri potrebi tudi večkrat na teden je prihajal šolski zdravnik na šolo, da se je informiral o zdravstvenem položaju in odredil potrebno v slučaju kake otroške bolezni. Infekcijskih bolezni sploh ni bilo, pač pa je mnogo deklic bolehalo na malokrvnosti in bledici.
30. maja je cepil šolski zdravnik 10 gojenkam koze z ugodnim uspehom.
Strogo se je gledalo na snago in red pri učenkah samih, kakor tudi na snago in zračenje v šolskih prostorih.
V	odmorih in prostih	urah so se gojenke igrale na prostornem	in
zračnem šolskem dvorišču.	Ob ugodnem vremenu se je zlasti telovadba
vršila le na prostem.
Zima ni bila posebno	ugodna za drsanje in sankanje,	za
p 1	a	v a n j e so pa krajevne	razmere take, da ga ni mogoče gojiti.
Mlajše gojenke so se učile plesati v licejski telovadnici pod nadzorstvom učiteljic in staršev, starejše gojenke so pa imele plesne vaje pod nadzorstvom narodnih dam v »Narodnem domu«.
Pripomniti moramo, da so gojenke zlasti v zimski dobi z velikim veseljem gojile cvetlice.
IX.	Važnejše odredbe višjih oblastev.
1. Pravilo c. kr. naučnega ministrstva 1. julija 1912, št. 611: Svečnico, sv. Jožef in Marijino o z n a n e n j e praznujejo šole kakor doslej.
2. C. kr. naučno ministrstvo, 24. junija 1912, št. 28.099: Ozir na mornarstvo pri pouku na nižjih in srednjili šolah.
3. C. kr. deželni šolski svet, 22. julija 1912, št. 4880, priporoča nabavo nazornih slik iz m o r n a r s t v a.
4. C. kr. deželni šolski svet, 25. julija 1912, št. 5215, opozarja na 5 0 1 e t n i c o slovenskega pedagoga, knezoškofa Martina Slomška.
5. Pravilo e. kr. naučnega ministrstva, 16. julija 1912, št. 29.716: P o s e b n i' i z p i t iz francoščine in angleščine. — Usposobljen j e z o d 1 i k o.
6. C. kr. naučno ministrstvo, 27. avgusta 1912, št. 38377: Dopust učiteljstvu v s v r h o udeležbe pri 1. mednarodnem kongresu za krščansko vzgojo na Dunaju.
7. Pravilo c. kr. naučnega ministrstva, 27. avgusta 1912, št. 4036: Uporaba vseučilišč n ih knjižnic po učiteljih privatnih s r e d n j i li šol.
8. C. kr. naučno ministrstvo, 29. septembra 1912, št. 31.581: Dobava mehaničnih in optičnih pristrojev itd. iz inozemstva.
9. C. kr. naučno ministrstvo, 9. novembra 1912, št. 49.675: Na vseh srednjih šolali, licejih itd. je zaključiti redni pouk letos izjemoma zvsobot o, dne 21. decembra.
10. C. kr. naučno ministrstvo, 14. novembra 1912, št. 51.279: Vlaganje prošenj za dovoljenje ferialne podpore učite 1 j e m m o d e r n i h j e z i k o v.
11. Pravilo c. kr. predsedstva deželnega šolskega sveta, 10. februarja 1913, št. 131/pr.: Kinematografi — o m e j e v a 1 n e d o I o č b e glede obiska od strani mladine.
12. C. kr. naučno ministrstvo, 18. februarja 1913, št. 28.880:	Nabava učil iz inozemstva. Procentni popusti niso dovoljeni.
13. C. kr. naučno ministrstvo, 22. februarja 1913, št. 7249: 11. n eni -š k o - a v s t r i j s k i srednješolski dan na Dunaju — dopust.
14. Pravilo c. kr. naučnega ministrstva, 11. marca 1913, št. 661: Statistični izkazza srednješole.
15. Pravilo c. kr. naučnega ministrstva, 17- marca 1913, št. 1833: Zemljepisni pouk na srednjih šolah.
16. C. kr. naučno ministrstvo, 29. marca 1913, št. 15.710, in c. kr. deželni šolski svet, 6. aprila 1913, št. 2228: Dvestoletnica pragmatične sankcije — praznovali je 19. aprila t- 1.
17. C. kr. naučno ministrstvo, 31. marca 1913, št. 2802/12: Vlaganje prošenj za potovanje na Rusko.
18. C. kr. deželni šolski svet, 22. aprila 1913, št. 2539: Poziv na nabavo: T u r b a — »Pragmatische Sanktion«.
19. C. kr. deželni šolski svet. 26. aprila 1913, št. 2660: P o 1 a k š i c e v kopališču Johannisbad.
20. C. kr. naučno ministrstvo, 16. maja 1913, št. 21.595: Za šolsko leto 1912/13 razširjenje pravice javnosti mestnega dekliškega
liceja na VI. razred, podelitev reciprocitete licejskim učiteljem z usposobljenostjo za srednje šole in pravico, da se polagajo zrelostne izkušnje in izdajajo državnoveljavna izpričevala.
C. kr. deželni šolski svet, 20. maja 1913, št. 3090: Postojnska j a m a. Polakšice za gojenke.
C. kr. deželni šolski svet, 26. maja 1913, št. 3228: Poziv na nabavo > H o 11 z — Die i n n e r ö s t e r r e i c h i s c li e A r m e e 1813 u. 1814.«
X.	Kronika.
1. Mestni magistrat, 18. julija 1912, št. 549/p.: Občinski svet je dovolil licejski učiteljici in nadzorovalni dami Mariji W e s s n e r j e v i za šolsko leto 1912/3 delni dopust v ta namen, da prevzame pred-stojništvo internata »Mladike«.
2. C. kr. deželni šolski svet, 2. oktobra 1912, št. 7294: Izprašana licejska kandidatka, A d e 1 a Z a j č e v a, sme vstopiti kot poizkusna kandidatka na mestni dekliški licej.
3. Mestni magistrat, 13. oktobra 1912, št. 761/pr.:	Dr. Janko Pretnar je imenovan pravim učiteljem na mestnem dekliškem liceju z veljavnostjo od 1. septembra leta 1912.
4. C. kr. naučno ministrstvo, 8. oktobra 1912, št. 36.175: Imenovanje c. kr. profesorja na državni realni gimnaziji v Gradcu, Ladislava Pardirk a, strokovnim nadzornikom za risarski p c u k.
5. Mestni magistrat, 28. aprila 1913, št. 275/pr.: Dr. Rudolf Mole in Josip Berce se s t a 1 n o p o t r d i t a na njunem poslovanju.
jjs	#
*
Vpisovanje je bilo dne 6. julija in dne 16. septembra, sprejemne i z k	u š n j e pa dne 7.	julija in dne 17. septembra.
Dne 17.	septembra so se	sprejemale gojenke,	ki	so	bile
že na zavodu.
Ponavljalne in dodatne izkušnje so se vršile dne
17.	septembra.
Šolsko leto 1912/13. se je pričelo dne 18. septembra s slovesno službo božjo ob 8. uri v trnovski cerkvi.
Dne 19. septembra se je pričel redni p o u k ob 8. uri zjutraj.
Dne 24. septembra je preteklo 50 let, odkar je umrl knezoškof Martin Slomšek. Učitelj slovenščine, dr. Rudolf Mole, je pojasnil gojenkam pomen pokojnega pedagoga za slovensko slovstvo.
Dne 29.	septembra so se	vpisovale kandidatke v	trgovski	tečaj,	30. septembra so	se pa vršile s p r e j e m n e	i z	k u	š n j e.
Dne 4. oktobra je obhajal zavod god Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. s slovesno službo božjo v trnovski cerkvi.
Dne 2. novembra, vernih duš d a n, ni bilo pouka.
Dne 19. novembra je bila spominska maša za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto v trnovski cerkvi, ki se je je udeležil ves zavod.
Dne 26. novembra je umrl F r a n O rože n, c. kr. učiteljiščih profesor. ki je poučeval na višji dekliški šoli, oziroma na dekliškem liceju 14 let. Gojenke VI. razreda, njegove nekdanje učenke, in mnogo članov
učiteljskega zbora so spremili zaslužnega pedagoga in pisatelja k zadnjemu počitku.
Dne 7., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. decembra je nadzoroval mestni dekliški licej c. kr. deželni šolski nadzornik gosp. Franc Hubad.
Njegovo c. kr. Veličanstvo je podelilo z najvišjim odločilom z dne
2.	decembra 1912 c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku gosp. Francu Hubadu naslov in značaj dvornega svetnika. Ravnatelj je čestital v imenu učiteljskega zbora gosp. deželnemu šolskemu nadzorniku o podeljenem najvišjem odlikovanju.
Božične počitnice so trajale letos od 22. decembra do vštetega 2. januarja.
Dne 15. februarja se je končalo I. polletje s skupno službo božjo v trnovski cerkvi. Pouk v II. polletju se je pričel 19. februarja.
Dne 3., 4. in 5. marca je nadzoroval trgovski tečaje, kr. dvorni svetnik in nadzornik navtičnih in komercialnih učnih zavodov z laškim, s srbo-hrvaškim in slovenskim učnim jezikom gospod Evgen O e 1 c i c h.
Dne 12. in 13. marca je nadzoroval mestni dekliški licej nadzornik za v c r o u k gospod kanonik dr. Josip Gruden.
Dne 11. aprila je nadzoroval zavod c. kr. gimnazijski ravnatelj in strokovni nadzornik za telovadbo dr. Josip Tominšek.
Dne 19. aprila je praznoval zavod svečano »Dvestoletnico pragmatične sankcij e«. Natančnejši popis glej na str. 14. Dan je bil prost šolskega pouka.
O Veliki noči in o B i n k o š t i h so trajale počitnice po navadi.
Njegovo 'c. kr. Veličanstvo je z najvišjim odločilom z dne 13. maja 1913 podelilo Njeni vzvišenosti baronici Karli Schwarz, soprogi c. kr, deželnega predsednika, Elizabetin red I. stopnje. Ravnatelj je čestital v imenu zavoda Njeni vzvišenosti o podeljenem najvišjem odlikovanju.
Dne 24. maja je bilo pi ost o zaradi majniških izletov.
VI.	razred je imel prosto tudi 23. maja zaradi izleta v Benetke.
Dne 9. in 10. junija je n a d z o r o v a 1 na zavodu	risanje c. kr.
profesor in strokovni nadzornik za risarski pouk gospod Ladislav P a z d i r e k.
Izpovedi in s v. o b h a j i 1 a so se udeležile	gojenke	11.	in
12	oktobra, 7. in 8. maja ter 6. in 7. junija.
Šolsko leto se je končalo dne 5. julija z zahvalno službo božjo v trnovski cerkvi. Po službi božji se je pela cesarska pesem.
❖	❖
*
Med glavnimi počitnicami je priredila »Slovenska Šolska Matica« z dovoljenjem gospoda župana v licejskih prostorih 1 4 d n e v n i počitniški učiteljski tečaj. Ravnateljstvo je dalo v to svrlio na razpolago vsa potrebna učila.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v javni seji, dne K. .oktobra 1912, za okusno okrašenje zavoda s cvetlicami in z zelenjem izrekel ravnateljstvu svoje priznanje ter ga odlikoval z umetniško izvršeno priznanico.
1.	maja so si ogledali zavod gimn. maturanti iz Sremskih Karlovcev,
11.	maja pa gimn. maturanti iz Varaždina.
Neizprosna smrt ni prizanesla tudi našemu zavodu. S kruto roko je uničila mlado cvetko, nadarjeno, marljivo in odlično gojenko trgovskega tečaja Ivanko Koželj. Na Binkoštno nedeljo, dne 11. maja, so jo spremili učitelji in sošolke k zadnjemu počitku ter položili šopek svežih cvetlic na njen grob kot zadnji pozdrav prerano umrli premili učenki in tovarišici.
Naj v miru počiva v domači zemlji!
XI.	Važnejše pravice gojenk in absolventk javnih
dekliških licejev.
C.	Kr. naučno ministrstvo je priznalo doslej naslednje pravice:
1. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom se dopuščajo k farmacevtskemu poklicu (lekarniškemu obrtu), ako napravijo izpit iz latinščine, kolikor se zahteva v prvih šestih gimnazijskih razredih.
2. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom, ki imajo fizično sposobnost in predpisano starost, lahko v t o p i j o v 111. letnik ženskega učiteljišča, ako napravijo dopolnilni izpit iz vzgojeslovja, ali v IV. letnik na podlagi dopolnilnega izpita iz vzgojeslovja in poukoslovja. Opioščene so pa tudi vsprejemnega izpita iz petja, telovadbe in ženskih ročnih del. ako imajo v zrelostnem izpričevali! najmanj red »dobro«.
3. Kandidatkam z zrelostnim izpričevalom javnega dekliškega liceja, ki se oglasijo za zrelostni izpit na ženskem učiteljišču, se preneso redi iz zrelostnega izpričevala 'dekliškega liceja v zrelostno izpričevalo ženskega učiteljišča iz tistih predmetov, ki so na dekliškem liceju obvezni. Iz zdravstva in iz predmetov, ki so na dekliškem liceju neobvezni, na ženskem učitejišču pa obvezni, morajo te kandidatke napraviti izpit. Dotične izpraševanke morajo torej prinesti s seboj letna izpričevala najvišjih treh razredov liceja.
V	svrho ustanovitve reda iz s p e c i e 1 n e metodike in praktičnih vaj, morajo pa napraviti razen praktične izkušnje (nastopa) in ustne izkušnje iz specielne metodike elementarnega razreda tudi u s t n o izkušnjo izspecielne metodike učnega jezika, računstva i n š e i z e n e g a p r e d m e t a r e a 1 i j i n s p r e t n o s t i. Zadnja omenjena predmeta določi izpraševalna komisija.
Za kandidatke, ki vstopijo v III. letnik ženskega učiteljišča, veljajo glede ugotovljenja redov iz omenjenih predmetov za zrelostno izpričevalo ženskega učiteljišča naredbe, ki so veljavne za vse druge kandidatke. (§ 64. al. 19. min. nar. z dne 31. julija 1886, štev. 6031).
4. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom se pripuščajo k državnemu učiteljskemu izpitu iz stenografije.
5. Kandidatke z zrelostnim izpričevalom se o p r o s t e izpita iz učnega jezika pri izpitu učiteljske usposobljenosti za poučevanje francoščine in angleščine na meščanskih šolah, učiteljiščih in privatnih učiliščih v okviru ljudske šole.
6. Oojt nke, ki so dovršile prve štiri licealne razrede, se sprejmo v poštne in brzojavne kurze ter lahko dobe mesto poštne pomožne uradnice.
7. Ciojcnke, ki so dovršile IV. letnik liceja, lahko vstopijo v četvero-razredno 'I' r k o v s k o akademijo z a ‘d e k 1 i c e na Dunaju II., Stephaniestrasse 4.
8. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom lahko vstopijo kot redne slušateljice ven o let ni abiturientni kurz za deklice na imenovani trgovski akademiji na Dunaju, ali v enoletni trgovski strokovni kurz na Novi dunajski trgovski akademiji (Dunaj, VIII. Hamerlingplatz št. 5-6).
Absolventkam teh kuizov je odprta pot v višje trgovske urade, v banke i. t. d., oglasijo se pa tudi lahko za učiteljski izpit za dvorazredne trgovske šole.
Pričakovati je, da dosežejo abiturientke dekliških licejev še večje stanovske pravice.
XII.	Posebni tečaji.
1.	Laščina. Slovensko-laški krožek je sestajal iz dveh tečajev; v prvem so se podali potom konverzacije temeljni pojmi laškega oblikoslovja, v drugem pa so se čitale Renato Fucinijeve »Macchiette«. Število obiskovalcev v obeh tečajih povprečno 50. Poučeval je licejski učitelj Jože Berce.
2.	Francoščina. Društvo Cercle franco -illyrien je imelo tri tečaje:
V	prvem in drugem se je obdelovala slovnica po Juvančičevi učni knjigi francoskega jezika, v tretjem so se čitale Maupassantove »Nou-vell3S choisies«. Obiskovalcev je bilo v vseh tečajih 35.
Poučevali so: v prvih dveh tečajih dr. Fran Sturm, c. kr. realčni profesor, v tretjem pa Mr. Albert Algoud.
Tečaj za srbskohrvatski jezik, ki ga je vodil prof. dr. Fr. Ilešič, je trajal od novembra 1913 do konca aprila 1913. Pouk se je vršil vsako sredo in vsak petek od 7.—S. ure zvečer, in sicer na podlagi »Hrvatske čitanke za I. razred gimnazijski«; proti koncu tečaja so se čitala poedina poglavja iz dr. Rudolf Horvatove »Najnovije povijesti hrvatske« (»Matica lirvat-ska«). Stalno in trajno se je kurza udeleževalo 25 udeležnikov.
XIII.	Naznanilo o pričetku šolskega leta 191314.
Mestni dekliški licej.
Vpisovanje v I. razred bode dne 13. julija od 9. do 11. dopoldne.
Deklice se morajo oglasiti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s kistnini ali rojstnim listom in z zadnjim šolskim izpričevalom.
Za sprejem se zahteva:
a) da dopolnijo še tekoin 1913 deseto leto starosti,
b) da napravijo sprejemno izkušnjo.
Sprejemna izkušnja bode dne 14. julija ob 8. uri zjutraj. Zanjo se zahteva: 1. Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga pridobi v prvih štirih letih ljudske šole. Oproščene so te izkušnje deklice, ki so prinesle v izpričevalu iz verouka vsaj »dobro« ali »2«. 2. Iz slovenščine spretnost v čitanju in pravilnem pisanju; znanje početnih naukov iz
oblikoslovja in analize prostega stavka. 3. Iz nemščine spretnost v čitanju in pisanju. 4. Iz računstva izvežbanost v osnovnih računih s celimi števili.
Deklice, ki hočejo vstopiti v kak višji razred liceja, se vpisujejo tudi dne 13. julija od 9. do 11. dopoldne.
Poleg zadostne starosti se morajo izkazati s krstnim ali z rojstnim listom in z javnoveljavnim izpričevalom, da so z uspehom dovršile prejšnji razred enako organiziranega zavoda, ali narediti sprejemno izkušnjo, ki bode 14. julija ob 8. zjutraj.
Jeseni se bode vpisovalo dne 16. septembra od 9.—11. ure, sprejemne izkušnje bodo pa dne 17. septembra.
Gojenkam, ki so bile že na zavodu, se je javiti dne 17. septembra med 11. in 12. uro. Vsaka plača 4 K prispevka za učila. Te gojenke pa lahko naznanijo svoj vstop tudi pismeno, ako pošljejo od
10.—15. septembra po poštni nakaznici na »ravnateljstvo mestnega dekliškega liceja« 4 krone.
Ponavljalne in dodatne izkušnje bodo dne 17. septembra.
Pri vpisovanju nanovo se p 1 a č a 4 K sprejemnine in 4 K prispevka za učila. Za sprejemni izpit v II. ali v kak višji razred pa poleg tega še 20 K izpitne pristojbine.
§ o 1 n i n a, ki znaša za pol leta 40 K, se plačuje pozneje.
Za vsako v 1. ali v kak višji razred nanovo vstopivšo goje n k o je v 1. tečaju njenega šolanja obvezno plačevanje šolnine.
Š o 1 s k o 1 e t o 1913/14. sepričnev četrtek, dne 18. septembra s slovesno službo božjo ob 8. uri v trnovski cerkvi.
Dne 19. septembra se prične r e d n i p o u k ob 8. uri zjutraj.
Trgovski tečaj.
Ta tečaj je namenjen v prvi vrsti absolventkam IV. razreda mestnega dekliškega liceja, potem pa tudi drugim deklicam, ki so dopolni 1 e 16. 1 e t o in so dokazale v posebni sprejemni izkušnji iz slovenščine, nemščine in računstva dovolj sposobnosti za umevanje trgovskih predmetov.
Vpisovanje bode dne 29. septembra od 10.—11. ure, spre-j e m n a i z k u š n j a pa din e 30. septembra ob 8. uri zjutraj.
Priponinja.
Za roditelje je velike vzgojevalne važnosti, da poskrbe svojim hčerkam stanov a n j a , kjer se pametno in vestno nadzorujejo. Šola kot taka more le potem uspešno zabranjevati slabi in škodljivi vpliv, ki preti mladim deklicam, ako jc podpira pri tem tudi domače nadzorstvo.
Ravnateljstvo pojde v tem oziru vedno drage volje na roke staršem in gojenkam ter bode z veseljem nasvetovalo primerna stanovanja.
XIV.	Imena gojenk.
* spredaj znači odličnjakinje.
I.
Artel Antonija, Sp. Šiška.
Berčon Miroslava, Ljubljana.
*Bevk Ana, Kranj.
*Biber Ana, Ljubljana.
Bizjak Pavla, Ljubljana.
Blinc Matilda, Vinica.
Bohinec Božena, Cerklje na Dolenjskem. Debevec Frančiška, Sežana (Prim.)
*Detela Amalija, Jelšane (Prim.)
Duler Georgia, Reka (Hrv.)
*Fatur Gizela, Ljubljana.
*Fink Vida, Ljubljana.
Florjančič Štefanija, Ljubljana.
Goldmann Zofija, Ljubljana.
Hribar Tatjana, Ljubljana.
Jakel Mihaela, Rupa (Prim.).
Jeglič Gabrijela, Ljubljana.
*Kobe Milena, Ljubljana.
Kovačič Antonija, Ljubljana.
Kuhar Ada, Trebnje.
Kunc Irma, Ljubljana.
*Lokar Zora, Dobljiče.
Marn Marija, Ljubljana.
Mazi Mihaela, Ljubljana.
Milavec Marija, Ljubljana.
Mittermayer Roza, Ljubljana.
II
Adamič Natalija, Ljubljana.
Armič Maksa, Ljubljana.
Aschmann Marta, Novo mesto.
Bayr Lea, Ljubljana.
Brnčič Albina, Opatija (Prim ).
Černe Jožefa, Kranjska gora.
*Černič Gabrijela, Ljubljana.
Debevc Ruša, Ljubljana.
Dolenc Erna, Ljubljana.
*Hribar Vera, Ljubljana.
*Ilešič Vanda, Ljubljana.
Janežič Marija, Ljubljana.
Kavs Albina, Skrilje (Prim.).
Keil Pavla, Urfahr (Gor. Avstrija).
Killer Mihaela, Kranj.
Koch Nada, Ljubljana.
Koch Ruša, Ljubljana.
*Kolar Marija, Zatičina.
*Kosmač Pavla, Ljubljana.
Kuhar Zora, Trebnje.
Kunc Valerija, Ljubljana.
Kuralt Ida, Ljubljana.
razred.
Nerat Breda, Litija.
Oman Cirila, Trebnje.
*Paleček Josipina, Gorenja vas nad Šk. Loko. !|!Paleček Mihaela, Gorenja vas nad Šk. Loko. Pirc Vasilisa, Ljubljana.
Ponikvar Ivana, Ljubljana.
Potočnik Helena, Ljubljana.
Presker Milena, Ljubljana.
*Rakovec Ivanka, Krško.
Rovšek Mira, Ljubljana.
Sedej Helena, Ljubljana.
Seunig Martina, Ljubljana.
Simčič Viktorija, Ljubljana.
Starič Karolina, Ljubljana.
Strehovec Albertina, Vel. Lašče.
Stupica Stanislava, Ljubljana.
Sulič Angela, Gradiška (Prim.).
Sega Božena, Dol. Logatec.
*Trefalt Vida, Ljubljana.
*Uršič Milena, Ljubljana.
Vidmar Metoda, Ljubljana.
Zupančič Ana, Ljubljana.
Zupanec Elka, Ljubljana.
*Železnikar Marija, Ljubljana.
Župnek Mira, Ljubljana.
51
razred.
Mahorčič Vera, Litija.
Mohorič Vera, Gornji grad (Štaj.)
Orehek Marija, Ljubljana.
*Pahor Helena, Renče (Prim.).
*Perko Lavrencija, Žiri Podbregar Marija, Ljubljana.
Potrato Marjeta, Ljubljana.
Praprotnik Marija, Ljubljana.
Rainer Draga, Zagorje ob Savi.
Rovšek Danica, Ljubno (Štaj.).
Stayer Dragotina, Ljubljana.
Stepič Frančiška, Breznica.
Šepetavec Natalija, Idrija.
Štefančič Slavka, Ribnica.
*Švigelj Frančiška, Breg pri Borovnici. Tomazin Ljudmila, Tupalče.
Tomažič Zdenka, Ljubljana.
Vrtovec Mira, Tolmin (Prim.).
Weib! Martina, Vrhnika.
Zor Marija, Zagreb (Hrv.).
Zottich Elsa, Pulj (Prim.).
III.	A
Babnik Marija, Ljubljana.
Blinc Hermina, Vinica.
Btidinek Pavla, Kranjska gora.
Cepuder Ana, Studenec pri Krškem.
Czerny Frančiška, Ljubljana.
Čarman Ana, Ljubljana.
Česnik Vida, Predoslje.
Ditrich Milena, Postojna.
Goederer Ana, Ortnek.
♦Gostiša Ana, Črnomelj.
*Gruden Nada, Ljubljana.
Kaučič Slava, Radovljica.
Klinc Vitoslava, Litija.
Kocjančic Marija, Ljubljana.
Kukla Vera, Jarše.
Kvartič Ljudmila, Velenje (Štaj.).
Mrak Zora, Zaperce pri Kamniku.
♦Mrzlikar Ljudmila, Ljubljana.
♦Oražem Ivanka, Goriča vas pri Ribnici. Pehani Hedvika, Ljubljana.
Podgoršek Desiderija, Ljubljana.
III.	B
Babšek Frančiška, Štopanja vas.
Biber Štefanija, Ljubljana.
Bratkovič Ana, Koseze.
Čuk Marija, Ljubljana.
♦Dereani Vera, Cerknica.
Gregorič Ljudmila, Litija.
Hejnic Marijana, Ljubljana.
Hrovat Albina, Ljubljana.
Istenič Jožefa, Ljubljana.
♦Jelovšek Vladimira, Praga (Češko). Klanjšček Jožefa, Št. Ferjan (Prim.).
Kos Ana, Idrija.
Kosovel Karmela, Sežana (Prim.).
♦Lapajne Ljubica, Idrija.
Majdič Anica, Sp. Hudinja pri Celju (Štaj.). Makar Ljubica, vMetlika.^
Mayer Marija, Šoštanj (Štaj.).
Megušar Vida, Podzemelj.
♦Mihalič Nada, Ljutomer (Štaj.).
Miki Edita, Postojna.
IV.	A
Bajželj Ivana, Ljubljana.
Bergant Mira, Zagreb (Hrv.).
Boršnik Ana, Borovnica.
♦Burger Marija, Ribnica.
Čefuta Kristina, Tomaj (Prim.).
Čermak Božena, Ljubljana.
♦Felicijan Valerija, Gornji grad (Štaj.). Govekar Vera, Ljubljana.
Govekar Vida, Ljubljana.
♦Hafner Ljudmila, Ljubljana.
Kocbek Mila, Gornji grad (Štaj.).
♦Krajnik Nada, Kobarid (Prim.).
razred.
Potočnik Nilka, Pragersko (Štaj.).
Povalej Marica, Maribor.
Premk Ana, Kranjska gora.
Proft Ana, Ljubljana ♦Ragazi Viktorija, Razdrto.
Rohrmann Mira, Ljubljana.
Stor Marijana, Ljubljana.
♦Tominšek Zdenka, Ljubljana.
Trost Marija, Ljubljana.
Trstenjak Milena, Ljubljana.
Turek Erna, Planina.
Urbančič Olga, Ljubljana.
Varšek Franja, Ljubljana.
Weiss Frida, Ljubljana.
♦Widmar Marija, Kočevje.
Zupančič Josipina, Ljubljana.
Izredna gojenka;
Trnköczy pl. Zaszkäll Darinka, Ljubljana.
38
razred.
Petrin Jožefa, Pesje (Štaj.).
♦Podboj Marija, Ljubljana.
Poženel Lidvina, Brixlegg (Tirolsko). ♦Rosina Milovana, Ljutomer (Štaj.).
♦Rudolf Vida, Konjice (Štaj.).
Schweiger Iva, Vižmarje.
Sterlekar Stanislava, Ljubljana.
♦Švigelj Stanislava. Breg pri Borovnici. Tiplič Olga, Nestelbach (Staj.)
♦Veninšek Marija, Rečica (Štaj.).
Vičič Antonija, Ljubljana.
♦Zemljič Amalija, Luče (Štaj.)
Zupanc Angela, Bršlin.
Zargaj Zora, Ljutomer (Štaj.).
♦Železnikar Helena, Ljubljana.
Izredni gojenki:
Majdič Petka, Sp. Hudinja pri Celju (Štaj.). Pecher Marija, Škofja Loka.	37
razred.
♦Marčan Miroslava, Ljubljana. Milohnoja Klavdija, Ljubljana. Mrak Marija, Ljubljana.
♦Nitsch Mara, Črnomelj.
Pirc Gabrijela, Ljubljana. Potrato Elizabeta, Ljubljana. ♦Povalej Pavla, Gradec (Štaj.). ♦Praprotnik Sabina, Ljubljana. Rainer Slava, Zagorje ob Savi. Savnik Vida, Ljubljana.
Sever Vera, St. Jernej.
Ševčik Marija, Ljubljana.
^Tekavčič Avgusta, Ljubljana. Turk Marija, Ljubljana,
Vehovec Marija, Mekinje. Wrinskele Ana, Vel. Lašče. *Železnik Gabrijela, Škofja Loka.
IV.	B
Ahlin Ljudmila, Sp. Šiška.
Babič Marta, Ljubljana.
Baraga Marija, Postojna.
Berčon Marija, Zagorje ob Savi.
Fleš Terezija, Cazin (Bosna).
*Fon Emilija, Celje (Štaj.).
“^Gabrijelčič Justina, Avče (Prim.).
*Gregorčič Darinka, Litija.
Herbst Pavla, Sp. Šiška.
Kočevar Gizela, Stari trg pri Ložu.
*Kolšek Nada, Lož.
*Kostanjevec Danica, Ljubljana.
*Kotnik Zdenka, Brežice (Štaj.).
Mahorčič Mara, Litija.
Matkovič Helena, Ljubljana.
Meško lika, Maribor (Štaj.)
Novak Leopoldina, Idrija.
V.	A
*Bajt Terezija, Idrija.
Boucon Angela Ljubljana.
Cepuder Irma, Ljubljana.
Crobath Jožica, Kranj.
*Debelak Josipina, Kovor.
Felicijan Marija, Gornji grad (Štaj.).
Jagodič Marija, Zg. Polskava (Štaj.).
Jerman Marija, Krško.
*Jermol Albina, Prečna.
^Klobučar Stanislava, Trebnje.
Koch Miroslava, Ljubljana.
Kraškovic Jožefa, Ljubljana.
*Krisch Cirila, Ljubljana.
*Lužar Friderika, Postojna.
Mally Vera, Ljubljana.
*Meglič Sabina, Vransko (Štaj.).
V.	B
*Brenčič Marica, Celje (Štaj.).
Cerjak Evgenija, Cerknica.
*Čarman Emilija, Ljubljana.
Derganc Julija, Ljubljana.
Gabršek Ljudmila, Krško.
Grošelj Frančiška, Dobje.
*Groznik Angela, Višnja gora.
*Horvat Olga, Orehek.
Hribar Vida, Ljubljana.
Klovar Štefanija, Ljubljana.
Kokalj Kristina, Čajnica (Bosna).
Kunej Marija, Rajhenburg. (Staj.)
Ločnik Margareta, Ljubljana.
Mayer Mara, Lože.
Izredne gojenke:
Gnezda Josipina, Zidani most (Štaj.). Gnezda Milena, Zidani most (Štaj.).
Soršak Ana, Ljubljana.	32
razred.
Ocepek Emilija, Ljubljana.
Ogrinc Antonija, Grahovo.
Orožen Marta, Trebnje.
Pauer Amalija, Ljubljana.
*Rakovc Olga, Kranj.
♦Rakovec Cirila, Krško.
Seunig Pavla, Ljubljana.
Vičič Vera, Ljubljana.
Izredne gojenke:
Jug Angela, Sv. Peter pod Sv. Gorami (Štaj.). Likozar Frančiška, Godovič.
Pavlin Marija, Podbrezje.
Sturm Marija, Trst (Prim.).
Virant Emilija, Ljubljana.
30
razred.
*Meršol Zora, Kočevje.
Mis Vlasta, Ljubljana.
Modrijan Elizabeta, Zatičina.
Oražem Nežika, Ribnica.
Radaj Dragica, Tržič pri Ogulinu (Hrv.). Seunig Marija, Ljubljana.
*Šušteršič Silva, Radovljica.
Švigelj Hedvika, Gradič pri Brestu.
Urbas Josipina, Zg. Logatec.
Uršič Pavla, Ljubljana.
Zakotnik Leopoldina, Ljubljana.
Izredna gojenka:
Trnkoczv pl. Zaszkall Maruška, Celje (Staj.).
28
razred.
Miki Frančiška, Logatec.
*Novak Karla, Trebnje.
Pirc Erna, Št. Vid pri Ljubljani.
Splichal Judita, Kranj.
Sturm Ana, Spljet (Dalm).
Sulič Josipina, Prvačina (Prim.).
Šircelj Miroslava, Divača (Prim.).
*Škerle Antonija, Ljubljana.
*Vedernjak Flora, Idrija.
Zamida Marija, Ljubljana.
Izredna gojenka:
Burnik Olga, Idrija.	25
VI.
Belič Pavla, Ljubljana.
*pl. Ballogh Valerija, Ljubljana.
*Cerk Helena, Žužemberk.
Flis Vera, Mirke.
*Guzelj Slava, Podgrad (Prim.).
♦Hribar Dragica, Celje (Staj.).
*Kessler Slava, Krško.
*Kessler Vera, Krško.
Knez Olga, Logatec.
Kobal Ana, Vrhnika.
Koch Vida, Ljubljana.
Kosmač Marija, Ljubljana.
Munda Marija, Marenberg (Staj.).
Naglas Jelka, Ljubljana.
Okorn Zofija, Preddvor.
A razred.
Perušek Marija, Podcerkcv.
Praprotnik Gabrijela, Novo mesto.
*Sedlak Marija, Kopanj.
Sever Frančiška, Ljubljana.
Simčič Antonija, Idrija.
Stenovic Terezija, Plevlje (Sandžak Novi Pazar).
Suša Angela, Dolenja vas pri Senožečah. *Vodišek Olga, Ljubljana.
Zamida Milena, Kranj.
Izredna gojenka:
Mallv Danica, Ljubljana.
25
VI.
Baran Julija, Sobčslav (Češko).
*Bole Cirila, Reka (Hrv.).
*Černič Frančiška, Ljubljana.
Gabršek Zlatka, Krško.	^
*Goropevšek Marija, Trbovlje (Staj.), pl. Kleinmayr Tekla, Kastav (Prim.). Komotar Nada, Vrhnika.
Kopriva Marija, Ljubljana.
Koželj Marija, Ljubljana.
Krisch Otilija, Črnomelj Kurent Felicita, Sevnica (Štaj.).
Lapaine Nada, Idrija.
*Lombar Angela, Ljubljana.
B razred.
Malavrh Erna, Rakek.
*Mayer Anka, Lože.
Mis Ana, Ljubljana.
Močnik Pavla, Idrija.
*Pintar Julija, Hrastnik (Štaj.).
*Podjed Angela, Videm (Štaj.).
*Robnik Marija, Ruše (Štaj.).
Sajovic Ivana, Št. Peter na Krasu.
Sonc Amalija, Ljubljana.
*Vik Božena, Ljubljana.
Vodišek Josipina, Št. Janž.
Wiesmayer Pavla, Ljubljana.
Žlindra Klotilda, Šk. Loka.	26
Trgovski tečaj.
V	šolskem letu 1912/3 so obiskovale ta tečaj:
Ahčin Izabela, Ljubljana.
Birin Katarina, Vodice (Dalm.).
Božič Julija, Loke pri Trbovljah (Štaj.). Bratanič Ana, Luče (Štaj.).
Burja Justina, Ribnica.
Debevec Rozalija, Ljubljana.
Dolenc Terezija, Goggau (Koroško).
Ferlič Martina, Novo mesto.
Gabrovšek Angela, Vižmarje.
Goederer Ema, Ortnek.
Gostinčar Angela, Ljubljana.
Habe Ivana, Ljubljana.
Hafner-Kunstl Marta, Gradec (Štaj.).
Jamar Minka, Sevlje.
Josin Marija, Ljubljana.
Klembas Terezija, Radeče pri Zid. mostu. Krivic Karlota, Divača (Prim.)
Kunc Frančiška, Ljubljana.
Lassbacher Marija, Gradec (Štaj.).
Macher Marija, Dobrota v Boki Kotorski (Dalmacija).
Mahorčič Ida, Litija.
Miklavec Ana, Ljubljana.
Mikluš Zora, Bukovica (Prim.).
Mohorič Leopoldina, Kranj.
Novak Ana, Kamnik.
Novak Terezija, Trst (Prim.)
Pardubsky Elizabeta, Ljubljana.
Petrovčič Stana, Ljubljana.
Prekuh Uršula, Ljubljana.
Premrov Marija, Martinjak.
Schein Alojzija, Ljubljana.
Seunig Gabrijela, Ljubljana.
Stari Roza, Krško.
Ševčik Margareta, Ljubljana.
Tičar Ana, Ljubljana.
Trošt Mihaela, Studenec pri Igu.
Vanič Zofija, Krško.
Verbajs Pavla, Dol pri Ljubljani.
Verhunc Marija, Vižmarje,
Vode Pavla, Glince.
Weber Ida, Zabukovje (Štaj.).
Zabukovec Ana, Ljubljana.
Žibert Elza, Gradec (Štaj.).	43
Izpit zrelosti
so napravile 1. 1912. na c. kr. učiteljiščih
Bloudek Edvarda, Idrija.
Cepuder Amalija, Ljubljana.
Deržaj Marija, Ljubljana.
Drnovšek Franja, Loke pri Trbovljah (Staj.). Gantar Ljudmila, Ljubljana.
Gross Maksa, Ljubljana.
Hrast Marija, Logatec.
Kenda Frančiška, Idrija.
Kern Marija, Kokrica.
Komac Helena, Ljubljana.
Koman Antonija, Ljubljana.
naslednje absolventke pedag. tečaja:
Košca Ana, Ljubljana.
Maicen Roza, Vipava.
Malenšek Marija, Zg. Tuhinj.
Paulin Ljudmila, Črnomelj.
Rupar Marija, Ljubljana.
Sirk Ana, Ljubljana.
Svetličič Ljudmila, Rakek.
Ševčik Ana, Ljubljana.
Širca Olga, Griže (Štaj.).
Terpin Antonija, Idrija.
Toplikar Ema, Ljubljana.	22
Mladika
je društvo, ki vzdržuje internat in petrazredno dekliško ljudsko šolo „Mladika“ ter kuharsko-gospodinjske tečaje.
Internat je od meseca septembra 1912. 1. nastanjen v novodograjenem dvonadstropnem poslopju, ki se nahaja v najlepšem delu mesta, poleg mestnega dekliškega liceja. Glavno pročelje je obrnjeno proti Tivolskemu gozdu. Poslopje je obdano kroginkrog z vrtom in parkom.
Poslopje je popolnoma moderno opremljeno, ima vodovod, elektriško razsvetljavo, centralno kurjavo, 6 kabin za kopeli in veliko dvorano za igrišče v zimskem času. Prostora je za 100 in več gojenk. V penzijonatu se goji poleg jezikov tudi glasba in petje. V higieničnem oziru je za gojenke najbolje preskrbljeno. Zavod ima svojega hišnega zdravnika, ki je za slučaj potrebe vsak hip na razpolago; za obolelo gojenko je vestno preskrbljeno v posebnem oddelku, ki je od drugih prostorov ločen in ima tudi svojo kabino za kopel.
V	penzionat se sprejemajo notranje in vnanje gojenke.
Ljudska šola „Mladika“ se je pričela na podstavi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 2. oktobra 1907, pod št. 5322 in je dobila pravico javnosti za vse razrede vsled ministr. odloka z dne 19. februarja 1911, št. 4026. Nastanjena je v pritličju mestnega dekliškega liceja.
Kuharsko-gospodinjsko šolo vodi gdč. Jerica Zemljanova. Vsak tečaj traja 5 mesecev. Higieno je poučeval mestni fizik in zdravstveni svetnik g. dr. O. Krajec, vse druge v to svrho pripadajoče predmete pa gdč. voditeljica Zemljanova sama.
Nadzorovalno osobje v internatu:
1.) Wessner Marija, voditeljica,
2.) Wirgler Marija, prefekta,
3.) Medic Karolina, prefekta.
Učiteljsko osobje na ljudski šoli Mladike:
1.) Wessner Marija, začasna voditeljica.
2.) Grošelj Marija,
3.) Pleško Cirila,
4. Gomilšek Marija,
5.) Arselin Marija,
6.) Prosenc Milica.
Verouk poučuje v vseh razredih licejski učitelj in katehet gospod Mlakar Janko.
Internat Mladika.
Sklep šolskega leta 191213.
Šolsko leto se je sklenilo dne 15. julija 1913. Po sv. maši s „Te Deuni“ se je vrnila mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se ji razdelila šolska naznanila in letna poročila.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1913/14.
Vpisovanje učenk bode 14. julija t. 1. od 10. do 12. ure dopoldne in 15. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne v šolskem poslopju mestnega dekliškega liceja (v pritličju).
Pri vpisovanju se je zglasiti z zadnjim šolskim naznanilom, nanovo vstopivšim pa s krstnim ali z rojstnim listom in izpričevalom o stavljenih kozah.
Natančnejša pojasnila daje vodstvo Mladike, Šubičeva ulica št. 9.
Nastop učenk „Mladike“ pri slavnosti dvestoletnega jubileja pragmatične sankcije.
Sestavila Marija Grošljeva.
1.	slika.
Marija Terezija:
Za prestol zmanjkala je princev in v stiski Avstrija je bila, zato pretila je nevarnost, da jo razruši tuja sila.
Nikjer ni bilo odpomoči in grabežljivih rok nešteto jc stezalo že dolge prste v deželo, nam Avstrijcem sveto.
Na severu in na zahodu povsod sovragi neodkriti, s Francozi, Prusi in Španjoli hoteli plen so razdeliti.
Nov zakon oče je postavil, da reši Avstrijo razpada:
„Ker princev ni, naj hčerka moja kot cesarica ljudstvu vlada."
Zdaj vladam tu • jaz — prva žena, neštete moje so dolžnosti, a nimam je pesti jeklene in moških nimam jaz kreposti.
Na glavi krona jasna peza, teži mi žezlo nežne dlani, a dobra, blaga hočem biti, otroci bodo mi udani.
Srcei mi žensko v prsih bije, vsem hočem bili skrbna mati, prostost, pravico in svobodo tlačanom in trpinom dati.
2.	slika.
Vstopijo: Barjan, tlačan in Janezek z Gorenjskega.
Južno od Ljubljane bele razprostira se ravnina, tja do Krima sega Barje, moja to je domovina.
Brazde režem, zrno trosim, znoj na čelu v srcu nado, ne dočaka žetve setev, ne zoritve klasje mlado.
Barjan:
Raste žito, dviga klasje, da blišči se v zori živo, ni dopoldne še minilo, val preplavi plodno njivo.
In po vodi splava nada, delo pridnih rok in truda, lakota na vrata trka, Cesarost, in ta je huda.
Osušiti Barje naše, misel to ste Vi sprožili, nam obupanim trpinom na pomoč hitite v sili.
Nastop učenk „Mladike“ pri slavnosti dvestoletnega jubileja pragmatične sankcije.
Tlačan:
Ob zori hodil sem na delo in vračal se pod temni mrak, ne zase, ne za deco svojo, moj gospodar je bil grajščak!
Pred mano polje nedogledno, nad mano solnca vroči sij, za mano valpet, bič napeti, brezupnost v srcu, trop skrbi.
Doma družinica uboga, v gosteh za mizo črni glad, a tam na holmu je gostija, v razkošju raja beli grad! .
Izrabili so me do mozga, ves razoran je moj obraz, poglejte vele, suhe roke in krivi moj poglejte stas.
Usmiljenja nikjer ni bilo, pri Vas le, Vaša Cesarost, vrnili ste nam čast človeško, vrnite zlato nam prostost!
Marija Terezija:
Delo moje započeto sin dovršil bo nekdaj, vse pravice vaše svete vam povrne spet nazaj.
Janezek z Gorenjskega:
Jaz šolarček sem, Janezek, z Gorenjskega doma, ne vem, zakaj na Dunaju me nikdo ne pozna.
Doma prijateljčkov imam na prstek vsak deset, in najstarejši izmed nas je star že osem let.
Od vseh prinašam, Cesarost, najlepši Ti pozdrav, ljubezen naša zvesta je in trdna kot Triglav.
Martinek, Mihec, lvanček skrivnost Ti bom izdal soldati bodo, da bo kaj, in jaz njih general.
Za vzgojo nam skrbela boš, aj, to ni mala reč, na pušeljček iz nageljčkov, kaj ne, da so Ti všeč.
S slovenskim Irakom jih povil, jih Tebi dam v spomin, jaz Janezek z Gorenjskega, slovenskih staršev sin!
Marija Terezija:
Vseč si mi fantiček mali, zvest Tvoj rod je, in udan, Avstriji napoči nekdaj lepši in jasnejši dan.
D®
□o
CO
Co
Co
co
05
05
Co
Cn
CO
05
4^
Cn
CO
Cn
Co
Oi
4-
Oi
OJ
to
Co
05
00
o
o
o«
05
CO
4*.
CO
4^
to
00
4^
Razred
Število učenk
vstopilo izstopilo umrlo
Število učenk 12. 6. 1912
6-7
7—12
12—13
13—14 nad 14
rimsko-
kat.
druga j
slov.
drugi ?!
v
Ljubljani
izven
Ljubljane
prav
pridno
pridno
manj
pridno
sposobnih
nesposobnih nesposobnih v 0 o Neizprašanih je ostalo
celo
pol
nič
učenk
Statistični pregled učenk
Imenik učenk.
i.
Arko Antonija. Št. Vid pri Ljubljani. Bajželj Marija, Ljubljana.
Barle Alojzija, Ljubljana.
Borštnik Marija, Borovnica.
Cimerman Nada, Ljubljana.
Cimperman Marija, Ljubljana.
Dobršek Frančiška, Laški trg (Štajersko). Dobršek Friderika, Laški trg (Štajersko). Dolenc Henrika, Ljubljana.
Fatur Olga, Ljubljana.
Florjančič Helena, Ljubljana.
Gabršek Ana, Ljubljana.
Götzl Martina, Ljubljana.
Grimm Gabrijela, Ljubljana.
Horvat Vida, Gradac.
Jeran Anica, Ljubljana.
Juh Slavica, Ljubljana.
Klepec Blažena, Ljubljana.
Kosec Danica, Ljubljana.
Košuta Olga, Sao Paolo (Brazilija).
Krisper Frančiška, Gradec (Štajersko). Lampič Gabrijela, Celje (Štajersko).
II.
Barle Marija, Ljubljana.
Bučar Božena, Ljubljana.
Cerkvenič Miroslava, Trst (Primorsko). Černe Emilija, Ljubljana.
Debevec Nevenka, Ljubljana.
Detela Olga, Podgrad (Primorsko), pl. Grasselli Nikolaja, Ilirska Bistrica. Grobelnik Magdalena, Ljubljana.
Gričar Frančiška, Trst (Primorsko).
Hudales Ana, Ljubljana.
Jeran Marija, Ljubljana.
Juvan Vida, Ljubljana.
Kraigher Justina, Mokronog.
Lenček Katarina, Ljubljana.
Likar Zora, Ljubljana.
Logar Elizabeta, Ljubljana.
Lovše Marija, Ljubljana.
Miculinič Metoda, Ljubljana.
Maher Matilda, Škofja Loka.
Mohar Erna, Ljubljana.
Mozetič Marija, Ljubljana.
Možina Viktorija, Radovljica.
Nagode Ida, Bašelj.
razred.
Mancini Silva, Ljubljana.
Mazi Metka, Ljubljana.
Miklavc Ivana, Ljubljana.
Moran Jožefa, Ljubljana.
Ncssman Frančiška, Ljubljana, pl. Obereigner Nada, Buzet (Istra).
Pajnič Danica, Ljubljana.
Papež Vera, Ljubljana.
Petek Kristina, Grabe (Štajersko).
Rovšek Olga, Ljubljana.
Škulj Bogomila, Ljubljana.
Smerke Bogomila, Ljubljana.
Smrečnik Angela, Ljubljana.
Stepič Zofija, Ljubljana.
Urbanc Helena, Kranj.
Vavpotič Marija, Ljubljana.
Velepič Maksa, Ljubljana.
Zajec Marija, Ljubljana.
Zupančič Ana, Ljubljana.
Železnikar Bogomila, Ljubljana.
Neizprašana:
Nachtigal Marija, Ljubljana.	43
razred:
Oman Marija Ana, Ljubljana.
Omota Jožefa, Ljubljana.
Orehek Silva, Ljubljana.
Pernuš Frančiška, Dolenji Logatec.
Pišlar Erži, (Budimpešta).
Polšak Marija Vera, Čitluk (Dalmacija). Popovič Vera, Cerknica.
Praprotnik Štefanija, Ljubljana.
Röthel Silvija, Ljubljana.
Sitar Ljudmila, Tržič.
Skalar Veia, Gradec.
Sternen Rozi, Monakovo (Bavarsko).
Štembal Marija, Ljubljana.
Terpin Ana, Ljubljana.
Tomažič Nada, Ljubljana.
Trnköczy pl. Zaszkäll Nadina, Ljubljana. Urbančič Marija, Ljubljana.
Vakselj Helena, Ljubljana.
Verbič Frančiška, Ljubljana.
Zorec Magdalena Jožefa, Ljubljana.
Zupan Marija, Ljubljana.
Izvanredna gojenka:
Souvan Elizabeta, Ljubljana.	45
III.	razred.
Bajuk Mira, Ortnek.
Bitenc Ana, Ljubljana.
Cerar Silva, Ljubljana.
Fatur Ljudmila, Ljubljana.
Gaberšek Marija, Ljubljana.
Gaberšek Mira, Ljubljana.
Gärtner Ivanka, Rožna dolina.
Gogala Anica, Ljubljana.
Gričar Marjeta, Ljubljana.
Hudales Marija, Ljubljana.
Hribar Amalija, Ljubljana.
Janežič Doroteja, Ljubljana.
Jeglič Ana, Ljubljana.
Kambič Vida, Ustje pri Vipavi.
Kerne Marija, Glince Korenini Ernestina, Ljubljana.
Kušar Zofija, Glince.
Krisch Marija, Ljubljana.
IV
Anderwald Magdalena, Ljubljana.
Artel Marija, Gradec.
Bevk Marta, Idrija.
Brovet Ana, Ljubljana.
Brunet Miroslava, Ljubljana.
Bukšič Viktorija, Ljubljana.
Čeh Marija, Ljubljana.
Debevc Božena, Kamnik.
Hahm Margareta, Divača.
Horvat Vladimira, Gradac.
Kos Barbara, Trbovlje.
Koščak Marija, Postojna.
Košuta Marija, Sao Paolo (Brazilija). Mancini Marija, Ljubljana.
Mazi Nadina, Ljubljana.
Milavec Ljudmila, Ljubljana Mrak Dragica, Ljubljana.
Nefiman Štefanija, Brnca (Koroško).
Nitsch Sabina, Vrhnika.
V.
Adamič Marija, Ljubljana.
Bajuk Jelica, Trbiž (Koroško).
Bergant Ivanka, Ljubljana.
Bernik Adela, Radohova vas.
Bežek Emilija, Škofja loka.
Bukšič Angela, Ljubljana.
Ciuha Nadina, Ljubljana.
Dolenc Kristina, Ljubljana.
Janežič Antonija, Ljubljana.
Jesih Valentina, Šiška.
Kobe Marija, Predgrad.
Kuralt Danica, Ljubljana.
Logar Irma, Ljubljana.
Majdič Marija, Spodnja Hudinja (Štajersko). Majdič Milena, Spodnja Hudinja (Štajersko). Marinko Antonija, Šiška.
Markič Pavla, Ljubljana.
Lampič Irma, Ljubljana.
Logar Marija, Ljubljana.
Magerl Ivana, Sp. Šiška.
Maire Margareta, Passau.
Mally Mara, Ljubljana.
Mancini Ana, Ljubljana.
Mrak Elizabeta, Ljubljana.
Petrič Anica, Ljubljana.
Ponikvar Pepi, Ljubljana.
Praprotnik Marija, Kropa.
Scagnetti Valerija, Videm.
Škulj Marija, Tržišče.
Tavčar Rozina, Ljubljana.
Wider Mara, Ljubljana.
Zajc Marija, Ljubljana.
Zajec Franica, Kamnik.
Zamljen Viktorija, Ljubljana.
Zenkovich Marija, Reka.	36
razred.
Papež Marija, Postojna.
Petan Alojzija, Ljubljana.
Petek Justina, Ljubno (Štajersko).
Podbregar Jožefa, Ljubljana.
Platiša Frančiška, Glince.
Pogačnik Nikita, Ljubljana.
Povše Ana, Sp. Šiška.
Puhek Alojzija, Ljubljana.
Ravnikar Štefanija, Ljubljana.
Skalar Ida, Gradec.
Špindler Martina, Kamnik.
Sturm Ida, Poljče.
Stuck Julijana, Tinje (Koroško).
Ševčik Vera, Ljubljana.
Šporn Marija, Trbovlje.
Tekavčič Ana, Ljubljana.
Verbič Milena, Postojna.
Weber Ljudmila, St. Pankrac (Štajersko). Zarnik Juta, Ljubljana.	38
razred.
Mazelle Milena, Gradac.
Miklavc Zofija, Ljubljana.
Nagode Marija, Trst Primorsko.
Petek Herma, Žalec (Štajersko).
Pole Ivanka, Ljubljana.
Praprotnik Jožefa, Ljubljana.
Prekuh Jožefa, Ljubljana.
Rozman Marija, Planina.
Rudesch Olga, Ortnek.
Škof Meta, Ljubljana.
Škulj Marija, Pueblo Colorado (Sev. Amer.). Šubic Ana, Celje (Štajersko).
Vogelnik Vida, Ljubljana.
Zajc Alojzija, Ljubljana.
Zupančič Alojzija, Ljubljana.
Zupančič Helena, Ljubljana.
VSEBINA.
Stran
Kranjska — s posebnim ozirom na francosko medvladje in zopetno združitev s
habsburško monarhijo. Spisala	Frida Klečeva................................................ 3
Varujte cvetlice. Spisal I. Macher.................................................................... 13
Dvestoletni jubilej pragmatične sankcije.............................................................. 14
Šolska poročila.
I. Učiteljstvo.............................................................................. IG
II. Učni načrt.............................................................................. 17
III. Učne knjige............................................................................ 20
IV. Naloge.................................................................................. 22
V. Učila.................................................................................... 29
VI. Statistika gojenk....................................................................... 34
VII. Zrelostne izkušnje...................................................................... 37
VIII. Pospeševanje pouka in telesnega	razvoja	mladine .  ............................... 37
IX. Važnejše odredbe višjih oblastev........................................................ 41
X. Kronika.................................................................................. 42
XI. Važnejše pravice gojenk in absolventk	javnih dekliških licejev ....	44
XII. Posebni tečaji......................................................................... 45
XIII. Naznanilo o pričetku šolskega leta	1913 4........................................... 45
XIV. Imenik gojenk ........................................................................... 47
Mladika............................................................................................... 52
Nastop učenk „Mladike“ pri slavnosti dvestoletnega jubileja pragmatične sankcije.
Sestavila Marija Grošljeva............................................................. 56
Statistični pregled učenk..................................................................... 60
Imenik učenk.................................................................................. 61
'
■
.
fl	,	r. ;
Zaznamek
člankov v dosedanjih izvestjih mestnega dekliškega liceja v Ljubljani.
1.) 1907/08: Mestni dekliški lice]. Spisal Ivan Macher.
2.) 1908/09: Skrbite za vzgojo svojih hčera. Spisala Marija Wess-nerjeva — Jubilejna slavnost Njegovega Veličanstva. Spisal Ivan Macher.
3.) 1909/10: Dr. Jakob Zupan kot pesnik. Spisal dr. Rudolf Molfe — Šolski zdravnik. Spisala Marija Wessnerjeva.
4.) 1910/11: Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola.
1896/97—1910/11: Spisal Ivan Macher.
5.) 1911/12: Šola in higiena: Spisala Marija Wessnerjeva.