01 POSAVSKI *^W T Številka25, december 1999 po jfi^^H NOVi 22 piš Umä [^pRMACur Q5lNE yJßKO (4) TO ŠTEVILKO I SMO J^ATISNILI V 20.000 IZVODIH! T A B u MlJM.LV TEN KRŠKO •rat QiC^ BSSSEBBBBffli P9SAVSKE novice YIPAP 60 LET PROIZVODNJE V KRŠKEM Letos mineva60Ietodzačetka proizvodnjeceluloze v Krškem. V vseh teh letih jebila tovarna ključni nosilec razvoja v krški regiji in sčasoma je postala pomemben evropski proizvajalec celuloze in papirja. V njeni zgodovini smo bili price izjemnim uspehom pa tudi obdobjem kriz in problemov, ki so dosegli višek s stečajem leta 1993. Po stečaju se je začela pisati nova zgodovina tovarne, katere osnovna filozofija temelji na dolgoletni tradiciji proizvodnje celuloze in papirja v Krškem, na dobrem geografskein poloaju tovarne, na strokovnem, delovnem in discipliniraiiem kolektivu in naizdelanem konceptu razvojapodjetja. Del tega koncepta je program ekološke sanacije, ki vključuje spremembo tehnologije v proizvodnji vlaknin, modernizacijoenergetike, izgradnjobiološkečistilnenapravein prilagoditevstandardom napodročjuobremenitev okolja, ki so veljavni v Evropski Uniji. Ob tern pä razvojni koncept predvideva tudi ekološko in tehnološko posodobitev proizvodnje papirja s postavitvijo novega obrata za pripravo deinkane snovi in kasneje tudi novega papirnega stroja, saj naj bi se podjetje dolgoročno usmerilo predvsem v proizvodnjo časopisnega papirja. To je namreč tržni segment, na katerem podjetježe daneszaseda dober položaj v Evropi. Investicijska dejavnost v jubilejnem letuje (bila) zelo pestra. Manjše investicije v smislu odpravljanja ekoloških problemov so se oziroma se izvajajo tekoče in v skladu s sprejetim programom ekološke sanacije tovarne, opravijenih pa je bilo tudi nekaj večjih investicij. Predvsem zamenjava previjalnika na papirnem stroju 3 ter postavitev novega, modernega prečno rezalnega stroja. V zaključni fazi pridobivanja clokumentacije pa sta še dva večja projekta, katerih realizacijaje predvidena v naslednjem letu. Tostarekonstrukcijabelilnice- 1. faza(kisikova delignifikacija) in rekonstrukcija papirnega stroja3. Takolastnik-Investicijska in poštnabanka, Praga, ki jeenanajvecjih investicijskih bank načeškem finančnem trgu - kot kolektiv družbe VIPAP VIDEM KRŠKO z optimizmom gledamo naprej, saj smo pripravljeni na izzive tretjega tisočletja. Cilj, ki smo si ga zadali, je, da z uresničitvijo smelega razvojnega programa v naslednjih letih krški tovarni povrnemo nekdanji ugled in se ekološko in tehnološko posodobljeni čimprej postavimoobbok konkurenci. Našavizijajejasna: ostati vodilni regijski proizvajalec časopisnega papirja ter pomemben partner na evropskem in svetovnem trgu papirja. Ob tej priložnosti vsem bralkam in bralcem Posavskega Obzornika, prebivalcem Krškega in širše okolice, poslovnim partnerjem in ostalim želimo prijetne božične praznike in obilo osebne sreče, delovnih uspehov in dobrega počutja v letu 2000. JIPAP VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. PROIZVAJALEC CELULOZE IN PAPIRJA: • BELJENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV • ČASOPISNI PAPIR • GRAFICNI PAPIRJI • EMBALAŽNI PAPIRJI Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA Tel.: +386(0)608/21-110, 21-210 Fax:+386(0)608/21-115, 22-077 1939 1999 60 let proizvodnje v Krškem ObzorniK Tretja 12 19 99 (u)vodnik NE LE VINSKI, TUDI MEDIJSKI PREPIRI !? V Posavju so zadnji meseci mintli predvsem v znamenju energetskih tern (uparjalniki.TEB, HE na Savi), problemov s komunalnimi odpadki oz. lokacijo novega odlagališča, v širšem prostoru pa so odmevala »vinska« in vinogradniška razmerja in delitve. Nekako v senci velikih tern potekajo tudi na trenutke ogordeni boji za prostor pod »posavskim medijskim soncem«. Če namreč medijem s sedežem v Posav|u (Radio Brežice, Radio Sevnica, Posavski obzornik) dodamo še tiste, ki z rednimi dqpisniki in lokalnimi rubrikami sledijo dogodkom na našem območju (Dolenjski list, Dnevnik, Delo, Radio Krka, Studio D.TVVaš kanal.TV Slovenija, POP TV), dobimo tako pestro vrsto, kakršne še ni bilo v tem prostoru. Pogojno bi morali v to seštevanje vključiti še Radio Sraka. kabelske sisteme oz. programe v Sevnici, Krškem in Brežicah, morda tudi nekatere oglasnike in glasila večjih podjetij. organizacij in ustanov. V bitko za obvladovanje medijev v Posavju posegajo poleg samih medijskih his in njihovih vidnih ali nevidnih lastnikov oz družbenikov, še razne reklamne organizacije in scudiji, upravni odbori političnih strank, občine z različnimi interesi njihovih vodstvenih kadrov, politiki, direktorji in drugi ambiciozni posamezniki, ki menijo, da so kompetentni za področje obveščanja, ali pa se, tudi po zgledu vzornikov iz prestolnice, bolj kot drugi zavedajo pomena »obvladovanja« medijev. Tudi pri nas najdemo ljudi, ki so res zelo dobronamerni, a tudi take, ki so že na samem začetku obremenjeni z "barvami" in "žavbami". ki za vsako ceno hočejo v medij, a če jim to ne uspe, takoj odpovedo sodelovanje ali pa zamenjajo "frekvenco", odpovedo časopis... Krško doživlja te dni v vsakem primeru zgodovinske trenutke na frekvenci 93,4 MHZ, saj je čudno, da kot razmeroma močno gospodarsko središče v preteklih desetletjih ni zmoglo takega podviga.Te dni so se posavski župani odločali o podpori najbližji regijski televiziji iz Novega mesta, ob tem pa se je spet prebudilo (samo)spraševanje v smislu, ali tega ne zmoremo sami. Zanimivo je, da nihče ne vpraša, kaj šele razišče.zakaj je pred leti utihnila krška lokalna televizija, ki je bila ena prvih v Sloveniji. Tedanji program bi bil celo marsikateri današnji »lokalki« lahko za zgled, kar ni čudno, saj so se njeni takrat še dokaj zeleni kadri kasneje kar po vrsti dobro uveljavili v slovenskih osrednjih medijih. Posavje je v zadnjih letih (pri)dobilo precej kvalificiranega novinarskega kadra; medtem ko so takorekoč do včeraj na tem področju prevladovali gimnazijci, učitelji in drugi, torej priučeni novinarji. Vendar tudi generacija šolanih novinarjev ne more zapolniti (do)sedanjih potreb. Za postavitev medija je namreč res zelo pomemben začetni kapital, vendar je potreben tudi ustrezen kader, ki se projekta loti, saj potrebuje poleg znanja veliko volje in (neplačanega) truda, ki pa ga kaj hitro zmanjka tudi mladim in ambicioznim, ko uvidijo, s čim vse bi se morali ukvarjati - po zamislih svojih šefov, zato preposto odidejo. Kakorkoli ie - Posavski obzornik, tudi ob prehodu v novo leto še vedno edini tiskani lokalni medij za območje Posavja, je zaokrožil težko, a pomembno obdobje, ki vse nove obiralce sadov medijskega drevesa še čaka, saj obiranje ni lahko, četudi se nanj odpraviš z ie dodobra napolnjeno košaro... Ob petindvajseti redni številki (in dveh posebnih) ter drugem jubileju se zahvaljujem za sodelovanje predvsem bralcem in naročnikom, podjetjem in ustanovam, ki so nam pomagali tako ali drugače. Posebna hvala velja vsem tistim, ki ste bili tako ali drugače zraven na samem začetku: Sandiju, Coletu, Milošu, Bojani.Vidi, Mariji, Dragotu, a tudi Gelbovim, pa Lidiji, vsem bolj ali manj potrpežljivim tiskarjem in grafikom (Bojanu, Ladiju, Andreju iz Novega mesta, še posebno pa Nandetu iz Semiča), vsem znanim in neznanim, ki ste kdaj rekli kako dobro besedo za vaš in na5 Obzornik. Čisto zares hvala tudi vsem, ki ste nam hote ali nehote nagajali; naleteli ste na trmasto posadko. ki je in bo - zdaj to lahko zanesljivo rečemo, plula dalje, k novim obzorjem in vedno znova odkrivala domače kraje in ljudi. K temu nam bo prav gotovo pomagala posadka novega časopisa iz iste flote - Posavske novice bodo z vami sredi vsakega meseca, da zapolnijo praznino od ene do druge številke Posavskega obzornika v letu 2000. Pa srečno! Silvester Mavsar DOLGO NAPOVEDOVANI, ŠE DUE PRIČAKOVANI RADIO KRŠKO ZAČENJA SVOJO POT NA FREKVENCI 93,4 MHz Od 10. decembra 1999 lahko v Posavju in še nekoliko širše prisluhnemo novemu radiu. To je komercialni lokalni radio - Radio Krško, ki oddaja na frekvenci 93,4 MHz. Petnajstčlanska radijska ekipa bo skušala z neprekin- jenim štiriindvajseturnim programom čim bolj prisluhniti željam čim širšega kroga poslušalcev, vsekakor pa ne bo manjkalo dobre glasbe in novic iz tujih in domačih logov, ki bodo na sporedu vsako uro. Kakor nam je povedala Marinka Puntar, direktorica krškega radio, bodo v uredništvu radia Krško programsko shemo dopolnjevali upoštevajoč tudi želje poslušalcev, saj si želijo, da bi poslušalci s svojimi predlogi sooblikovali program in posamezne rubrike ter ga tako sprejeli za svojega. V obdobju treh let, kolikor so Puntarjevi čakali na frekvenco in vsa potrebna soglasja, je bilo v pripravo radia vloženo veliko sredstev in truda, neprestano pa so se morali soočati tudi z raznimi govoricami, namigovanji in nelojalno konkurenco. "Naše načelo je, da nam v tej fazi ni potrebno nikogar prepričevati, kako smo ali bomo dobri in tudi nismo za druge govorili, da so slabi, medtem, ko so nekateri konkurenti vložili kar precej moči v to, da so ljudem tu in v Ljubljani o nas povedali čim več slabih in neresničnih stvari. Kajti tudi ko prides na maturo, moraš na zastavljeno vprašanje vedno povedati tisto, kar ti znaš in ne tisto, kar drugi niso znali", je še povedal Srečko Puntar, ki je idejna in gonilna sila novega krškega radia. Zakonca Puntar se dobro zavedata, da bo radio tudi sedaj, če ne še bolj kot prej, "na prepihu", ampak, ker ni nihče brez napak in tudi ne takoj dober oziroma najboljši, pričakujeta, da bodo tudi poslušalci imeli razumevanje za morebitne začetne spodrsljaje. Vsekakor pa verjameta, da bo radio dobrošla osvežitev medijske ponudbe tako v Krškem kot tudi v sosednjih občinah, kamor bodo segli radijski valovi novega radia Krško. B. M. Na naslovnici: Tanja Tomič, Krško Foto: L. Potočnik, nov. 1999. Arhiv Agencije Lukec Krško. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ P9SAVSKE novice -Vsakcga 15. w mesecu- december 1999 3 DOGODKI ObZörniK Pišejo posavska peresa BO POSAVJE RES KDAJ POKRAJINA? Je Posavje že, je že kdaj bilo ali sploh bo slovenska pokrajiria? Na ta vprašanja bi težko našli enoten odgovor. Prav gotovo je Posavje geografsko.področje, čeprav le ma- lo Slovencev ve, kje to Posavje toč- no je in ga zato zamenjujejo z Za- sovjem in še s kakšno drugo regijo. Da je temu tako, smo krivi predvsem Posävci sami, saj smo doslej pre- malo naredili za svojo razpoznav- nost. Pa ne samo to. Vsa prizade- vanja po nekakšnem regijskem de- lovan\u so bila že v preteklosti bolj ali manj neuspešna, saj smo zaradi lokalne zaplankanosti delovali zno- traj svojih komun in smo le redko- kdaj stopili skupaj in dvignili svoj glas proti scentralizirani oblasti. Skupaj smo delovali le ob kakšnih večjih projektih, ki bi jih morali iz- peljati, največkrat na področju infrastrukture (veriga savskih elek- trarn, regijska komunalna deponija in podobnoj, pri drugih projektih pa so nam ob prvotni zagnanosti kaj hitro pošle sape. Se najbolj eno- tni smo bili, ko smo se čutili ogro- žene, da bomo izgubili kaklno in- stitucijo države, kot da imamo od teh kakšne večje koristi sami držav- Ijani. Ceprav od njih ni bilo kdovekakšnih koristi, imam občutek, da je bilo Po- savje še najbolj podobno regiji pred leti, ko smo še imeli medob- činske organizacije, bodisi družbe- nopilitičnih organizacij, sindikatov, pa tudi gospodarske zbornice. Ta- krat se je vsaj slišalo, da to Posavje obstaja, da si želi, da samo poskrbi za svoj nadaljni razvoj, kajti delitve na trboveljsko, novomeško, celjsko in še kakšno drugo okrajno pripad- nost Posavju niso prinesla ničesar dobrega, prej nasprotno. Seveda pa nas takrat kot tudi zdaj nihče ne ovira, da bi bolj regijsko delovali. Nenazadnje zato, da bi imeli od tega korist sami prebivalci te verjetno najmanjše, a še pred ča- som ne najmanj razvite regije. Se- veda pa nas tudi ni nihče vzpod- bujal - stopite skupaj in začnite de- lati v korist vseh Posavcev. Spomni- mo se, da smo imeli tudi v preteklo- sti skupnosti obalnih in ljubljanskih občin, mi pa smo premogli le Svet posavskih občin, ki nikoli ni prav Goran Rovan, TV Slovenija zaživel, saj ga niti ti, ki bi morali v njem delovati, niso jemali resno. Tako je bil ta Svet zgolj posvetovalno telo, ko so si tedanji občinski oblastniki obljubljali, kaj vse bodo storili, potem pa, če to ni bilo v njihovem osebnem ali občinskem interesu, na zadeve pozabili, ali pa jih reševali po svoje. Tudi danes kot kaže ni dosti drugače. Februarja 1998 so predstavniki devetih političnih strank, ki vsaj upam še delujejo v Posavju, podpisali Deklaracijo o ustanovitvi pokrajine Posavje. Od takrat se ni nič spremenilo, razen, da se je Svet posavskih občin preimenoval v Svet pokrajine v ustanavljan/u in da so občinski sveti že nekajkrat spreminjali vsebino statutarnega akta o ustanovitvi pokrajine. Do resnega sodelovanja pa še vedno ni prišlo. Tudi druge organizacije, ki delujejo v Posavju, premalo naredijo za naš razvoj, saj samo zavzemanje, ponavadi je še to zgolj verbalno, pač ne daje rezultatov. In tako bo tudi v bodoče, dokler ne bomo sprevideli, da moramo dolo- čene probleme in zadeve resevati, načrtovati in ustvarjati skupaj. Zato ker bo to ceneje, učinkoviteje, hitreje in še bi se našel kakšen razlog. Se- veda pa to sodelovanje ne bi smelo biti prepuščeno samoiniciativi neka- terih posameznikov. Morali bi zapo- sliti profesionalce, ki bi jih zavezali, da nekaj naredijo, nagrajevali pa po njihovih uspehih. Le tako bi se lahko izognili nadaljni birokratizaciji pokrajine, ko kopičimo državne, občinske in druge uradnike, za katere gre preveč našega dakoplačevalskega denarja, prave koristi od njih pa ni. Nemo opozarjanje, da je potrebno sprejeti zakon o pokrajinah, nam prav gotovo ne bo prineslo nobene koristi. Se najmanj zakon, saj se z njim ne da ustanovitvi pokrajine, razen formalno seveda. Ob vsej posavski mlačnosti in dejstvu, da Sava ne teče proti Ljubljani, se kaj lahko zgodi, da bomo spet enkrat izviseli in nas bodo spet porinili v kakšno dolenjsko ali spodnje štajersko pokrajino, lahko pa celo pride do delitve tega, kar zdaj pojmujemo kot posavsko regijo. Spekuliranja o tern, nam prav gotovo ne bodo prinesla koristi. Zato je skrajni čas, da se tega zavemo in da to dopovemo tudi drugim. In to preden bo prepozno. Goran Rovan mBBEBKS^ p#savske novice REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKp Cesta krških žrtev 14, 8270 KRŠKO Spošfovane občanke in občani! Spet je leto naokolu pred nami so 1 prazniki, ki nas bodo za nekaj frenufkov/ iztrgali \z naše v/sakdaniosti, ko bomo pozabili na probleme in naloöe, ki nas frenutno bremenüo, si nazdravili in vstopili v novo lefo polni enerßiie, novih načrtov in zeüa. Želimo, da bi se üam v Prihaiaiocem letu uresničilo čimveč zeüa in načrtov, v fern predbožičnem času v/sem zadovoüne praznike, v (efu 2000 pa veliko zdravja, osebnega zadov/oüsfva in sreče ter mnoßo poslovnih uspehov. Načelnik: Anton Podgoršek, univ. dipl. prav. 4 december 1999 ObzorniK LtiU ZÜÜO IN V n WiT SSPC \NJEM,RAZUMl IN Ph M Veliki indijski voditelj Mahatma Gandhi je nekoč zapisal prib- ližno tako: "Prihodnost bo odvisna od tega, kar smo storili v preteklosti!" Nam, Slovencem ta misel prav gotovo veliko pove. Namreč majhna skupina pravih ljudi je v odločilnem času znala poka- zati Slovencem pravo pot, po kateri smo potem vsi skupaj združeno uresničili največjo zgodovinsko željo naših' očetov in dedov in si ustvarili svojo do- movino. Danes pa včasih izgleda, kotda nimamo več skupne poti in tudi ne vsi skupnega cilja, za dose- go katerega bi ponovno bilo vredno združiti naše moči. Ampak, tukaj smo in tukaj bomo ostali. Sosedov in prijateljev ne bomo zamenjali. Vzeli si bomo čas, se z njimi pogovorili in sku- paj vedno znova iskali nove poti in drobne cilje, ki nas bodo os- rečevali in plemenitili našo dušo in srce. Vsi preprosti in pošteni Ijudje, ki zaupamo vase in v svetlo prihodnost vemo, da bomo le s spoštovanjem bližnjega, z razumevanjem in sprejemanjem različnosti, z zaupanjem in iskrenim prijateljstvom med vsemi, mirno in varno živeli v naslednjem stoletju. Naj Bog da, da se nam uresniči ta skromna želja. Poslanec Državnega zbora RS Branko Kelemina Spostovane Posavke In Posavci! Iztekajoče se leto / 999 je nekaj posebnega. Je menda zadnje leto tega ti soclesja. No, nekateri menijo, da bo to šele prihodnje leto. Tudi prav, bomo pač praznovali letos in še prihodnje leto. Ce že slavimo občinske praznike več kot eel mesec, si tudi prelom stoletja zasluži veliko pozornost. Seveda pa si vsem praznovanju navkljub zasluži, da se malce zamislimo, da se pripravimo na izzive no- vega tisočletja, da uresničimo vse to, kar nam iz različnih raz- logov ni uspelo do sedaj. In tega je kar veliko, marsičesa se niti prav ne zavedamo. To, da še nimamo pokrajine Po- savje ni nič posebnega, saj v Dr- žavnem zboru Republike Slove- nije pač še nismo obravnavali ustreznega zakona kar pa po- meni,' da bomo morali v prihod- nje skrbno paziti, tako poslanci, župani in tudi predstavniki civil- ne družbe, da se nam »pokraji- na« ne izmuzne. To bi lahko u- sodno (negativnoj zaznamova- lo našo pot v novem tisočletju. Upam, da bo že kar prihodnje leto zaznamovano z ponovnim začetkom izgradnje savskih elek- trarn, od Boštanja do Mokric in s pričetkom del na avtocesti od mejnega prehoda Obrezje proti Ljubljani. Da bodo ti projekti po- menili nov gospodarski zagon v pokrajini ob Savi, Krki in Sotli. Želim, da bi se trend upadanja stopnje brezposelnosti nadalje- val, da bi bile posavske gospo- darske družbe in podjetniki us- pelni, da se ne bi srečevali z no- vimi stečaji. Pričakujem, da bodo moja in mo- jih kolegov prizadevanja v DZ us- pešna tudi v zadnjem letu man- data, da bomo ustanovili v Po- savju območno kmetijsko-gozdar- sko zbornico ter, da bomo konč- no potrdili Sporazum o maloob- mejnem prometu in sodelovanju z Republiko Hrvasko, ki je izred- no pomemben za velik del pre- bivalcev Posavja in bo še bolj utr- dil medsebojno gospodarsko po- vezanost z našimi sosedi. Pričakujem tudi, da bo dosedanji uspešni razvoj posavskih izobra- ževalnih institucij nadgrajen z pr- vo višjo strokovno šolo, višjo šolo za komercialiste v Brežicah. Skratka, želim, da bi bilo novo leto, novo desetletje v novem ti- sočletju za vse uspešno. In če je bilo zadnje desetletje tega sto- letja obeleženo s samostojnostjo Slovenije, naj bo novo z vključit- vijo Sloven k in Slovencev v veliko evropsko družino. Vsem bralkam in bralcem Obzor- nika čestitam ob bližnjem držav- nem prazniku, želim lepe in mir- ne Božične praznike, predvsem pa veliko sreče in zdravja v letu 2000. Jože Avšič Ničcsar ne vidimo priti, vendar vemo in čutimo vsi, da od nas odhaja in drugo nam sega v dlani* Zdravo in srečno 2000! Yam želi Vaš Branko Jane december 1999 S GOSPODARSTVO ObzörniK Pišejo posavska peresa VINSKA IN VINOGRADNIŠKA KRIŽPOTJA | Posavske gorice in mnogi, ki so v tem stoletju živeli od vinogradništva kot kraljice kmetijstva oziroma zad- nja desetletja gojijo trto Ijubiteljsko, ; so doživeli obilico sprememb. j Najbolj boleča je nedvomno bila i trsna uš pred dobrimi sto leti, zatem \ vinska kriza zaradi gospodarskih razmer med obema vojnama ter obnova vinogradov po zadnji voj- ni. Med mejnike posavskega vino- gradnišh/a lahko štejemo pogosta . tržna nihanja ter organizacijske spremembe, ko so vinske zadruge in podjetja prehajali iz rok v roke, pa seveda tudi znane vinarske afe- re. Leta 1963 so v Brežicah pometli s podjetjem Vino, leta 1980 pa se je primerila nova afera, ko je mo- rala oditi celotna vodilna posadka. Bo letošnje leto eno tistih, ko se bo- do pri Vinu Brežice spet zamajala tla vodilnim delavcem? Kakorkoli že, posavsko vinarstvo in vinogradništvo je zadnja leta v novi hudi krizi; potem ko so pridelovalce pred leti prizadevale predvsem na- ravne ujme, jih zdaj pestijo nove tržne razmere z upadanjem potroš- nje vin, tudi zaradi novega promet- nega zakona, ob tem pa nizke od- kupne cene za grozdje, sorazme- roma ozek trsni izbor in povsem neorganizirani vinogradniki in vi- narji. Razmere so od letos takšne, da je v čudoviti vinogradniški po- krajini več deset hektarov opušče- nih nasadov. Po terasah so obležali betonski stebri in obnova je zasta- la. Kljub temu so vina iz posavske vi- norodne dežele zadnja leta izšla iz anonimnosti, saj so v leskovški kleti KZ Krško in pri Vinu Brežice osvojili izjemno veliko najvišjih pri- znanj, s penečimi se vini in predi- kati pa se jim pridruzuje tudi vse več zasebnikov. Pridelovalcem so na voljo odlične trsnice in območje sta prepredli bizeljsko-sremiška in podgorjanska vinsko-turistična ces- ta. Predvsem pa se je znova uvelja- vil cviček kot dolenjski vinski poseb- než in slovenski unikum. Končan je elaborat za zaščito vina s priznanim tradicionalnim poime- novanjem CVICEK PTP, dogovor o njegovi zaščiti pa so že podpisali pridelovalci in polnilci cvička Vino- rodnega okoliša Dolenjske, župani občin cvičkove dežele ter pred- stavniki države. S tern so hkrati us- tanovili tudi Združenje prideloval- cev cvička, a bo za popolno uve- Ijavitev cvička, po katerem, tudi za- radi zdravilnih sestavin sicer sega vse več potrošnikov, bo treba storiti še kaj! : Kakorkoli že, slovensko vinograd- ništvo in vinarstvo je na razpotju, in posavsko tudi! Seveda ni dovolj, da o trti in vincu pojemo celo v naši himni; vsaj v Posavju bi vinska trta in žiahtna kapljica lahko postala vez za tesnejše in pristnejše obmo- čno sodelovanje in povezovanje! Vlado Podgoršek Vlado Podgoršek, Delo Pišejo posavsko pereso MLADI V POSAVJU DANES IN NJIHOVE MOŽNOSTI JUTRI Pogled v prihodnost je odvisen od sedanjosti in delno tudi od pre- teklosti. Delno zato, ker moramo svoj spomin prazniti za čas, ki je tu in ki prihaja. A povezave in aso- ciacije ostajajo. Povrnejo se daljni spomini na misli, refrene in prego- vore. Lepo je v naši domovini biti mlad .. Na mladih svet stoji... »Vaša edina naloga je učiti se...« Prvi ponazarja naše želje, drugi je povsem logičen, tretji stavek pa je zahteva. Tako preprosto je bilo razmerje med njimi še pred deset- letjem in pol, danes pa bi te tri sta- vke lahko zapisali tako: Težko je v naši domovini biti mlad... Na ma- javih nogah svet stoji... In tret j i: »Pozabite prvega in spremenite drugega!«... Lahko bi rekli, da je čas mladosti, igrivosti vse krajši na račun prisiljene resnosti in časa, ki prehitro teče. Danes se mladi z višjo in visoko izobrazbo vse pogosteje vračajo nazaj domov. A tu jih čaka ne- gotovost. Slovensko zapečkarstvo pa je tudi za nekaj dobro. Ti Iju- dje iščejo rešitev in jo tudi pogo- sto najdejo. Rezultat je nedvomno napredek. Tistih še malo mlajših takšne težave ne zanimajo preveč. Dovolj dela imajo s solo, ki se spre- minja in vsako leto od njih zahteva veliko več. Vse skupaj pa je potrebno jemati z veliko mero optimizma, saj se lahko v letu ali dveh marsikaj spremeni. Gospo- darstvo se počasi postavlja na svo- je noge, novo vrednost dobiva tudi kultura. Mladi se vključujejo v raz- ne dobrodelne akcije, še posebej pa so aktivni na glasbenem področ- ju. Potrebujejo le malo denarja in prostor, da se lahko izrazijo, z malce usmerjanja pa delajo tudi čudeže. Mladinski center v Brežicah dosega svoj namen, v prihodnjem letu pa bo podoben center zaživel tudi v Kr- škem. Pomoč je prišla tudi na področju športa, infrastruktura bo s pomočjo države počasi pokrila velike potrebe perspektivne mladine. Kako torej naprej? Poglavitna je ideja in želja po njeni uresničitvi. Tega nam nihče ne more vzeti. Srečna in vesela mladina pa za to prinaša ves potreben optimizem. Mate] Košir Matej Košir, Delo alvasorjeva Iknjižnica Krško . Vsem prebivalcem občine Krško želimo, da bi si v letu 2000 večkrat lahko priborili razkošie časa za uživan/e ob dobri knjigi! Kolektiv Valvasorjeve knjižnice Krško 6 december 1999 ObzorniK Up tu in tam Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju SPREJELI Bl TUDI POSKUSNO UVAJANJE POKRAJINE Dobra volja in (ne)moč posavskih županov in občin SEVNICA- V konferenčni dvorani sevniškega gradu je 15. decembra potekala zadnja letošnja seja Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, ki mu od jeseni predseduje sevniški žu- pan Kristijan Jane. Ker so obrav- navali skupne in za Posavje aktualne feme, smo lahko prisluhnili tudi raz- pravljalcem iz vlade in ministrstev. Kljub temu, da so posavski župani poudarili, da je Posavje medsebojno povezano kot še nikoli do sedaj in da se bodo kakršnimkoli poskusom drugačne regionalizacije odločno uprli, je Andrej Cokert iz Službe za lokalno samoupravo, opozoril na niz problemov, ki spremljajo priprave na ustanavljanje pokrajin.- Mednje vsekakor sodi obstoječa in veljavna področna zakonodaja, saj bo po- trebno natančno opredeliti pri- stojnosti ter naloge pokrajine oz. po- krajinske uprave, predvsem pa vpra- šanje, kako se bodo pokrajine financirale, saj bi bilo potrebno upo- števati ustrezen in enakomeren go- spodarski, kulturni in socialni razvoj pokrajin, interese države v razmerju do pokrajin in v razmerju do občin ter dostopnost in decentralizacijo upravnega odločanja, ki zagotavlja učinkovitost upravnega delovanja. A kakor je dejal Ferdo Pinterič, direktor občinske uprave Brežice, smo v Posavju pripravljeni tudi na to, glede na to, da smo uspešno po- skusno uvajali kartico zdravstvenega zavarovanja, da poskusno uvajamo v slovenskem merilu tudi pokrajino. Zal pa je menda že znano, da se bo »država« za poskusne zajčke v tern primeru odločila za drugi dve ob- močji, in sicer Prekmurje in Zasavje. O izgradnji HE na spodnji Savi sta poleg Nika Galeše, predsednika strokovne pogajalske skupine Posav- ja za izgradnjo HE, spregovorila tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Tavzes in državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, ki je izpostavil zakonske pra- znine, ki so pomemben člen pogajanj med koncedentom in koncesionar- jem, predvsem je to še neobstoječi Zakon o poroštvu. In brez slednjega izgradnje HE na spodnji Savi ne mo- rejo pričeti. Seveda pa lahko aktiv- nosti za izgradnjo HE potekajo dalje, čeprav do podpisa koncesijske po- godbe 23.decembra ne bo prišlo, saj so po besedah dr. Roberta Goloba še vedno nesprejemljivi pogoji, pod katerimi naj bi gradili. Po besedah Vladke Keiman, predsednice regijske komisije za iz- gradnjo Centra za gospodarjenje z odpadki v Posavju, so v letošnjem letu stekli postopki javnih razgrnitev in javnih razprav v KS Brestanici in KS Kapele, kjer se nahajata predlagani lokaciji za gradnjo tovrstnega centra. Medtem, ko je brežiški Občinski svet na novembrski seji že sprejel lokacijo Centra na lokaciji Dobrava v KS Ka- pele, v Krškem pa ta postopek še poteka, so prejeli negativno mnenje za obe predlagani lokaciji s strani Zavoda za gozdove OE Brežice, na Zavodu za varstvo naravne in kul- turne dediščine Ljubljana so se ne- gativno opredelili do lokacije v KS Brestanici, prav tako pa je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto podal odklonilno mnenje za izgradnjo Centra v KS Kapele. Torej, tudi tretjemu skupnemu posav- skemu projektu, ne moremo pripisati svetle prihodnosti ali pa vsaj še ne skorajšnje rešitve. Med ostalimi točkami dnevnega reda so se člani Sveta seznanili tudi z in- formacijo in pobudo direktorja bre- žiške bolnišnice Toneta Zorka, da bi posavske občine oblikovale zah- tevo za obravnavanje Posavja kot enotnega zdravstvenega prostora z ustanovitvijo Posavskega zavoda za zdravstveno varstvo. Tako naj bi v našem prostoru prišli do skupnih in enotnih statističnih zajemanj in po- kazateljev problematike obolevanja, saj jih sedaj ločeno za posamezne občine vodijo v novomeškem ali ce- Ijskem Zavodu za zdravstveno var- stvo. Bojana Mavsar Krške kolesarje v novi sezoni vodi nov trener viiniyw rwLwrvwiC NA ČELU SAVAPROJEKTA Šepetanj in ugibanj v zvezi s stro- kovnim vodenjem tekmovalne ekipe KD Savaprojekt v novi sezoni je ko- nee. Od 1. novembra letos je namreč trener prve ekipe in strokovni vodja Vinko Polončič iz Ljubljane, ki je bil petnajst let aktivni kolesar in tek- movalec, dve leti pa celo kot prvi Slovenec profesionalni kolesar v Ita- liji. Po končani karieri je bil sedem let trener v KK Rog, v začetku je tre- niral mladince in člane, pozneje sa- mo člane, postal je tudi trener repre- zentance Jugoslavije za ekipno vož- njo, vendor je dal odpoved, ker je izbruhnila vojna. Nato je kolesarske vode zapustil za 5 let, se uspešno ukvarjal z avtoray- lijem tako sam kot sovoznik, saj je med drugim osvojil tudi naslov držav- nega prvaka. Potem se je lotil dela z mladimi v ljubljanski Astri. In zakaj je prišel v Krško? »Res je, da je lepo delati z mladimi, a če ni osnovnih pogojev za delo, je težko. Ker menim, da še nisem rekel zadnje besede v kolesarstvu, sem se odzval vabilu Savaprojekta. Vesel sem, da so mi zaupali to delo, saj vem, da nekateri v Sloveniji dvo- mijo vame, češ, da sem izgubil stik s kolesarstvom. A to ni res, saj ga red- no spremljam in se usposabljam. Taki pomisleki pa me še bolj vzpodbu- jajo,« trdi Polončič. Pravi tudi, da je po svoje bolje delati v manjšem klubu, saj je z njim ma goče narediti veliko več, z velikimi pa je lahko hitro slabo. O sedanji ekipi pravi, da je takšna, kot so pač sposobnosti kluba. Imajo precej mladih. »Seveda, če bi imeli več finančnih sredstev, bi morda lahko povabili v Krško vse, ki so doma s tega ob- močja. Potem bi bil Savaprojekt eden najmočnejših klubov v Sloveniji. A tudi tako nameravamo z leti priti do popolnoma domače ekipe, saj so že letos v njej štirje domači tekmovalci. Clanska ekipa bo namreč štela osem tekmovalcev, s sedmimi so že po- dpisali pogodbe, ki so večinoma sklenjene za dve do tri leta. Tudi v naslednji sezoni načrtujemo, da bomo sicer četrta ekipa v državi, ker višje praktično sedaj ni mogoče v teh pogojih, vendor pa bomo bistveno zmanjšali razliko med najmočnejšimi in nami." Z decembrom delajo po programu priprav. Med pomembnejše cilje uvršča Polončič dirko po Sloveniji, cestno državno prvenstvo s posebnim poudarkom na domači dirki, more- bitno uvrstitev v reprezentanco do 23 let in v zvezi s tern svetovno prvenstvo za posameznike. Pravi, da bo zopet močna krška eki- pa starejših mladincev. V klubu do- bro delajo, fantje niso razvajeni, kot v nekaterih v večjih mestih, bolj so tudi željni afirmacije. A ker jih bo manj kot v velikih klu- bih, morajo doseči, da bodo dirkali kot eden. Nekdanji prvi kolesarski profesionalec je vnesel optimizen v vrste krških kolesarjev in povečal pričakovanja uprave in vseh Iju- biteljev kolesarstva. Tudi tekmovalci so zelo dobro razumeli, kaj hoče od njih in navsezadnje tudi od sebe - Vinko Polončič, ki dodaja: »Tekmo- valec se mora zavedati, da tekmuje najprej zase, nato za klub in šele nato za vse ostale.« S.M. LA KH Mercator-Sremič SpOŠTOVANJ, «—*«-.-«.«.... v IhoteIu Sremič se TRudiMO, (Ja bi žjveIi s Icrajem. Da bi STEVlLNIMi pRJREdiTVAMi TER NAŠiM (JeIoM UpRAViČili VaŠE /AUpAINJE. VeSEÜ SMO, (Ja NAM JE V iZTElcAJOCEM IeTU USpElo pRJVAbiTi ŽE ICAR NeI Si >DLLOVANH<. SKBBAHKAD.D. poslovna enota KRŠKO SKB banka Poslovna enota Krško s poslovalnicami v Krškem, Brežicah in Sevnici se Vam ob koncu leta zahvaljuje za Vaše zaupanje. \ SKB banka vsem svojim komitentom ! in poslovnim partnerjem | želi doživetje topline božičnih praznikov, v novem tisočletju pa veliko osebnih in poslovnih uspehov. Vaša SKB banka. Za Danes. In za Jutri. Na posavski glasbeni sceni TUNKE NA POHODU Čeprav se na posavski glasbeni sceni /adnja leta \ rstijo kai doknj dobre letme. vsaj kai se tice kvantitete. a tudi kvalitcla nedvonino raste. sa| se pozna dulgoletno pedagoško del