217Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 1 Metod Čepar Sklanjatev SamoStalnikov Srednjega Spola v Hipolitovem Slovarju: gradivo Cobiss: 1.03 https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.12 V prispevku obravnavam samostalnike srednjega spola v nemško-slovensko-latinskem slovarju Hipolita Novomeškega. Navajam gradivo in nabor končnic, ki se pojavljajo v paradigmi. Namen članka je predstaviti manj znano gradivo širšemu krogu strokovnjakov. Ključne besede: zgodovinsko jezikoslovje, slovenščina, samostalniška sklanjatev, samo- stalniki srednjega spola, Hipolit Novomeški, 18. stoletje Declension of Neuter Nouns in Hippolytus’s Dictionary This article deals with neuter nouns in the German–Slovenian–Latin dictionary by Hippolytus of Novo Mesto (Hippolytus Rudolphswertensis). It lists the material and the selection of endings that appear in the paradigm. Its main purpose is to present less well- -known material to a wider circle of experts. Keywords: historical lexicography, Slovenian, nominal declension, neuter nouns, Hippolytus of Novo Mesto, eighteenth century uvod Hipolit Novomeški, s pravim imenom Janez Adam Geiger, je bil rojen po letu 1650 v Novem mestu. Okoli leta 1648 je postal kapucin in od leta 1718 gvardijan samos- tana v Kamniku. Umrl je v Kranju 28. aprila 1722. Poznal je spise Matije Kastelca in pridige sobrata Janeza Svetokriškega, čigar peto knjigo je imel v oceni. Nameril se je sestaviti slovar, prvotno predvsem za najožji krog svojih redovnih sobratov. Toda vdal se je prigovarjanju redovnikov ter priredil do 1712 za tisk trojezični slovar v dveh delih, ki naj bi omogočal prenašanje latinske in nemške cerkvene literature v slovenščino (latinsko-nemško-slovenski del je končal 20. marca 1711, nemško-slo- vensko-latinskega 18. apr. 1712, a je večina besedila ostala v rokopisu). Njegov kažipot je bila kakor Kastelcu ena izmed novejših izdaj Frisijevega latinsko-nemškega in nemško-latinskega slovarja, ki ga je poslovenil z vsemi 5 dodatki vred (med njimi je Komen- skega »Orbis pictus«), dodavši stvari, ki jih je zahteval novi teritorij (n. pr. seznam domačih krajev za »Orbis pictus«). Slovenski besedni zaklad so mu dajali v glavnem 3 viri: Megiser iz 1592 (Megiserjevega Polyglotta je imel pri roki vsaj potem, ko je bilo delo že na čisto spisano, a ga rabil v neznatni meri), slovar, v katerem je zajet besedni zaklad Kastelčevega slovarja (v Drž. lic. knjiž. v Lj. Ms. 169) ter zakladnica lastnega prisluškovanja in ustvarjanja (»Kastelca« = Ms. 169 je imel šele od črke L naprej v rokah). H.-ov slovar je iz starejših najobširnejši, bogat zlasti tudi na rastlinskih in živalskih imenih. Mnogo ima dobrih besed, ki jih je H. v slovarju prvi zabeležil […] Ker je večino teh besed sprejel Pohlin, a iz njega Gutsmann, Murko in Jane- žič, so prišle v splošno rabo. Izmed poznejših leksikografov je veliko besed izpisal iz H.-a Caf, a izčrpal ga tudi on ni. ( Kidrič 2013 [1928]) 218 V prispevku je predstavljen popis oblikovja samostalnikov srednjega spola v Hipolito- vem slovarju na podlagi listkovne kartoteke za obrnjeni slovar, ki jo je pripravil Jože Stabej in jo hranijo v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Obravnavane samostalnike sem izbral tako, da sem pogledal, kateri samostalniki srednjega spola imajo največ pojavitev v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja,1 in preveril, ali jih je navedel tudi Hipolit. Tako sem prišel do nabora 108 samostalnikov srednjega spola, ki jih najdemo v Hipolitovem slovarju:2 blago, dejanje, delo, dete, detece, drevje, drevo, farstvo, ferdamanje, gostovanje, gove- do, govorjenje, grlo, grmenje, hojenje, ime, izveličanje, jagnje, jutro, kadilo, kamenje, klicanje, kolo, kraljestvo, krščanstvo, ledovje, leto, malikovanje, maščovanje, meso, mesto, mleko, morje, naprejvzetje, nebesa, nebo, obhajilo, oblačilo, obladanje, obličje, odpuščanje, odrešitvo, ohranjenje, oko, olje, opominjanje, opravilo, orožje, pismo, pitje, plačilo, poboljšanje, pogubljenje, poklicanje, polje, pomanjkanje, poročenje, poslušanje, poštenje, potrpljenje, prebivališče, preganjanje, pregrešenje, premagan- je, prerokovanje, prešuštvo, pričovanje, pridigarstvo, ravnanje, razodevenje, rojstvo, selstvo, seme, sonce, sovraštvo, spoznanje, srce, srebro, šentovanje, tele, telo, tla, to- varištvo, trnje, trpljenje, uboštvo, uho, upanje, usta, veselje, videnje, vino, vojskovanje, vprašanje, vrata, vreme, zanesenje, zasluženje, zaupanje, zdravje, zlato, zlo, zmirjenje, znamenje, znanje, železo, žito, življenje. 1 Po vrsti od samostalnika z največ pojavitvami (pribl. 6000) do samostalnika s sto eno pojavitvijo: srce, mesto, delo, ime, kraljestvo, leto, telo, nebesa, pismo, blago, nebo, oko, meso, veselje, dejanje, trpljenje, usta, odpuščanje, morje, dete, izveličanje, seme, vrata, pričovanje, znanje, znamenje, upanje, spoznanje, uho, zlato, jagnje, drevo, obličje, polje, zasluženje, zlo, vino, sonce, opravilo, malikovanje, prebivališče, olje, krščanstvo, prerokovanje, detece, pogubljenje, srebro, zaupanje, kamenje, rojstvo, gospostvo, govorjenje, poklicanje, zdravje, ravnanje, sovraštvo, jutro, pitje, potrpljenje, kola, žito, pomanjkanje vprašanje, odrešitvo, gorivstajenje, opominjanje, pridigarstvo, preganjanje, poročenje, poštenje, pohujšanje, naprejvzetje, ferdamanje, gorivstajenje, farstvo, pregrešenje, govedo, trnje, orožje, videnje, grlo, kadilo, prešuštvo, maščovanje, obhajilo, razodevenje, vreme, zanesenje, tovarištvo, zahvaljenje, ohranjenje, vojskovanje, življenje, poboljšanje, ledovje, tele, mleko, tla, vboštvo, moljenje, klicanje, selstvo, poslušanje, plačilo, preganjanje, zmirjenje, gostovanje, oblačilo, hojenje, grmenje, drevje, šentovanje, vzdihanje, železo, obladanje. 2 Po pogostnostnem zaporedju od samostalnika z največ pojavitvami (889) do samostalnika z najmanj pojavitvami (1): mesto, oko, srce, govorjenje, leto, drevo, morje, delo, vino, blago, življenje, znanje, dejanje, pismo, veselje, znamenje, sonce, ime, upanje, orožje, opravilo, žito, drevje, usta, vrata, polje, uho, meso, mleko, oblačilo, železo, zlato, pitje, tla, vreme, nebesa, kolo, olje, kraljestvo, pomanjkanje, nebo, naprejvzetje, poštenje, zdravje, seme, zlo, srebro, grlo, sovraštvo, tovarištvo, spoznanje, odpuščanje, trnje, prebivališče, rojstvo, vprašanje, ho(j/d)enje, prerokovanje, uboštvo, obličje, dete, pogubljenje, potrpljenje, ravnanje, trpljenje, kamenje, opominjanje, poklicanje, telo, jutro, plačilo, selstvo, vojskovanje, klicanje, kadilo, zaupanje, govedo, ledovje, gostovanje, izveličanje, poboljšanje, zasluženje, maščovanje, jagnje, poslušanje, premaganje, obladanje, prešuštvo, tele, krščanstvo, poročenje, razodevenje, detece, grmenje, pričovanje, ferdamanje, malikovanje, ohranjenje, videnje, zanesenje, zmirjenje, farstvo, obhajilo, preganjanje, pregrešenje, šentovanje, odrešitvo, pridigarstvo. 219Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 predStavitev obravnavaniH SamoStalnikov Vsi obravnavani samostalniki se torej pojavljajo tudi v slovenskem knjižnem jezi- ku 16. stoletja (dalje: SKJ16), in sicer ima vsak od njih tam več kot sto pojavitev. Zaradi omejenega prostora jih ne morem podrobneje primerjati. Na splošno so razlike s SKJ16 naslednje: Končnica -am v Oed,3 v izglasju o vedno reflektira kot u,4 izginjajo oblike Med/Ded -ej, Oed -um. V Red (Imn, Tmn) ni preglaševanja a v e za mehkimi glasovi (j). Hipolit s precejšnjo doslednostjo zapisuje mesto naglasa (´). Diakritična znamenja, ki označujejo naglasno mesto, dosledno prepi- sujem, sicer pa uporabljam sodobni, gajični zapis in ne bohoričice, saj so oblike tako preglednejše (meſu, meſſu, meſsu, mesu > mesu; deilu, deillu, dejlu, dejllu, delu, dellu > delu). Nejasne in težje razložljive oblike pa so zapisane v originalnem črkopisu (bohoričici) Številke v oglatih oklepajih [] označujejo število pojavitev dotične oblike ali samostalnika; če je pojavitev samo ena, števila ne navajam. Kra- tice IRDTMO so kratice sklonov: I = imenovalnik, R = rodilnik, D = dajalnik, T = tožilnik, M = mestnik, O = orodnik. Ed = ednina, Dv = dvojina, Mn = množina. Morebitni komentarji so navedeni v sprotnih opombah. Oblikovje obravnavanih samostalnikov blago [263] Ed I: blagú5 [55], blagù [35]. R: blagà [29], blagá [22], blága [2]. D: blagi [2]. T: blagú [46], blagù [42], blagu [2]. M: blagi [7], blági [7] 5p,6 p blágu [2].7 O: blágam [6], blágom [3], blagom [2], blagam. dejanje [204] Ed [199] I: djánje [38], djanje [32], djájne [11], djajne. R: djanja [11], djánja [9], djájna [3], djána, djajnja. D: djanju. T: djánje [22], djanje [11], djájne [5]. M: djánju [18], djanju [6], djájnju [2], djáinom. O: djánjam [9], djanjom [7], djajnam [4], djánjom [3], djájnom [2], djajnam. Mn [5] I: djanja. T: djanja [3], djánja. 3 »Končnica -am za prvotni -om se je začela najprej govoriti v daj. množ. srednjega spola: mestam, letam po analogiji množ. imenovalnika: mesta, leta. V 16. stol. je končnica -am že splošno prodrla; proti koncu 17. stoletja se je ta končnica (am) prenesla tudi na orodn. ednine in na moška debla.« (Breznik 1916). Prim. tudi Ramovš 1952: 42–43. Končnica -am je bila prevladujoča tudi v Gorskih bukvah iz leta 1582, ki so nastale v okolici Krškega. Torej je bila v živem govoru ta končnica prisotna že nekaj časa. Prim. Jelovšek 2021: 161–162. 4 V 16. stol. je bila končnica -o značilna za Krelja in Juričiča. 5 Naglasna znamenja prepisujem taka, kot so v originalu, in niso vedno skladna s sodobnimi naglasnimi znamenji. Tako lahko tudi krativec (blagù) pomeni dolžino, cirkumfleks (imȇn) pa ne pomeni nujno dolgega padajočega naglasa, ampak zgolj dolžino. 6 Oznaka p pomeni, da se pojavlja v predložnih zvezah. Če se ista oblika pojavlja tako v predložnih kot v nepredložnih zvezah, navajam število pojavitev v predložnih zvezah pred p. 7 V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja prevladuje končnica -ej, ki se je tam razširila še v dajalnik (SSKJ 16: 174, geslo blago). 2.1 2 220 delo [293] Ed [287] I: délu [73], delu [42]. R: déla [39], dela [18]. D: délu [9], déli [4], delu [3], deli. T: délu [42], delu [25]. M: déli [6], delu [5], deli, délu. O: délom [10], délam [5], delom [3]. Mn [6] I: déla [3]. T: dela [2], déla. dete [27] Ed I: déjte [17], dejte [6]. T: déjte [2], dejte [2]. detece [7] Ed I: ditétce [5], detétce. T: ditétce. drevje [127] Ed [126] I: drevje [6], drévje [5]. R: drévja [31], drevja [16]. D: drévju [2], drevju. T: drevje [20], drévje [15]. M: drévju [18], drevju [3], drévji, drevji. O: drévjam [7]. Mn I: drevja. drevo [318] Ed [290] I: drivú [126], drivù [101], drivu [3]. R: drivésa [41], drivesa. D: drivésu [2]. T: drivú [6], drivù [4]. M: drivésu [3], drivesu, drivési. O: drivésom. Mn [28] I: drivésa [5]. R: drivés [5], drivès [5]. T: drivésa [11]. M: drivésah [2]. farstvo [3] Ed I: fárštvu [2], farštvu. ferdamanje [5] Ed I: ferdámanje [4]. R: ferdámanja. gostovanje [15] Ed I: gostovánje [5], gostuvájne [3], gostuvánje [2], gostovájne, gostovájnje. T: gostuvánje. M: gostuvánju. O: gostuvájnam. govedo [16] Ed [4] I govédu [3]. R: govéda. Mn [12] I: govéda [3]. R: govédov [2]. D: govédam [3]. T: govéda [4]. govorjenje [327] Ed [326] I: govorjénje [139], govorjéjne [25], govorjéjnje [2], govorjenje [2]. R: go- vorjénja [51], govorénja, govorjéjna. D: govorjénju [6], govorjéjnu. T: govorjénje [25], govorjéjne [5]. M: govorjénju [52], govorjéjnu [3], govorjéjnju [2], govorjejnu [2], go- vorjejnju. O: govorjénjom [4], govorjénjam [4]. Mn T: govorjéjna. grlo [54] Ed [53] I: gérlu [7],8 gèrlu [6], gárlu [2]. R: gérla [5], gèrla [2], gerla [2], gárla. D: gérlu. T: gérlu [4], gárlu [2], gèrlu, gerlu. M: gérli [4], gèrli [3], gárli [3], gàrli [2], garli [2], gerli [2]. O: gérlom [2], gerlom. Mn T: gárla. 8 Odraze polglasnika pred r prepisujem, kot so zapisani v originalu, ker gre lahko za polglasnik ejevske ali ajevske barve, čeprav je najverjetneje razlikovanje zgolj pisno. 221Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 grmenje [6] Ed I: garméjne [4], garménje. R: garménja. hojenje/hodenje [36]9 Ed I: hojénje [26], hójenje [3], hójejne [2], hodéjne [2], hodèjne, hodejnje, hojéjne. ime [145] Ed [130] I: imeè [9], imé [8], imeé [6], imée10 [5], imè [4], imèe, jimé,11 jmè. R: iména [12], jména. D: iménu. T: imeè [16], imé [12], imeé [8], imè [7], imèe [2], imée, imeè. M: iméni [9], iménu [7], jiménu, jeméni. O: iménom [12], iménam [3], jménom. Mn [15] I: iména [5], imena. R: imèn [3], imȇn. T: iména [5]. izveličanje [15] Ed I: izvelíčanje [3], izvelíčenje [2],12 izvelíčajne [2]. R: izvelíčanja [2]. D: izvelíčanju, izvelíčajnju. T: izvelíčanje, izvelíčajnje. M: izvelíčanju, izvelíčenju. jagnje [12] Ed I: jágnje [4], jagnje [2], jágne [2]. R: jágneta. T: jagnje, jágne. O: jagnétom. jutro [21] Ed I: jútru [5], jutru [2] D: jútru [2]. T: jútru [8], jutru [4]. kadilo [17] Ed [16] I: kadílu [8], kadýlu [5], kadylu. T: kadílu. O: kadýlam. Mn T: kadyla. kamenje [22] Ed I: káminje [2], kámine, kámenje. R: kámenja [2]. T: kámenje, kaménje, kámene. O: kámenjam [7], kaménjam [2], kaméjnam [2], káminam, kamenam.13 klicanje [18] Ed I: klícanje [10], klícajne [6], klicájne. O: klícanjam. kolo [77] Ed [62] I: kolú [19] kolù [11]. R: kolésa [3]. T: kolú [8], kolù [6], kolu. M: kolésu [9], kolési [2]. O: kolésom [3]. Dv [4] M: kolésih, kolésah. O: kolésma, kolésa. Mn [11] I: kolésa [2]. R: kolés [2], kolès. T: kolésa. M: kolésih [2], kolesih, kolésah. O: kolésmi. 9 Gre za glasovni različici z jotacijo korenskega d v j pred pripono ali brez nje. 10 Zapisi ee v izglasju označujejo dolgi naglašeni e. 11 Pojavljajo se odrazi z vzglasnim ji/j/je (j in polglasnik), ki je iz psl. *jь. 12 Oblike izveličenj- zgolj odražajo preglas a v e v drugem zlogu in ne predstavljajo druge osnove. 13 Zapisi e/i v drugem zlogu (kamene, kamine) pomenijo zapis e ali polglasnika. 222 kraljestvo [72] Ed [71] I: krajléstvu [23], kraléstvu [8], krajlestvu [2], králestvu [2], krájlestvu. R: kraléstva [9], krajléstva [2], králestva. D: kraléstvu, krajlestvu. T: kraléstvu [4], krajléstvu [2]. M: krajléstvi [11], kraléstvi, kralestvi, krajléstvu, kraléstvu. Mn I: kraléstva. krščanstvo [9] Ed I: karšánstvu [4], keršánstvu [2], kàršánstvu. R: keršánstva, karšanstva.14 ledovje [16] Ed [10] I: lédovje [4], ledovjé, ledevjè.15 T: lédovje [2], ledovjé, ledovjè. Mn [6] M: lédovjih [5], ledovjih. leto [320] Ed [197] I: léjtu [27], lejtu [14], lèjtu. R: léjta [26], lejta [12], lèjta. D: léjtu, lejtu. T: léjtu [22], lejtu [16]. M: léjtu [8], lejtu [3], lejti, lèjtu. O: léjtom. Dv [5] T: léjti [4], lejti. Mn [118] I: léjta [6], lejta [2]. R: lejt [80], léjt [2]. T: lejta [7], léjta [4], léjte. M: léjtih [5], lejtih [5], léjtah [4]. O: lejtmi, léjti. malikovanje [5] Ed I: malykovánje [2], malykovájne, malykuvánje.16 T: malykovánje. maščovanje [14] Ed I: maščovánje [4]. R: maščovánja [4], maščuvánja [2],17 maščovájnja, maščuvájna. D: maščovánju. T: maščovánje. meso [103] Ed I: mesú [36], mesù [18], mesu. R: mesà [11], mesá [8]. T: mesú [8], mesù [6]. M: mési [6], mesu [2], mésu, mesi. O: mesom [2], mésom, mésam, mesam. mesto [889] Ed [850] I: mestu [325], méstu [93], méjstu [91], mejstu [50]. R: mésta [57], mesta [28], méjsta [14], mejsta [10]. D: méstu [5], mésti [3], mejstu. T: méstu [62], méjstu [14], mestu [16], mejstu [10]. M: méjsti [30], méjstu [9], mésti [8], mejsti [6], mesti [6], méstu [3], mejstu. O: méstam [5], mestam, méstom, mestom. Dv M: méjstih. Mn [38] I: méjsta [4], mésta [3], mejsta [3], mesta [3]. R: mest [5], mejst. T: mésta [8], mesta [3], méjsta [2]. M: méjstah [2], méjstih, méstah, mestah, mestih. 14 Sklop šč se poenostavlja v š, morda zato, ker je spredaj že soglasnik (r), vendar je pojav prehajanja šč v š širši in ni nujno vezan na posamezno pozicijo. 15 Verjetno gre pri ledevjè za vokalno harmonijo. 16 Lahko bi šlo za ponavljalno medpono -uva-, ki je različna od medpone -ova-, kar bi pomenilo, da gre za drugo besedo in je ne bi smel obravnavati tukaj. 17 Enako kot pri malikovanje. 223Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 mleko [100] Ed I: mléjku [31], mlejku [28], mléku [3]. R: mlejka [8], mléjka [6]. D: mléjki, mlej- ku. T: mléjku [8], mlejku [6], mléku. M: mléjki, mlejki. O: mléjkam [4], mléjkom. morje [296] Ed [290] I: morjè [40], morjé [38], morje [10], múrje [10], mórje. R: morjá [37], morjà [16], múrja [4], morja [2]. D: múrju [2]. T: múrje [20], murje [7], morjè [3], morjé [2]. M: múrju [70], morju [18], murju [16], mórju [2]. O: múrjom, morjam. Dv [3] O: morjáma [2], morjà. Mn [3] I: morjá [2]. M: mórjah. naprejvzetje [66] Ed I: napréjvzetje [14], naprejvzetjé [2], napréjvzetjé [2],18 napréjvzetjè [2], na- préjvzétje, naprejvzetjè. R: napréjvzetja [10], napréjvzetjá [3], napréjvzetjà [3], naprèjvzetjà. D: napréjvzetju [4], napréjvzetjù, naprèjvzetju, naprejvzetjù. T: na- préjvzetje [11], napréjvzetjé, napréjvzetjè, naprejvzetjé. M: napréjvzetju [2], na- préjvzetjù [2], napréjvzétju. O: napréjvzetjam. nebesa [78] Mn I: nebésa [13]. R: nebés [19], nebès [13], nebês. D: nebésam [6], nebésom. T: nebésa [15]. M: nebésih [10]. nebo [68] Ed I: nebú [24], nebù [16]. R: nebà, neba. T: nébu [5], nebú [4], nebu [2], nebù. M: nébu [3], nebu. O: nébam [6], nebom [2], nébom, nebam. obhajilo [3] Ed I: obhaylu [2], obhaýlu. oblačilo [93] Ed [85] I: oblačýlu [37],19 oblačílu [26], oblačylu [2], oblačilu. R: oblačíla. T: oblačýlu [6], oblačílu [3], oblačilu. M: oblačýli, oblačili. O: oblačýlom [3], oblačílam [2], oblačílom. Mn [8] I: oblačýla [5], oblačyla. T: oblačýla, oblačíla. obladanje [11] Ed I: obládanje [4]. R: obládajnja. T: obládanje [5], obládajne. obličje [28] Ed I: oblíčje [17]. R: oblíčja. T: oblíčje [4]. M: oblíčju. O: oblíčjam [3], oblíčjom [2]. 18 V 18 primerih (27 %) sta naglasa dva. 19 Zapis z y (oblačylu) že sam po sebi pomeni dolg, torej naglašen i. 224 odpuščanje [43] Ed I: odpuščánje [10], odpuščájne [6], odpuščéjne [2], odpuščénje,20 odpuščanje, odpušánje. R: odpuščánje [2], odpuščanja, odpuščájna, odpuščájnja. D: odpuščájnu, odpuščájnju. T: odpuščánje [6], odpuščájne [6], odpuščéjne. O: odpuščánjam, odpuščánjom. odrešitvo Ed I: odrešitvu. ohranjenje [5] Ed I: ohránejne [4], ohránenje. oko [383] Ed [68] I: okú [12], okù [12]. R: očésa [6]. D: očésu [3]. T: okú [6], okù [3], oku. M: očési [15], očésu [4]. O: očésom [2], očésam [2], ókom [2].21 Mn [315] I: očỳ [25], očy [12], očý [12], očésa [6], očesa. R: očỳ [23], očés [4], očès [4], uči [4], očy [4], úči [3], očý, vúči, vuči, očèjh. D: očýma, očésam. T: očỳ [35], vúči [20], úči [18], očy [16], očý [15], uči [4], vuči [3], očésa [3], óčy. M: očéjh [20], očèjh [7], očésih [4], očejh. O: očmỳ [29], očmy [13], očmý [6], očíma [5], očýma [4], očmý [4], očésmi [2], očési. olje [74] Ed I: ólje [26], olje [10]. R: olja [4], ólja [3]. T: ólje [7], olje [6]. M: ólju [4]. O: óljam [6], oljom [5], oljam [2], óljom. opominjanje [22] Ed I: opominánje [8], opominájne [7]. R: opominájna. D: opomonánju, opomináj- nu, opominájnju. T: opominájne [2]. M: opominánju. opravilo [141] Ed [130] I: opravílu [29], opravýlu [24]. R: opravýla [12], opravíla [6], opravila. D: opravýlu [2], opravílu, opravýli, opravíli. T: opravýlu [12], opravílu [11]. M: opravýli [3], opravílu [3], opravíli [2], opravýlu. O: opravílom [9], opravýlom [5], opravýlam [3], opravylom [2], opravilom, opravílam. Mn [11] I: opravýla, opraví- la. D: opravílam. T: opravíla [4], opravýla [3]. M: opravýlah. 20 Oblike z e v predzadnjem zlogu (odpuščenje) kažejo na preglas a v e, kar je pričakovana glasoslovna sprememba. Sklop šč se ne poenostavlja v š kot pri krščanstvo, verjetno zato, ker je med dvema samoglasnikoma. 21 V Oed se pojavlja oblika, ki nima podaljšane osnove (okom). V množini soobstajata dve sklanjatveni paradigmi. Najpogostejša paradigma (v kar 92 % primerov) je očí, očí, očíma, očí, očéh, očmí/očíma, ki je večinoma še odraz starih dvojinskih oblik, pojavlja pa se tudi paradigma s podaljšavo osnove z -es-, ki je pričakovana glede na edninske oblike: očésa, očés, očésam, očésa, očésih, očésmi/očési. V 25 primerih se pojavlja proteza: vuči. V 29 primerih (poleg tistih s protezo) se pojavlja v vzglasju u namesto o, ki kaže na cirkumflektirani o in se pojavlja v predložnih zvezah (v oči). 225Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 orožje [143] Ed I: oróžje [32], orožje. R: oróžja [28], orožja [2]. D: oróžju [10]. T: oróžje [36]. M: oróžju [7]. O: oróžjam [22], orožjam [2], oróžjem [2], oróžjám. pismo [187] Ed [125] I: písmu [31], pismu [23]. R: písma [10], pisma [8]. D: písmu [2], pismu. T: písmu [22], pismu [16]. M: pismi [3], písmi [2], pismu. O: písmam [2], pismam [2], písmom, pismom. Dv I: pisma. Mn [61] I: písma [14], pisma [6]. R: pisom [2], písom, pisem, písmi. T: písma [20], pisma [9], písme. M: písmah [2], písmih. O: písmami [2], pismami. pitje [90] Ed I: pytjé [22], pytjè [22], pytje [4], pýte. R: pýtja [2], pytjà [2], pytjá, pitjá. D: pýtji [2], pýtju [2]. T: pitjé [8], pitjè [7]. M: pytju [6], pytji [5], pýtju [2]. O: pýtjam [2], pytjom. plačilo [20] Ed I: plačílu [4], plačýlu [4], plačylu. R: plačíla [4], plačýla. D: plačílu, plačýlu. T: plačílu [2], plačýlu. O: plačílam. poboljšanje [15] Ed I: pobóljšanje [14], pobóljšanje. pogubljenje [25] Ed I: pogublénje [10], pogubléjne [9], pogubèjne. R: pogublénja. D: pogubléjnu. T: pogubléjne [2]. M: pogubléjnju. poklicanje [22] Ed I: poklícanje [15], poklícajne [2], poklicánje, poklicájne. R: poklícanja, pokli- canja, poklícajna. polje [115] Ed I: polé [20], polè [15], púle [3],22 poljè [2], pulje, pule, poljé, pole. R: polá [7], polà [6], púla. T: polè [17], polé [7], púle [2], pule [2], pole [2], poljé [2], pulje. M: púli [16], púlju [4], puli [3], pulju. pomanjkanje [71] Ed I: pománkanje [26], pománkajne [19], pomákanje, pománkajnje, pomanánje. R: pománkanja [5]. T: pománkanje [9], pománkajne [6], pománkajnje, pomankan- je. O: pománkanjam. poročenje [8] Ed I: poročéjne [6], poročénje [2]. 22 U se pojavlja kot odraz cirkumflektiranega o. 226 poslušanje [12] Ed I: poslušánje [7], poslúšanje. D: poslušánju [3]. M: poslušájnju. poštenje [61] Ed I: pošténje [11], postéjne23 [3], poštéjne. R: pošténja [2], poštéjnja, poštejnja. D: pošténju [2], poštéjnju. T: pošténje [19], postéjne [10], poštéjne [6], poštéjnje. M: pošténju, poštéjnju. O: pošténjom. potrpljenje [25] Ed I: potèrplénje [3], poterpléjne [2], poterplénje, potarpléjne. R: poterplénja, potarpléjna. D: potarpléjnu. T: poterplénje [8], potèrplénje [3], poterpléjne [3]. O: poterpléjnam. prebivališče [38] Ed I: prebiválišče [28], prebivalíšče, brebiválišče.24 R: prebiválišča. T: prebiválišče [4]. O: prebiváliščam [2], brebiváliščam. preganjanje [3] Ed I: pregánanje [2], preganájne. pregrešenje [2] Ed I: pregrešéjne. O: pregrejšéjnam. premaganje [12] Ed I: premagánje [2], premagájne [2], premáganje. R: premagájna [2], prema- gánja, premagájnja. T: premagánje [2]. M: premagájnju. prerokovanje [35] Ed I: prerokovájne [12], prerokovánje [10], prerokuvánje [6], prerokuvájne [4], prerokovanje. R: prerokovájna. D: prerokovájnju. prešuštvo [11] Ed I: préšištvu [2], présištvu. R: préšištva. T: préšištvu [3], présištvu [2], préšistvu. M: préšištvi.25 pričovanje [6] Ed I: pričovánje, pričuvájne.26 D: pričovájnju. T: pričuvájne [2], pričovánje. 23 Predvidevam, da je zapis st namesto št samo pisna različica pod vplivom nemškega črkopisa. 24 B v vzglasju je verjetno nastal zaradi prekozložne asimilacije. 25 Pod prešuštvo obravnavam več različic. Najpogostejša je prešištvu (sedem pojavitev) (IT prešištvu, R prešištva, D prešištvu, M prešištvi), ki verjetno odraža prekozložno asimilacijo drugega s v š. V predzadnjem zlogu lahko i odraža polglasnik ali pa i. Izhodiščna slovenska oblika je namreč *prěšəstvȍ (Snoj 2015). Naslednja različica je presištvu (v Ied in Ted; tri pojavitve), tretja različica pa je prešistvu, ki je najbližje izhodiščni obliki. 26 Glej malikovanje. 227Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 pridigarstvo Ed I: prídigarstvu. ravnanje [24] Ed I: rovnájne [13], rovnánje [7], rovnájnje [2]. R: rovnánja. T: rovnájne.27 razodevenje [8] Ed I: rezodivenje [6], rezodivéjnje, rezodevénje.28 rojstvo [38] Ed I: rojstvù [9], rojstvú [4], rojstvu [2], rójstvu. R: rójstva [7], rojstvà [7], rojstva [4], rojstvá [3]. M: rójstvi. selstvo [19] Ed [18] I: sélstvu [6], selstvu [5]. R: sélstva [2]. T: sélstvu [4], selstvu. Mn D: selstvam. seme [58] Ed [56] I: séjme [25], sejme [4]. R: séjmena [7], sejmena. D: séjmenu [2]. T: séjme [11], sejme [2]. M: séjmeni, séjmenu. O: séjmenom, sejmenom. Mn [2] T: séjmena. sonce [147] Ed [146] I: sónce [34], sonce [18]. R: sónca [39], sonca [20]. D: sóncu [4], soncu, sonci. T: sónce [9], sonce [4]. M: sóncu [5], soncu [4], sónci [3], sonci [3]. O: sóncam. Mn I: sónca. sovraštvo [52] Ed I: sovráštvu [15], sovrástvu29 [6], sovraštvu. R: sovráštva [2]. T: sovráštvu [18], sovrástvu [6]. M: sovráštvi [3], sovrástvi. spoznanje [50] Ed I: spoznánje [20], spoznájne [15], spoznájnje [2]. D: spoznánju, spoznájnju. T: spoznájne [6], spoznánje [2], spoznájnje. M: spoznánju. O: spoznájnom. srce [332] Ed [315] I: sercè [42], sercé [32], serce [3], sèrcé [2]. R: sérca [34], sercá [24], sercà [22], serca [7], sèrca [6], sèrcá [2]. D: sércu [5], sercu [5], sérci [4], sèrcu, sèrci. T: sercè [36], sercé [33], sérce [9], serce [2], sèrce, serciè. M: sérci [10], sércu [9], sercu [5], sèrcu [4], serci [2], sèrci. O: sércom [5], sèrcom [3], sércam [2], sércem, sercom. Mn [17] I: sérca [5], serca [2]. R: serc [2]. D: sércam. T: sérca [5], serca [2]. 27 Za izhodiščno dolenjščino je značilno, da raven preide v roven. 28 Raz- preide v rez-, i v tretjem zlogu je odraz nenaglašenega jata. 29 Verjetno gre za poenostavitev sklopa žs v s: sovražstvo v sovrastvo. Podrobneje Ramovš 1924: 188–193. 228 srebro [55] Ed I: srebrú [8], srebrù [7]. R: srebrá [10], srébra [5], srebrà [3], srebra [3]. T: srebrú [6], srebrù [3], srebru [2]. M: srébru, srebru, srébri. O: srébrom [4], srébram. šentovanje [2] Ed I: šentovánje, šentuvánje.30 tele [11] Ed I: tele [6], téle [3]. T: téle. O: telétam. telo [22] Ed [21] I: telú [4], telù [2]. R: telésa [6], telesa. T: telú [2]. M: telési [5], telésu. Dv O: telésma. tla [87] Mn I: tla [7]. R: tal [7], tál [2], tàl. T: tla [51], tlà [6], tlá. M: tlejh [8], tléh [2], tleh, tlih. tovarištvo [51] Ed I: továrštvu [19],31 továrstvu [2], továrištvu. R: továrštva [6], továrstva. D: to- várštvu. T: továrštvu [14], továrstvu [4]. M: továrštvi [2], továrištvi. trnje [41] Ed I: tárnje [13], térnje [4], tèrnje [4], tàrnje [2], tarnje, ternje. R: térnja [5], tèrn- ja [2], tárnja [2]. T: tárnje. M: térnju, ternju, tárnju. O: térnjam, tarnjam, tèrnjom. trpljenje [23] Ed I: tarpléjne [7], tèrplénje [3], terplénje [2], tarplénje, tarplenje, tàrplénje. R: terplénja, tèrpléjnja. T: tarpléjne [2], tàrplénje, terpléjne, tèrplénje. O: tarplénjam. uboštvo [31] Ed I: vbóštvu [10], vbúštvu [9],32 vbústvu [3], vbuštvu [2]. R: vbúštva [3]. D: vbúštvi. T: vbúštvu [2], vbóštvu. uho [105] Ed [26] I: uhú [4], uhù [4], vuhú [4]. R: vušésa, ušésa. T: úhu [3], uhu [2], vúhu [2], uhù, vuhu, vuhú. M: vušésu, uhu. Dv I: ušésa. Mn [78] I: vušésa [10], ušésa [6], všésa. R: vušès [6], vušés [2]. D: vušésam [2], vušesam. T: vušésa [25], ušésa [10]. M: vušésah [5], ušésih [4], ušéjsah. O: vušésmi [3], ušésmi, všésmi.33 30 Glej malikovanje. 31 Prevladujejo oblike z izpadom ponaglasnega i. Problematika -stvo/-štvo je enaka kot pri sovraštvo. 32 U je odraz cirkumflektiranega o, problematika -stvo/-štvo je enaka kot pri sovraštvo. V vzglasju je v namesto u. Lahko gre le za pisno variatno, verjetno pa bi lahko šlo tudi za dejanski v in bi bila torej beseda dvozložna in ne trozložna. 33 Več kot polovica pojavitev ima protezo (64), dve obliki z v v vzglasju lahko odražata protezo, 229Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 upanje [145] Ed I: vúpanje [15], vúpajne [14], vupanje [2]. R: vúpajna [5], vúpanja [5], vúpajnja, vúpajne. D: vúpajnju. T: vúpanje [50], vúpajne [43], vúpajnje [2]. M: vúpajnju [2]. O: vúpajnam [2], vúpajnom, vúpajnim.34 usta [125] Mn I: vújsta [7], usta [6], vusta [5], ústa [4], vujsta. R: ust [7], vujst [7] vust [4], vújst [4], vujst [2]. T: vújsta [19], ústa [11], vusta [7], vujsta [4], újsta [2], ujsta, vústa, vújste. M: újstih [4], ústah [3], vújstih [2], vújstah [2], vustih, ustih, ústih, vustah. O: vújstmi [8], vustmi [3], ústmi [3], ustmi [2], vústmi.35 veselje [177] Ed I: vesélje [58], veséle [3], veselje, veséjle. R: vesélja [43], veséla [7], vesèla. D: vesélju [4]. T: vesélje [25], veséle [9]. M: vesélju [7], veséjlu. O: veséljom [6], vesélom [5], vesélam [3], veséljam [2], veséjlom. videnje [4] Ed I: vídenje [3]. R: vídejna. vino [273] Ed [269] I: vínu [101], vinu [58], vinú. R: vina [19], vína [18]. D: vínu [7], víni. T: vínu [27], vinu [17], vino.36 M: víni [6], vínu [4], vini [2]. O: vínam [3], vínom [2], vinom [2], vinam. Mn [4] I: vína [3], vina. vojskovanje [19] Ed I: vojskovánje [4], vojskúvanje [3].37 R: vojskovájna [3], vojskovánja, vojsku- vájnja, vojskuvájne. D: vojskovájnu, vojskuvájnu, vojskuvánju. M: vojskuvájnu. O: vojskovánjem, vojskuvájnam. vprašanje [37] Ed I: vprašájne [17], vprašánje [8]. R: vprašájna. T: vprašánje [8], vprašájne [3]. vrata [123] Mn I: vráta [17], vrata [14]. R: vrat [10], vrát. D: vrátam [2], vratam, vratom. T: vráta [23], vrata [18], vráte [2], vrate. M: vrátah [9], vratah [4], vratih [4], vrátih, vratáh. O: vrátmi [12], vratmi [2]. vreme [85] Ed [84] I: vréme [36], vreme [26]. R: vreména [11]. T: vréme [6], vreme. M: vré- menu, vreménu, vreméni. O: vreménom. Mn T: vreména. lahko pa dejanski v, kar pomeni, da sta obliki všesa in všesmi samo dvozložni. 34 Vse oblike imajo protetični v. 35 Dobra polovica (64) pojavitev ima epentetični j (vujsta). 64 % (80 pojavitev) ima protezo v. 36 Edini primer med obravnavanimi samostalniki, ki ima v izglasju o namesto u. 37 Glej malikovanje. 230 zanesenje [4] Ed I: zanesénje [2], zaneséjne [2]. zasluženje [15] Ed I: zaslužénje [3], zaslužéjne [2]. R: zaslužénja [2], zaslužéjna, zaslužèjna. M: zaslužéjnju [3], zaslužéjnu [2], zaslužénju. zaupanje [17] Ed I: zavúpanje [8], zavúpajne. R: zavúpanja. T: zavúpanje [2], zavúpajne. M: zavúpanju, zavúpajnju. O: zavúpajnom, zavúpanjam.38 zdravje [61] Ed I: zdrávje [16], zdravje [3]. R: zdrávja [7], zdravja. D: zdrávju [13], zdravju [4]. T: zdrávje [14]. M: zdravju [2], zdrávju. zlato [91] Ed I: zlatù [16], zlatú [16]. R: zlatà [10], zlatá [8], zlata [3]. T: zlatú [13], zlatù [8], zlatu, zlátu. M: zláti [2], zlati, zlátu. O: zlátom [4], zlatom [4], zlátam [2], zlatam. zlo [56] Ed I: zlu [10]. R: zla [2], zlejga. D: zlu. T: zlu [20], zlù [2], zlú. M: zlu [19].39 zmirjenje [4] Ed I: zmýrjenje [2], zmyrjénje [2]. znamenje [150] Ed [134] I: známinje [101], znaminje [4], známenje [4]. R: známinja, známina. D: známinju. T: známinje [16]. M: známinju. O: známinjam [4], známinam. Dv I: známinja. Mn [15] I: známinja [3], znaminja [2]. R: známyn [2], známin, znamin, známinjov, známinov. T: známinja [3], znaminja.40 znanje [208] Ed I: znánje [9], znájne [8], znanje [6], znájnje [4]. R: znanja. T: znájne [61], znánje [52], znanje [48], znájnje [10], znajne [4], znajnje. M: znánju [2], znanju. O: znájnjam. železo [93] Ed [90] I: želéjzu [36], želézu [2]. R: želéjza [15]. D: želéjzu. T: želéjzu [16], želej- zu, železu. M: želéjzi [3]. O: želéjzom [11], želéjzam [4]. Mn [3] I: želéjza [2], želéza. 38 Vse pojavitve imajo protetični v. 39 Večinoma zveze imeti kaj zézlu in iti pózlu. 40 I v predzadnjem zlogu je odraz polglasnika. 231Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 žito [135] Ed I: žýtu [20], žytu [9], žítu [9], žitu [4], en shyti (I,20).41 R: žýta [11], žyta [7], žíta [3], žita. D: žýtu, žytu. T: žýtu [20], žítu [10], žytu [9], žitu [6]. M: žýti [10], žíti [3], žyti [2], žiti, žýtu. O: žýtam [2], žytom [2], žítom, žytam. življenje [226] Ed I: živlénje [47], živléjne [24], živlenje, žívenje.42 R: živléjna [21], živlénja [20]. D: živlénju [3], živlenju, živléjnju. T: živléjne [54], živlénje [36], živléjnje. M: živ- léjnju [6], živlejnju [2], živléjnu [2], živléjni [2], živlénju. O: živlénjam, živléjnam, živlénjom. analiza Sklanjatvene paradigme V tem poglavju predstavljam nabor vseh končnic v vseh sklonih in številih. Ednina blago, dejanje, delo, dete IT,43 detece, drevje, drevo, farstvo I, ferdamanje IR, gos- tovanje ITMO, govedo IR, govorjenje, grlo, grmenje IR, hojenje I, ime, izveličanje IRDTM, jagnje IRDTO, jutro IDT, kadilo ITO, kamenje IRTO, klicanje IO, kolo IRTMO, kraljestvo IRDTM, krščanstvo IR, ledovje IT, leto, malikovanje IT, maščovanje IRDT, meso IRTMO, mesto, mleko, morje, naprejvzetje, nebo IRT- MO, obhajilo I, oblačilo IRTMO, obladanje IRT, obličje IRTMO, odpuščanje IRDTO, odrešitvo I, ohranjenje I, oko, olje IRTMO, opominjanje IRDTM, opravi- lo, orožje, pismo, pitje, plačilo IRDTO, poboljšanje I, pogubljenje IRDTM, pokli- canje IR, polje IRTM, pomanjkanje IRTO, poročenje I, poslušanje IDM, poštenje, potrpljenje IRDTO, prebivališče IRTO, preganjanje I, pregrešenje IO, premagan- je IRTM, prerokovanje IRT, prešuštvo IRTM, pričovanje IDT, pridigarstvo I, rav- nanje IRT, razodevenje I, rojstvo IRM, selstvo IRT, seme, sonce, sovraštvo IRTM, spoznanje IDTMO, srce, srebro IRTMO, šentovanje I, tele ITO, telo IRTM, tova- rištvo IRDTM, trnje IRTMO, trpljenje IRTO, uboštvo IRDT, uho IRTM, upanje, veselje, videnje IR, vino, vojskovanje IRDMO, vprašanje IRT, vreme IRTMO, zanesenje I, zasluženje IRM, zaupanje IRTMO, zdravje IRDTM, zlato IRTMO, zlo IRDTM, zmirjenje I, znamenje, znanje IRTMO, železo, žito, življenje Imenovalnik: Končnici sta -u in e: za trdimi soglasniki -u, za mehkimi -e. Samos- talnik žito ima tudi obliko en žiti, kjer gre verjetno za napako, manj verjetno za vokalno harmonijo. 41 Morda gre za vokalno harmonijo. 42 Ta oblika je brez jotacije v v vlj pred pripono. 43 Če ni posebej navedeno, se pojavlja v vseh šestih sklonih, če se pojavlja v enem do petih sklonih, pa so ti navedeni s kratico. 3 3.1 232 Rodilnik: Pojavlja se končnica -a. Podaljšava osnove z -es- je vidna pri drevesa,44 kolesa, očesa, telesa, ušesa. Podaljšava osnove z -et- se pojavi pri jagnjeta,45 po- daljšava osnove z -en- pa pri vremena.46 Samostalnika upanje in vojskovanje imata poleg končnice -a tudi različico -e (vúpajne, vojskuvájne). Samostalnik zlo ima tudi obliko zlega47 po pridevniški sklanjatvi. Dajalnik: Pojavljata se končnici -u in -i. Končnica -u je prevladujoča; redkejšo -i najdemo pri naslednjih samostalnikih: blagi, deli, mesti, mleki, sonci, srci, uboštvi. Podaljšava z -es- je vidna pri drevesi, očesi, opravili, pitji, vini, podaljšava z -en- pa pri imenu, semenu. Tožilnik: Končnici sta -u48 in -e.49 Mestnik: Končnici sta podobno kot v dajalniku -u in -i. Prva prevladuje, a je tudi druga pogosta. Samostalnik dejanje ima tudi končnico -om (dejanjom), ki odraža vpliv orodnika. Podaljšava z -es- je vidna pri drevesi, drevesu, kolesi, kolesu, očesi, očesu, telesi, telesu, ušesu, podaljšava z -en- pa pri imeni, imenu, semeni, semenu, vremeni, vremenu. Orodnik: Končnice so -am, -om in -em. Končnica -am: blagam, dejanjam, delam, drevjam, gostovanjam, govorjenjam, kadilam, kamenjam, klicanjam, mesam, mes- tam, mlekam, morjam, naprejvzetjam, nebam, oblačilam, obličjam, odpuščanjam, oljam, opravilam, orožjam, pismam, pitjam, plačilam, pomanjkanjam, potrpljen- jam, prebivališčam, pregrešenjam, soncam, srcam, srebram, trnjam, trpljenjam, upanjam, veseljam, vinam, vojskovanjam, zaupanjam, zlatam, znamenjam, znan- jam, železam, žitam, življenjam. Končnica -em: orožjem, srcem, vojskovanjem. Končnica -om: blagom, dejanjom, delom, govorjenjom, grlom, letom, mesom, mes- tom, mlekom, morjom, naprejvzetjom, nebom, oblačilom, obličjom, odpuščanjom, okom, oljom, opravilom, pismom, pitjom, poštenjom, spoznanjom, srcom, sre- brom, trpljenjom, upanjom, veseljom, vinom, zaupanjom, zlatom, železom, žitom, življenjom. Podaljšava z -es- je izpričana pri drevesom, kolesom, očesam, očesom, podaljšava z -en- pri imenam, imenom, semenom, vremenom, podaljšava z -et- pa pri jagnjetom, teletam. Samostalnik upanje ima tudi končnico -im (upanjim), ki odraža vpliv pridevniške sklanjatve. Končnica -em se pojavlja zgolj posamično, kar kaže na to, da je preglas za mehkimi soglasniki že zamrl. 44 Drivesa, kolésa, očésa, telésa in telesa, ušésa in vušésa. 45 Jágneta. 46 Vreména. 47 Zlejga. 48 Samostalnik vino ima tudi obliko vino. 49 Samostalnik srce ima tudi obliko serciè. 233Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 Dvojina kolo MO, leto T, mesto M, morje O, pismo I, telo O, uho I, znamenje I Imenovalnik: Končnica je -a: pisma, znamenja. Samostalnik uho ima podaljšavo z -es-: ušesa. Vidimo vpliv moškega spola, saj bi sicer pričakovali končnico -i. Tožilnik: Končnica je -i: leti. Mestnik: Končnica je -ih: mestih. Samostalnik kolo ima podaljšavo z -es-: kolesih in kolesah, kjer je končnica -ah. Orodnik: Samostalnika kolo in telo imata podaljšavo z -es-: kolesma, telesma s končnico -ma, ki odraža podedovano stanje; ter kolesa, kjer je končnica -a, ki je verjetno nastala po analogiji z moškim spolom množine (stroji, s stroji > kolesa, s kolesa). Samostalnik mor- je ima končnici -a: morja in -ama: morjama. Glede na to, da je predzadnji zlog naglašen: morjáma, prvi a ne more biti rezultat ponaglasnega akanja (iz morjoma). Množina dejanje IT, delo IT, drevje I, drevo IRTM, govedo IRDT, govorjenje T, grlo T, ime IRT, kadilo T, kolo IRTMO, kraljestvo I, ledovje M, leto IRTMO, mesto IRTM, morje IM, nebesa IRDTM, oblačilo IT, oko, opravilo IDTM, pismo IRTMO, selst- vo D, seme T, sonce I, srce IRDT, tla IRTM, uho, usta IRTMO, vino I, vrata, vreme T, znamenje IRT, železo I Imenovalnik: Končnica je -a. Podaljšavo z -es- najdemo pri drevesa, kolesa, očesa, ušesa, podaljšavo z -en- pa pri imena. Samostalnik oko ima prevladujoč Imn oči.50 Rodilnik: Podedovana je ničta končnica. Poleg te se pojavlja tudi končnica -ov, ki odraža vpliv moškega spola: govedov, znamenjov. Podaljšava z -es- je vidna pri dreves, koles, očes, ušes, podaljšava osnove z -en- pri imen. Samostalnik oko ima prevladujoč Rmn oči,51 pojavlja pa se tudi oblika očeh s pridevniško končnico -eh. Končnico -i ima lahko tudi samostalnik pismo: pismi. Dajalnik: Pojavljata se končnici -am in -om: Prva je prevladujoča: govedam, nebe- sam, opravilam, selstvam, srcam, vratam; -om je izpričana pri dveh samostalnikih: nebesom, vratom. Podaljšava osnove z -es- je izpričana pri očesam, ušesam. Sa- mostalnik oko ima tudi obliko z -ima: očima.52 Tožilnik: Končnica je -a. Podaljšava z -es- je vidna pri drevesa, kolesa, očesa, ušesa, podaljšava z -en- pa pri imena, semena, vremena. Samostalniki leto, pismo, usta, vrata imajo tudi končnico -e: lete, pisme, uste, vrate, kar odraža vpliv žens- 50 Oči [49] : očesa [7]. 51 Oči [37] : očes [8] : očejh. 52 Obe obliki se pojavita po enkrat. 3.2 3.3 234 Metod Čepar  Sklanjatev SamoStalnikov Srednjega Spola v Hipolitovem Slovarju: gradivo kega spola. Samostalnik oko ima prevladujočo obliko Tmn oči, pojavlja pa se tudi oblika očmi s končnico -mi, ki kaže vpliv orodnika.53 Mestnik: Končnice so -ah: letah, mestah, morjah, opravilah, pismah, ustah, vra- tah; -ih: ledovjih, letih, mestih, nebesih, pismih, tlih, ustih, vratih; in -eh: očeh,54 tleh. Podaljšava osnove z -es- je vidna pri drevesah, kolesah, kolesih, očesih, ušesah, ušesih. Orodnik: Končnice so -mi: letmi, očmi,55 ustmi, vratmi; -ami: pismami; in -i: leti. Podaljšava z -es- je vidna pri kolesmi, očesmi, očesi, ušesmi. Samostalnik oko ima v Omn tudi obliko očima s končnico -ima. Odrazi ń in ĺ: Obravnavani samostalniki: dejanje, ferdamanje, gostovanje, govorjenje, grmenje, ho(j/d)enje, izveličanje, jagnje, kamenje, klicanje, malikovanje, maščovanje, obla- danje, odpuščanje, ohranjenje, opominjanje, poboljšanje, pogubljenje, poklicanje, pomanjkanje, poročenje, poslušanje, poštenje, potrpljenje, preganjanje, pregrešen- je, premaganje, prerokovanje, pričovanje, ravnanje, razodevenje, spoznanje, šent- ovanje, trnje, trpljenje, upanje, videnje, vojskovanje, vprašanje, zanesenje, zaslužen- je, zaupanje, zmirjenje, znamenje, znanje, življenje. Če sta v besedi dva ń, je odraz prvega vedno n. Odraz nj se kot edini ali močno prevladujoč (80 % ali več primerov), če ni prvi odraz ń, pojavlja v 15 primerih: dejanje, ferdamanje, govorjenje, ho(j/d)enje, malikovanje, maščovanje, oblada- nje, poboljšanje, poklicanje, poslušanje, razodevenje, šentovanje, trnje, zmirjenje, znamenje. Prevladuje (več kot 50 %) v 15 primerih: gostovanje, izveličanje, jag- nje, kamenje, klicanje, odpuščanje, pomanjkanje, poštenje, potrpljenje, preganjanje, trpljenje, videnje, vojskovanje, zaupanje, znanje. Točno polovico pojavitev pred- stavlja nj v štirih primerih: premaganje, upanje, zanesenje, življenje. Tako se v vsaj polovici pojavitev nj pojavlja v 34 primerih od skupaj 46, kar pomeni, da je močno prevladujoč. Deset do devetinštirideset odstotkov pojavitev predstavlja nj v desetih primerih: grmenje, ohranjenje, opominjanje, pogubljenje, poročenje, pričovanje, ravnanje, spoznanje, vprašanje, zasluženje. Odraz nj se torej pojavlja v 44 primerih. Odraz jn močno prevladuje v treh primerih: grmenje, ohranjenje, pre- grešenje. Prevladuje v petih primerih: klicanje, pogubljenje, poročenje, ravnanje, vprašanje. Točno polovico pojavitev predstavlja jn v treh primerih: opominjanje, pričovanje, zanesenje. Tako se v vsaj polovici pojavitev jn pojavlja v enajstih pri- merih. Deset do devetinštirideset odstotkov pojavitev predstavlja jn v 23 primerih: dejanje, gostovanje, govorjenje, ho(j/d)enje, izveličanje, malikovanje, odpuščanje, poklicanje, pomanjkanje, poštenje, potrpljenje, preganjanje, premaganje, preroko- vanje, spoznanje, trpljenje, upanje, videnje, vojskovanje, zasluženje, zaupanje, znan- 53 Oči [122] : očesa [3] : očmi [3]. 54 Očeh [28]: očesih [4]. 55 Očmi [49] : očima [9]: očesmi [2] : očesi. 3.4 235Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 je življenje. Manj kot deset odstotkov pojavitev predstavlja v treh primerih: kamenje, maščovanje, obladanje. Odraz jn se torej pojavlja v 37 primerih. Odraz jnj ima največji delež v zasluženje, kjer predstavlja dvajset odstotkov pojavitev. Prisoten je v 26 primerih: dejanje, govorjenje, ho(j/d)enje, izveličanje, maščovanje, obladanje, odpuščanje, opominjanje, pogubljenje, pomanjkanje, po- slušanje, poštenje, premaganje, prerokovanje, pričovanje, ravnanje, razodevenje, spoznanje, trpljenje, upanje, vojskovanje, zasluženje, zaupanje, znanje, življenje. V petih primerih se pojavlja tudi odraz n, v jagnje in prerokovanje v več kot šti- ridesetih odstotkih, v dejanje, kamenje, znamenje pa v manj kot dvajsetih odstotkih pojavitev. Različne odraze ĺ najdemo v: kraljestvo, olje, poboljšanje, pogubljenje, polje, potrpljenje, trpljenje, veselje, življenje. Močno prevladuje odraz l, ki je edini v petih primerih: poboljšanje, pogu- bljenje, potrpljenje, trpljenje, življenje. Močno prevladuje pri polje, v več kot dese- tih odstotkih pa se pojavlja še v kraljestvo in veselje. Odraz l tako najdemo v osmih primerih. Odraz lj se pojavlja v treh primerih. Edini je pri olje, močno prevladuje pri ve- selje in deset odstotkov predstavlja pri polje. Odraz jl se pojavlja v dveh primerih. Pri kraljestvo predstavlja šestdeset odstot- kov primerov, pri veselje pa dva odstotka. Sklep Pričakovano se v Ied, Ted pojavljata končnici -u in -e, v Red končnica -a, Ded in Med imata prevladujočo končnico -u z dvojnico -i. V Oed je končnica -am, pone- kod še tudi -em in -om. V Idv je končnica -a, v Tdv -i, Mdv -ih/-ah, Odv -ma/-a/ -ama. V množini so končnice Dmn -am, Mmn -ah, v Rmn se pojavlja -ov, v Omn pa -mi. Ostale končnice so enake kot v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. viri in literatura Listkovna kartoteka Sekcije za zgodovino slovenskega jezika ISJ ZRC SAZU: gradivo za Slo- var slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, gradivo za obrnjeni Hipolitov slovar (pripravil Jože Stabej). Breznik 1916 = Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celovec, 1916, https://www. fran.si/slovnice-in-pravopisi/35/1916-breznik. Jelovšek 2021 = Gorske bukve 1582: znanstvenokritična izdaja.,u r. Alenka Jelovšek, Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. Kidrič 2013 [1928] = Francè Kidrič, Hipolit (1667–1722), Slovenska biografija, Slovenska akade- mija znanosti in umetnosti – Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013, http://www.sloven- ska-biografija.si/oseba/sbi231720/#slovenski-biografski-leksikon. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Hintner – Kocen, ur. Izidor Cankar et al., Ljubljana: Zadružna go- spodarska banka, 1928. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Ljublja- na: Učiteljska tiskarna, 1924. 4 236 Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika. Skripta, prirejena po predavanjih Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1952. Snoj 2015 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar3, www.fran.si. SSKJ 16 = Kozma Ahačič – Metod Čepar – Alenka Jelovšek – Andreja Legan Ravnikar – Majda Merše – Jožica Narat – France Novak – Francka Premk, Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. A–D, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021 (Zbirka Slovarji).