Stnm 14.	»SLOVENEC«, dne 24. decembra 1933.	8tev. 298.
SLOVENCI NA MADJARSKEM
Splošno j« mano. da »o Slovene] živeli nekdaj daleč gori ob Blatnem jezeru, kjer i* bilo v devotem atol« lju celi» središče države panonskih Slovencev. Toda lo iiroo ozcmlie ie pod vphvuoi niadžarizacijc izgubilo svoc slovensko prebival-Ivo, ki <e i« v meiali madžarske države ohranil« lc med Muro in Kabo
V začetku 18. stoletja >c ic s leda ozemlfa izselilo iickai evangeličanskega prebivalstva, ki j« nato v bližini Velike Kanue v župni|i Soniogy ustanovilo II slovenskih naselbin. Toda la slovenski otok se it /e «redi minulega stoletja popolnoma pomadžaril. Ostali pa so takozvani ogriki Slovenci« med Muro № Kabo, to je v danain i Slovenski krajini. Ti prebivalci «o se vselei na-živali le Slovene aH Slovence, radi tega se njihovo ozemlje pravilno imenuic Slovenska krajina.
Bali malo je znano, da se leta 1419. niso adružih vsi I* v št »ogrski Slovenci» z ostalimi Slovenci ш da te-daj lahko ie dan „-s govorimo o ogrskih Slovencih N/h število sker «i ogromno.
S o k o I 6 v c i (Szakonylalu) 1546 preb. in Slovenska v« s (Kabatöllaluj s 760 preb.
Samostojno župnij tvori kraj Dolnji Senik |Als6szölnök), ki ima 713 prebivalcev in j« danes žc skoro na pol nemiki.
Ce prištejemo k temu Številu prebivalstva ic številne iz&clience v Ameriki, tadai lahko rečemo, da znaša ^levilo rahskih Slovencev okoli 6000.
Komaj pol ure od Slovenske vćsi leži mesto Szentgotthrird — Sv Golhard ali Monoiter. ka-koi ran pravijo Slovenci to- in onstran državne meje, od katere ie oddaljen komat IS km, Ime |e dobil radi tega, ker se nahaia v n eni samostan cistcrcnanccv. Monoiter leži ob reki Rabi in je z železnico zvezan z Madžarsko in z Avstrijo. V MonoHru sta okrajno glavarstvo in sodnica ter ostali uradi, ki vplivajo raznarodovalno na slovensko prebivalstvo. Iz Slovenske vesi hoijo ljud e tudi v cerkev sem. kier poduša;o inad.ar-sko «ridigo in moti o iz »lovenakjh molilvenikov. Nokdai so tukajšnje tiskarne tiskale tudi Sloven-
ki se vtihotapila v njihov zaiemljivi besedni zaklad. Glavna posebnost tega govora j«, da ženske govore o sebi v moškem spolu |na pr, gya san iiu E jat sem šel); dalje se glas »k. spreminja ponekod v it.ehak »č« (na pr. kilnja — čQnja s kuhinja); običajni prekmurski »d« preide v »б« (töj — tudi); »o« prehaja v »a« (naužič — nožič). Pomočnik »biti« se na pr glasi: rim, sit, si itd. Besedni zaklad pa j« nadvse zanimiv. Celotno melodijo tega na-severnejiega slovenskega govora pa otnaču e naglo menjavanj glasovne viiine.
Prebivalci teh krajev imenujejo sami sebe
• Slovene.«, kakor običajno po veej Slovenski krajini To »o izdavili tudi pred razmejitveno komisijo |gl. Slavi« v Mladiki 1923). Tu je tedaj ohranjena praoblika narodnega imena, enako kako« med Beneikimi Slovenci. Kot posebna krajevna označba teh krajev pa živi naziv »Bomčcke«, kar je menda isto kot »Dogmeri« (Prešeren!),
In bodočnost Slovencev na Madžarakem? Ohranili so se do današnjega dne v neprijaznih razmerah Poznavavci pa menijo da madtariza-cija s tako naglico napreduje, da bo ostalo le le nekaj rodov slovenskih...	V. N.
LETOŠNJA SVETA NOČ
Na las je podoben današnji tas razmeram, ki »o vladale pred 1036 leti, ko je bilo rojeno betlr-hcnisko dete Rimski imperij je vladal res takral {liani aval. In »leer «isto po kapitalističnih načelih in principih. Kavno v lasu Jezusovega rojstva jo !>il la kapilalisom na viiko. Dva raireda sta bila. razred hogaiiuov in rasrrd nemaničer, prolelareev. l>va tiso« nmgnatov je razpolagalo t vsem, kar je hiln na temlji. Prnletarei so bili gonilna sila lega kapitalističnega gospodarskega reda. V takratni lakonodajl je bila sebičnost podprla i družabno in državno avtoritete, kar je seveda nujno privedlo do demomlizacije hogatašer in do razpada lake, »ieer mogočne, a trhle stavbe. Prišel je nov red družbe in gospodarstva, ki ga je prineslo in izoblikovalo krščanstvo.
Rog je ohlatodarll zemljo in človeštva s polnim blagoslovom. Vsega je dovolj! Toda letošnje božične praznike ho motilo veliko nenhranih glasov, ker je »vet dane« poln krivic, zmešnjav in tabled. Ogromna je danes armada lačnih in bednih, ki prosijo delo in zaslužek za sebe in ta svojo «bližino. Do strašne številke 30 milijonov je v letošnjem leta narasla brezposelnost, posledica nekr--danskega gospodarstva. Kje porna svet svojega hliinjega. če vidi revičino in glad. pa ne mara pomagali Pšenico raje »etge. kavo tmeče v morje in bombaževe nasade pokonča, kakor pa da bi sto-
ril dobro delo. Dobička željna sebičnost potiska v kol idejo pravičnosti. Vsak se rije sam u«e akeai življenje, kakor ve in ina. Cim voč jih odriae, tem boljo zanj. Ce je tako, ni čudno, da propadajo moralne vrednote.
Človeštvo vpije dane« t istim hrepenenjem pe rešitvi, kakor pred 1933 leti. Svetonotae pesmi ie ne razume. Ce bi jo razumel, bi proletariat ne bil tako nezaveden. Ne saveda se, da bi bil brea moči, če bi ae bilo »vete noči. Sedanje razmere in gospodarstvo niso v skladu s svetonočao lilagovestjo. Naš materialistični čas »e tmdi. da bi it ljudi aa-pravil tirali, in hvali lo še kot velik napredek. Delavci čutijo ta napredek r svoji lapuičeuosti la revščini Zalo mora krščanstvo topel rešili uboge ljudi nove »užnosti. Sredstva je pokazalo betle-homsko Dete. Ta sredstva bodo osvobodila reveže in zatirane, ker bodo vdahnila duha Ijnbetni v mrzla srea. Družabni organizmi ratpadajo in rer-»čina je zato tako relika. ker dušam in irrem manjka krščanstra. Sebičnosti ne kroti reč krščanska moč, zato «o tako žalostne ratmere. Delavstvo naj spozna, da more samo božje Dete pomagati delavskemu «lanu. Odvrne naj se od listih, ki mu hočejo vzeti vero Njega. To vero pa ohranja čisto in neskaljeno samo katoliška rerkev, ki ima ves oni neitmerai blagoslov, ki ga je Jetus prinesel na svel.
BREZPOSELNEGA SVETI VEČER
vendar lil pa morah mi vsi vedeti vsaj to, da so Slovenci na Mad arskem ie danes. Saj je vedel za vasi rahskih Slovcnccv leta 1849. Peter Kozler, kii je v «Sloveniji« (št. 55—57) r članku «Slovenci na Ogrskim« imenoval tudi vasi ob Rabi. Dalje je I. 1864. dr. Janez Blcivveis v svojem ia-ljivem čitainiškem govoru »Slovenski jez k ali kraniska špraha«, našteva-oč obmejne slovenske kraje, omenil tudi slovenske vasi. ki se naha.ajo še danes na Madžarskem. — Na hol,M poznava-vec prekmurskih Slovencev, ha!o*ki župnik Božidar Raič, je I. I860 celo potoval po teh krajih, o čemer ic poro*al v L»tr-pivn Matice Slovenske I. 1868. Obiskal je tedaj zanimivega pisatelja Jožefa Koiiča. ki je tod župnikoval.
Da so ti kra i slovenski, je priznal v delu »Die Österreich-ungarische Monarchic im Wort und Bild« tudi pisec članka o železni županiji Balogh, ko je na str. 378. IV. zvezka zapisal, da živijo v monoitrskem okraju Vendi«. kar znači po madžarski terminologiji: Slovenci. Scmatizcm sotnbo-telske (Sroinballcly) škofi;c ornačujc jezikovno pripadnost Ich župnij z »lingua slovenica. — slo-ven«ki iezik.
Kako so ostali rabski Slovenci v bližini Monoštra |iz Monastcrium, mad* Szer.tgott-hard) po trianonskem miru ic dal.e na Madžarskem ?
Ko jugoslovanska delegacija na pariški mirovni konferenci ni doncüla, da bi dobili vse rabske «lovensie kraje in ';o ve tudi misel koridorja med češkoslovaško in Jugoslavijo ni uresničila, _ tedaj ic zahtevala jugoslovanska delegacija. naj priključi':» naši državi vsaj -neslo M o n o s l e i im župnija Dolnii Senik, Gornji Senik ter Stčva novci. V podkrepitev svoje zahteve so navajali mad^rsko uradno statistiko iz leta 1890.. po kateri ji bilo v dvanajstih ob.'innh monoštrškega okraja 4586 Slovcnccv. M06 Madžarov in 1172 Nemcev. Zlasti francosli delegati so bili naklonjeni zahtevam ,ugnslov«n kc delegacije toda izvedenec /j Ameriko, univ. prof v Newyorku Vonson sc ni mogel od!o?iti zn prt-klmčitev teh krajev jugoslovanski državi Ker v mestu Monotlru, ki so mu priseljenci in tnadžar. eka uprava dali tuj značaj, niso mogli Izlia/ali sloven«! e večini jc oMalo orcmlje roSskih Slovencev v madžarski državi. Zaman »o p:sa!c -No-rir.e v mesecu osvoboienja Slovenske krajine; •Xnate pol do Sentgothlirda, kjer vrtela rn.ii Raba?
Tam slovenska Ho zastava s!avno-dično pla polalal«
Meja meti Jugoslavijo in Midlursko gre po razvodiv r-ed Muro in Kabo. ka'era jc naTodno-Ktn-i mcia slovenstva na MndJarskom. To razvodje dose/e r Srebrnem ^regu komai 404 m.
Slovenci na Mau/arskcm žive danes v dere tih vaseh. Nekdaj ie segal slovenski živelj ie na-erc . kar nam pričajo slovenska kra ovna imena, kakor: Crclnik, Krtica. Tronšče, Zidova itd.
Ako prestopimo me|o pri Trdkovi, dospeni1 v kraj Gornji Senik Imadž. F*U«aa6fntlk), ki šteje 1580 j.rehivalcev. Gorn.i Senik tvori z vasjo Rllknrovei (napačno Ritkanovci. v hrutun Naši onstran meje, str. 97; madž. Ritka-hata|, ki ima 22t prebivalcev, samosto^o župnijo Današnji župnik ie po rodu Beli Hrvat z GradUtunskega. Kltkarovci »o pred I. 1919. pripadali župniji Veliki Dolčnci po pobočju ob glavni cesti, ki pcl.c proti Monoilru. Vsa okolica je hribovita In deloma pokrita z gozdovi — vse laku kakor na naiem Uoričkem
čez hribe vodi pol preko polj, j(ozdov in po-Uikor, ki so .:>cnačeai na specialni karti s takimi slovenskimi imeni kakorj Kdmlovjc, Stavlienica. Črna mli»ka. Stara. Velika in Gornja Cčlin». Hii-bovje, Nn koponlo, Pribr»;, Duga zemla. Gnojnica, Pidrastck, Grajka Itd,
Tnd «v razprostira ozemlje druge slovenake Župnije Sliva novci (madž. ApAtiatviinlalval. Kraj sam ima 513 prebivalcev; ostale vasi, ki pri-padaio tej župniji, pa so: Verice (Permise) s 176 prebivalci; An d ovci; (Orfalul z 29ft pre hivalci: O t ko vet (U)baUzafaJva| z 263 preb.;
ske knjige v prekmurščim, n. pr. koledar »Dober pa-daš« in kniigo o ženitovanjskih običa ih (ki je pa ni napasal Velič, kakor trdi Debcljak v 2iS 19331. — V mestu, ki ima 30C0 prebivalcev madžarske, nemške in slovenske narodnosti, se nahaja tudi popolna realna gimnazija. To gimnazijo so obiskovali do prevrata tudi dijaki iz Slovenske krajine; še danes jo obisku ејо tamkajinii slovenski rinovi, a večinoma Ic iz najbližje Slovenske veti. •— Moooštcr ie tudi sicer privlačen ta prebivalec iz bližnje okolice: tu se nahajajo tovarne za svilo, za kose in tobačne izdelke. Iz najbliže slovenske vasi je delalo tu včasih več sto delavcev.
Zeml-c jc malo in ie ta nc nudi dovolj živeža; zato so bili ljud e prisiljeni hoditi na sezonsko delo na velofosestva, ic bolj pa so ae oprijeli izseljevanja v Ameriko. Danes ima skoro vsaka druga hiša v teh vaseh svojce v Ameriki.
Gmotnemu položaju je primerna tudi zunanjost slovenskih vasi ob Rabi. Tam, kjer so si Aine-rikanci opomogli, imajo zidane hiše, ki so si vse podobne io Hh označuje stebričasto stopnišče vzdolž cele stavbe. Ponavadi ima pročelje troje ken T zelenimi oknicam:. Večinoma imajo eno sobo. pri premožne ših tudi dve ali celo tri, V hribih pa so pogostejše lesene in t slamo krile hiic. ki imaio ie neko posebnost: odprto ognjišče v kuhinji. Kuhinj s takimi ogniiči je še 25—30 odstotkov, — Narodopisje, ki fe proučeval tc vasi, jc zapisal. »Sramujejo se lega stanja, ženski svet komaj pusti človeka v kuhinjo in med gostim stokali e:ii obljubljal: -Saj, če pošlje sin ali mor dolarje ...« (gl. dr. Avgust Pavel, EtneJog 1931, 135).
Kakšna ic duševna kultura tela ljudstva?
/Jasli v hribovitih, od glavne ccslc odmakn;o-tith kraiih, je občuln? nezaupnoet budi proti tujcu. Do.lnmi to krive lega krajevne razmere, deloma pa vsa trihova preteklost. Mno<o bolj so va eni občevanja prebivalci v bližrk т. mestu, kamor pogosto hodjjo. Rrsn-'ni znača-i teh ljudi pa jc ■ kronicn in prija'cn Značilno in tioično osvctlUrc to »Iran dogodek, ki gn je zabeležil dr. Slavič v ivoii knjigi Prekmurje«, str. % Na pi^l:u je govoril lleta 19181 z neko ženico o navadnih »:va-reh. «Govorila sva tudi o tem. kako daleč segajo Slovenci, na kat je z veselem iravila: ,Tu ie vse slovensko!' Ob alovceti pa: .Hvala, ka tak 1ерЛ jočlof.
Sole so že od nekdaj popolnoma madžarske, k verouk se ie deloma poučuje v sloveničini. Zastopniki neke obme ne vasi so zahtevali pred mednarodno razmejitveno kom-si.o nai se v«.iouk
njivic v «lovcnšJinl Ig! Slavič. Nsše Prekmure, v Mladik: I923|. Vendar ps »latejči Ijudie ne obvlada n madžarščine, mlajši pa io lc ta silo lomijo. Kadar zapustijo iolo, ostanejo brez vsake prosvetne naprave, u. pr. druftcv. kil ig in časopisov. Edino sloven-ki molitvenik "ih spremil« v žavlienai. Danes je to /'a«.ii Molitvena krji^i-. ki je pod imenom staroslovcnska kniga» že od ekdaj najbolj priljubljena po vsej Slovenski kralini Spisal io jc M:Uo: Kiizmič I, 1783.. dane« pa jc doživela že 2ll. irdao' — Vendar jva je to inidslvo zelo dovzetno, na'arjeno in tikalelinn. To dokazujejo n, pr '/scljcnci v Vmcriki In oni. ki pridejo v višje šole
Ker jc prebivalstvo takurekoč zaprto pro' sv« lom, ic ziasti močno lomaca tradicia, ki posebnu ura t v n 'hovih običajih, verovanjih in v jeriku iNekaj nades v »Slovencu« 24 decembra ln3l 'Božič v Slovenski krajini«.) 2al, da vse to bogastvo ljud«ke duir »e ni dvignjeno Nsša d<vDnost je, da takoj in sistematično poskrbimo »j to, da se p-eišč« vse nsroJopisno gradivo in reši pred pogubo!
Govor rab«klh Slovencev ie isto nareč-e katero govore ob »o-nrm teku t.fdnre ali Prt-toke v Slovenski kra ini Vendar pa ima la govor še dokar lastnih poter in posebnosti, že ns»odo-pisni pisatelj J. Csaplovies ;e zabeležil ! I978 v svojem spisu o Hrvatih in Slovencih na Madžarske». da ic govor teh kra;ev prccei ttarinsVt t« samosvoj. Vsak dan pa narašča vpliv madžaričlne.
Advent
Brot dela, kakor vedno, romam po ccalab Sluzast zrak leži telak In vložen na meatnem Иачи, llnčl vac, kar bi utegnilo biti kakorkoli veselo in svetlo. Hoče ae mi prostrenatva, neskončnega obzorja. A drii me eeata: vodi me kakor usoda.
Na trgu pred cerkvijo sem. Danes ni nedelja z zvonovi, vonjem po kadllu In praznično obleko. Delavnik le no vseh obratih Ne, ne na vg^h. Tamle lerajo otroci svoje pravljične san)e. V njihovih očeh je nekaj tistega prostranstva, ki an iičem.
Tu sredi trga za bo2:čna drevesca stoji lelka, gola ko svetnica in neina ko spokornica. Stoli in je sen in mnlltrv sluteni prevrptih otrok, Vlr-fe me k njej. Novvi mi je v mojem dnpvu. pa vendar mislim, da (o рогпчш iz prvih časov, kaknr гк>-znam od takrat tudi ie molitev, s katero «eni «e kot mnjhon otrok obračal k Bogu. Kako daleč |e zdaj vse to1
Jelka mi nekai govori, čisto rnrlnčno razumem njene besede »Iz daljnega gozdu so mr rirlpel|nli,» začne, dn sc moram spomniti na otro*ke pravljice: -Nekoč je bilo...e -Za vlsnke reci sem namenjena llrnfina Čnkn name. Oče v skrbi in sti-«ki. mali v llubcznl ilo svojih otrok, katerim bom na sv. veter oznanjala Kristusovo bltgOTMl Kini 'li pride 'isti. ki me plača In VTuinio da bom :no cla izpolnili svoj nnmen.«
Oiirnem še vstran, arpni dalje po epsli. mislili-, na bpsedo o nnmenii. mislim na n?ela in mater. vpraSulem po »rffi otrok. Saj spiii t-.i1 )iz pnkll-can! Tudi name čoka drulinn' K I ii nridp kdo !n tnf plača?
Tesnobno «i r.nstavllnm to v-nrnSsnje In ren-•lar |e kos ••ere In povpl'č.injp bnMčn ca drevesa •' tem. клг ;.-ml|pjii s Roboj na pot v svoj brezp.v-«e|ni ndverj
Sr. t'pepr
Prazmijpio, lliidje v svojih domovih, prižigajo luči lil pojo pesnil o iniru. Praznujejo in počivalo, kakor moram ludi |nr. prarnovnti in počivali dnn za dnem. lc da brez luči. It- da brez pesmi I
Zopel 'Jtrein svoin pol po cestah Tamle pospravljajo ioltrp, zadnje, ki «o 5«> ostrile Prav velike so vmes, ki «n nekoč pač snnlalo o pal-čnli
Za okni vziarevajo luči, prav laku kakor in boilčnih «lopisnirnh. Ali |p res- So kje kaj sveto-
nočnomu čudeiu podobnega? Zoatori na oknih varujejo svojo tajno In molče.
Domov ne moreni Tam med štirimi stenami mojega uboSIva živi očitek. Pred tem je treba bežati, kamorkoli žel Noč ima pač prostora za katerega izmed nas.
Božična popevka mi cvili nasproti iz starega gramofona in v nos tati udari zatohlo ozračje predmestne krčme.
Brez miru bežim v pokoi božjega hrama. Sknzt omrežje, ki loči preddvorje od svetiiča. morem videli oltar in jaslice. Mali svetniki, kako »o «e znaili tu po prastarem običaju! Vsi slovesni irt resni so in prevzeti od svoje iure In polni milosti božjega DetPla. Nobpdpn si ne upa dihati In Ilvetl nd preobilice Čudeža v jaslicah, Samo v veliki srebrni zvezdi, ki stoji nad streho, živi in tke svetloba večne luči.
Vse to vidim od daleč in mi je kskor privid, kakor sen.
Pokleknem, prav kakor pislirjl ob jnslirah, in sem kakor eden izmed njih In v-prujem. da ««m blage volje kakor oni. Ciilim. kako zdaleč počiva na meni pogled božjega Deteta in jecljam molitev, brez zvez" vso ubogo.
Božje Dot", slab pastir sem in ne prinaiam e sebo) nobene ovčlee; prinesti 11 morem samo «vo-io osainljcnust. Jezus, lu&sriov sin. dni ml toliko, <ln morem tesali, pn naj bi i/ lega tudi le kr% ravno vplik dovolj, ih pribijeni nntlj svojo innlo-duininit in otamljeiiostl
Sib'esffoeo
Kako vsi praznujejo 1 tin I se poslavljajo In se le neradi ločiio od st.ire(;a l>*la: Iti toži se jim po tem. knr zapuščajo Drutri upajo na novo loto г novim pogumom, v njih s-r, želje, ki računajo na izpolnitev. Meni se po ničemer ne toži in ničesar ne želim Čakati: lo je moja usodo. In čakanje nc jioznii ne nazaj ne naprej!
Staro IpIo oddala svoie zvezde novemu. Kako lopa srpbrtvi igra na nebu. Nai se udeležim te Igre, moj liog! Nai vćlcnini v l«r« vesolja svoj brezposelni dan. -voje brezdelno leto' Daj mi bili, i-p ie drugače no morem izpolniti svoje?« žfvljonia. Ivol otrok, ki Tebi na Ča«t icrrn' Icrro tvezda. nebeško Itrro nn ZOIllIji.
Dv-ппчј«! bi i» v stolpu. Knr>ikaiu v novo l»m. In nisem v«'č tujec nn svoji cesll.	L. V.
Ureditev družbe na pod agr sfanovshe vzajemnosti
lian« se moogn covorl lu plfre o slanov»ki vzajemnosti, o stanovski ureditvi družbo In o stanovski dri-ivi. Ker pa so izš'e le idejo ix kräian-skegn kroca in jim jo dni prav poseben poudarek papež PI] XI. v »vojl okrožnici -IJtiadrnBesuno nuno . zato doživljamo dan ua dan imežcnje. t»la-tonje in omalovnževau|e leh Idej. Predvsem ie proli ldo|i stanovsko ureditve družbe vstal vce kapitalistični svet, ker je začutil, da v stanovski družbi zanj ne bo več prostora, potem pa so zagnali krik tudi iiiarksizuii vseli vrst, od materialističnega do krščar.skoea Nnpadi »p seve-la ne vršo znlo, ker |e stanovska ideja slaba, zgrešena in nesposobna ustvarili novih družabnih razmer, ampak zalo, ker jo priporoča papež kot predstavnik katoliške Cerkve. Kar pa prihaja ud te strani, lo je treba pobijati in smeSlli in označili kot nokni takega, kar ima ristlioii punuignti kiipilallsličiieniu stanu, dn ohlrži vso iiinč v rokah In Se nnproj Izmntgnvn delovno l]ud«tvo.
Kaj je pra»' za prav s Hl/inovsko urpdilvito Iružbp'.' AH io papež nnpruvil in izdal ksk mičrl ra stanovsko ureditev družbo nil za stanovsko <lr-žavn?	_
Pap»-ž Pi| XI. |e v »vo|l okrožnici iQuadra-uiosimo inntv poudaril stanovsko idelo In (o irl-poročil č' iveštvo. da )o u|>orabl pri obnovi druiab-noaa življenja Samo idejo, sniornleo ie dal pap-«ž, idejo, ki ni nov», le da so )o žo preveč tsmeeliln in «kornida pozabila, ta kar »o «oveda poekrb.-ll im oni «iruni kapitalisti, na drugi s'rani pa mars-sisti. otiinniuioč rut rodni boj knt edino rešitev *n pmletnrijat. Idelo stannvsko ureditve družbe je pri nas ž«- pred več kr»t Л0 leti itpovodal dr. Jaaet Kr. Krek v irroiem -Socl»lf?mU', fkoč- Mi stolimo na staliUu stanovakih korporacij. Prepričani smo,
da jo brez njih >gtwpudaraki- rod noinogoe. Prane rersejrlav piie v isasu (1OT2—lj, da o principu, da morn bili družba zgraj-iia na vzajemnosti delovnih stanov, mod panielnimi ljudmi sploh nc more biti diskusijo.
Kako nn) se la misel Izpelje v vseh podobnostih, o leni papež ne govori, ker to nje«» no tiče. To jo delo nas vseh, še posebej pa delo vsuh izobražencev in javnih delavcev. Zalo moramo z veseljem pozdravili vse nasvete in nnčrio vso razpravo in predavanja o tem predmetu Ni seveiia s tem ročoiio. dn Je vso prav dobro In edino pravilno ter brez zmot in pogreškov, toda vedeli moramo. da so nrinripielnr o-nore resnične in pra-silne Predvsem npooirjiimn nn knjigo dr. Jakolsi AleksiČa: Stanovska država, dalje na izvajanja dr, tiosarln v knjlel >Z.u nov družabni red in na članke dr. USenlčnika. dr. AbČina i. dr. v »Času«.
Z demagogijo, t tabavljanjem In smešenjem no bomo rpsili nill pnega «orialrioga probte ча. Rešitev jo v vztrajnem In sistematičnem delu. 3i|-no lahko je otnanjati radikalna gesln in Irosltl fraze pn «vetu. nelzmprno težko pa le i*ppl|ali tudi najmanjši načrt ki gre ta tem. da »e tboljšajo družabne ärmere.
Toda ml. ki pritnamo voditeljstvo Cerkve tudi v aockilno-eličnlh vprašanjih, hočemo študirati, delati in graditi — in to velja prav posebno u -pr»-šanje stanovske ureditve družbe - na temeljih, ki «o nam dani v pa|ieževih okrožnicah. Ne bo ia« oviralo ne sniešenjp nc ironitiranje v raznih listih in revijah (»Delavske politika«, »Beseda« L dr.), da ne bi šli vztrajno dalje po tačrtanl poti In -b novih današnii družabni red po cvangcljekih aa-fcelih.
tTg^O Oiictoud.
Sloven.sK.cL ue. Dol.Sen.iK J °SoKoLooci /
pOtKovc
'arJC&souci
'Ste va. pouči eQAnciouci
^STlitKarouei
/ Ч .и-«-4 TrdKouao"'mA.%etnMr&
оКи idobla yćS3or£Ča.
J U G 0 S L A
^OMarKouct \ ^—ч Salouc,