Gospodarske stvari. Beseda živinorejcem. Licenciranje bikov za pleme se je vršilo v ljutomerskem okraju dne 17. septembra. Da bi naši kmetje znali vendar enkrat uvaževati važnost te panoge kmetijstva, odločil sem se o tem jim nekaj podati v premišljevanje. Vedno se kmetom oponaša, da so preveč konservativni, ter da se zmirom drže le stare navade, •) Spitzbart, svoje dni gradie, sedaj zaselje v občini Aschbaeh, — župnije Sochau blizu Fiirstenfelda. 2) Janez Jakob baron Wintershofen je bil pozneje lastnik Pilštanja. (J. Orožen, VI., 97). ki so jo podedovali od svojih očetov in pradedov. Da se držimo Slovenci žilavo svojega starega značaja, je prav. pa samo na eni strani; ali svet se dandanes jako raogočno giblje; opazujemo to v vseh strokah naše viharne dobe; tudi kmetje se morajo začeti gibati, ne smejo samo gledati, kakor drugi stanovi napredujejo, ter poljedelca tiščijo in ga celo hočejo zatreti. Naši slovenski poslanci, državni in deželni, poznajo naše težnje, oni vedo, da kmetijstvo vedno bolj propada, zato storijo tudi svoje dolžnosti, kolikorkoli raorejo. Vendar pa mi kmetje in poljedelci moramo tudi porabiti sredstva, ki nam jih podaje postava za zboljšanje svojega stanu. Taka postava, izdana dne 17. aprila 1896 z naredbo dež. odbora v Gradcu od 20. febr. 1897 nam podaje napotek, kako bi bilo mogoče zboljšati našo govejo živino. V tej stroki kmetijstva smo še tako rekoč v otroških letih, in trebalo se nam bode jako požuriti, ako nočemo zaostati ali popolnoma propasti. Dozdaj je bila pri nas navada, da smo moški opravljali svoje delo le pri konjih, našim ženskam pa smo prepustili popolnoma skrb za goved, za ščetinasto živino in za perutnino. Še le, kadar smo se po svoji jako trpki izkušnji prepričali, da poljski pridelki, posebno zrnje, nam daje malo haska in ne donaša nobenega dobička, začeli so med nami le nekareri obračati svojo pozornost na govejo in ščetinasto živino, pa tudi na perutnino. Da bi pa se zboljšala naša goveja živina ter nam donašala več dohodkov, je ravno namen one omenjene postave. Zdaj pa vprašam, ali je prav, da smo moški, akoravno ne vsi, dozdaj tako malo se brigali za našo goved ? Ne, to ni prav, pa tudi ne bo. Kajti, kako važno mesto zavzema goveja živina v kmetijstvu, pa tudi v narodnem gospodarstvu, kakšen velik kapital ona nadomestuje in kako velike obresti nam prinaša, pokažejo nam najbolj številke. Odkar se je vpeljalo pregledovanje goveje živine po posebnih komisijah tukaj v deželi, potrebno je bilo necega pregleda o naši govedi. Občinski predstojniki so podali vsako leto popis goveje živine v svoji občini; s tem popisom se je pokazalo tudi, kako veliko vrednost imamo mi kmetje v goveji živini. Vsled letoSnjega popisa imamo v ljutomerskem okraju: 178 bikov, poldrugo — do dveh let starih, 4907 krav, 1845 telic, od 1V2 do 2 let starih; 610 bikecev, 1287 teličk, pod jedno leto starih, in 752 juncev. Vsa ta živina povprek ima pri zdanji nizki ceni do 300.000 fl. vrednosti, katera svota bi nam dala po 5°'o računaje lo.OOO fl. obresti ali dobička. Računimo pa samo le s kravami dojnicami, vso drugo goved pa pustimo za zdaj v slran. Teh 4907 dojnic krav daje, računaje, da vsaka doji 9 mesecev po 30 dni t. j. 270 dni, nam vsaki dan povprek samo 2 litra mleka, dobimo torej od jedne dojnice 540 litrov mleka v enem letu; to računimo po naši nizki ceni na deželi samo po 5 kr. liter, dobimo torej od jedne krave dojnice, katera je vredna komaj 40 fl., v jednem letu 27 fl. haska, odračunimo zdaj še onih 7 fl. za razno orodje in popravke v hlevu, ostane nam še itak 20 fl. dobička, kar pa iznaša od kapitala, t. j. vrednosti živinčeta, 40 fl. popolnoma 50%; kajti krmo nam nadomestijo odpadki, ki so tudi veliko vredni; onih 4907 krav dojnic v ljutomerskem okraju pa nam prinaša vsako leto 98.140 fl. dobička, lepa svota v našem narodnem gospodarstvu. Zdaj pa vprašam, katera njiva nam nese 50% ali samo 15% čistega dobička z zrnjem? Iz tega naj zdaj vsak gospodar sam sklepa, ali stori prav, da se briga tako malo za svojo govejo živino, da jej polaga najslabšo krmo kot plačilo za toliki dobiček, ki mu ga donaša takšno živinče? Če bi znalo to živinče govoriti, reklo bi mu: »Ti nehvaležnež, zakai moram ravno jaz, ki lebi storim toliko dobrega, toliko haska, po tvoji nespameti in nemarnosti gladovati; zakaj mene mučiš s slabo krmo v zaduhlem hlevu, da niti zdravega zraka niti svetlobe meni ne privoščiš za mojo dobroto!« Žitne cene v Celju. Meterski cent: Pšenica 11 fl., rž 9 fl. 10 kr., ječmen 7 fl., oves 6 fl. 35 kr., turšica ali koruza 6 fl. 30 kr., proso 7 fl. in ajdina 10 fl. 20 kr. Sejmovi. Dne 9. oktobra v Poličanah. Dne 11. oktobra v Gomilici in Orešju. Dne 13. okt. v Brezju zunaj Maribora. Dne 14. okt. na Bregu pri Ptuju (za svinje.) Dne 15. okt. v Ločah, Arvežu, Račah, pri Sv. Križu na Slatini, na Planini in pri Sv. Lenartu pri Slov. Gradcu.