FILHARMONIČNA DRUŽBA V LJUBLJANI.
SPORED
I. KONCERTA
JUGOSL. KOMORNE GLASBE
V PONEDELJEK, DNE 11. FEBRUARJA 1Q2.4
OB 8. URI ZVEČER, V DVORANI FILHARMONIČNE DRUŽBE.
SPORED IZVAJA: ZAGREBŠKI KVARTET:
F. ARANY I. GOSLI,	D. ARANY VIOLA,
M. GRAF II. GOSLI,	U. FABRI VIOLONČELO
1. Širola Božidar: Medjimurskl Kvartei:
I. Moderato,
II. Adagio,
III. Allegretto,
IV. Allegro.
2.	Škerjanc Lucijan Marija: Kvartet v D - duru:
I. Allegro moderato,
II. Larghetto,
III. Andante.
3.	Čajkovski Peter: Kvartet v F-duru:
I.	Adagio, Moderato assai, quasi, andantino,
II. Allegro giusto,
III. Andante ma non tanto,
IV. Allegro con moto, grazioso.
ÜBBUN»!)
^ Naslednji Koncerti se vrše ^
II.-koncert, v ponedeljek 3. marca 192.4.	III.	koncert,	v ponedeljek 7. aprila 1924.
IV.	koncert, v ponedeljek 5. maja 1924.
BOŽIDAR Š1ROLA piše o sebi: Rodio sam se 20. prosinca 1889 u Zakanju kotora karlovačkoga. Učio sam pučku školu i dva razreda gimnazija u Karlovcu, ostale razrede gimnazije u Zagrebu, gdje sam iza svršenoga ispita zrelosti studirao matematiku i fiziku u sveučilištu. Profesorski ispit učinio sam u travnju god. 1913., več početkom svibnja iste godine počio sam vršiti nastavničku službu najprije u donjo-gradskoj gimnaziji, potom u 1. realno j gimnaziji i obrtnoj školi, a sada sam profesorom tehničke srednje škole u Zagrebu. Svirati u vijolinu učio sam još u karlovačkoj muzičkoj školi, u Zagrebu sam nastavio učenje privatno, no doskora prestadoh. Ozbiljno sam počeo proučavati teorijske predmete muzičke tek kao maturant. Cim sam stupio na sveučilište, postadoh privatnim učenikom maestra Zajca, koji me je kroz 3 godine poučavao u kontrapunktu, formama i instru-mentaciji. Muzičke nauke počeo sam izučavati sam, završio ih na bečkom sveučilištu, gdje sam iza strogih ispita iz muzikologije stekao čast doktora u lipnju 1921. Ovo su moja djela: „Novela od Stanca“, opera u 1 činu (tekst M. Deržiča) izvedena u zagrebačkom i
ljubljanskom kazalištu; „Sjene“, balet (tekst Ljube Babiča ml., izveden 1923 u zagrebačkom kazalištu); „Noturno“ i „Pod palubom“, simfonijske pjesme za solo i orkestar (tekstovi VI. Nazora); „Mrazove sestrice“, „Popevke I.“, „Popevke II “ i „Kipci“, zbirke popijevki za jedno grlo i klavir (tekstovi Gj. Arnolda i Drag M. Domjaniča); „Idilički intermezzo“, popijevke za jedno grlo i orkestar (tekst M. Begoviča); klavirski kvartet a-dur; kvartet d-mol za gudaljke; melodram „Otmica“ za klavirski kvartet (tekst I. Velikanovica), melodram „Suma Striborova“ (tekst I. Vrlič-Mažura-nič), starohrvatsko prikazanje „Zrtva Abrahamova“ (tekst M. Vetraniča i M. M. Držiča), nekoliko obradbi pučkih popijevki za jedno grlo i klavir, za muški i mješoviti zbor. „Pjesni razlike“: 1. Pjesni od maska-rate, muški zbor. 2. Pjesni od kola, ženski zbor i te-nori. 3. Pjesni od pira, mješoviti zbor (tekstovi N. Na-lješkoviča, D. Deržiča i I. Dodiča); niz dječjih popijevki za marijonetske igre. Osim nekoliko članaka i kritičnih prikaza u novinama štampani su i moji prevodi muzičkih djela za „Biblioteku muzike“ (Edition Slave u Beču).
LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC je rojen dne 17. decembra 1900. Študiral je v Ljubljani in po končanih gimnazijskih študijah na konservatorijih v Pragi in na Dunaju. Uglasbil je znatno število krasnih samospevov s spremljevanjem klavirja, razen tega več orkestralnih del, med njimi zlasti glasbo za Moliero-vega „Žlahtnega meščana"; sedaj piše na svoji operi „Mlada Breda“. Kvartet v D-duru, kateri se izvaja na koncertu dne 11. februarja 1924, je komponiran, in sicer I. stavek v letih 1917—18, ostala dva stavka pa od marca do oktobra leta 1921. Jako priljubljene so
Škrjančeve pesmi, ki so ss ob raznih prilikah izvajale. Njegovih prvih dvoje orkestralnih del je izvajalo Orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom prof. Jeraja. Glasbo za „Žlahtnega meščana“ je naročilo pri Škerjancu Narodno gledališče v Ljubljani za proslavo Moliera, ter se je ta muzika izvajala pri vseh predstavah „Žlahtnega meščana“ Molierovega, in pozneje prirejena v suito, pri jubilejnem koncertu Glasbene Matice. Za prihodnji koncert Glasbene Matice se pripravlja izvedba predigre k „Mladi Bredi“.
Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.