0 slovenskih šolah na Štajerskem. (V dež. zboru v Gradcu govoril poslanec dr. S e r n e c.) Visoka zbornica! Začenjam z željami, katere je izrekel gosp. poslanec dr. Slarkel. Dejal je: da nam Slovencem privoši naše slovenske šole in da ne želi, da bi se Nemci vtikali v naše šolske zadeve, na drugi strani pa naj tudi mi Nemcem pustimo njihove šole in naj ne damo, da bi nemški otroci v naših šolah hirali. Na to odgovarjam: kjer gre za otroke nemških starišev, tam nimamo drugemu delu njegove želje ničesar ugovarjati. V večjih mestih kakor v Celju, Mariboru imajo ludi nemške šole. Obžalujemo samo, da zaidejo morda tudi slovenski otroci v take nemške šole, kjer ne pridejo naprej in kjer se ničesar ne nauče, ker so samo slovenskega jezika zmožni. Nemcem privošimo tak poduk, kakoršen imajo. • > Vs-j- #rugo pa je, ttko i\aj mi' ^edaiiio," kaku pn sedaj poskušani ustanovitvi nemških šol hočejo slovenske otroke vanje vleči, ker zakonito potrebnega števila nemških otrok niti ni. Ako se v šole s samonemškim učnim jezikom, katere učitelji ne znajo slovenskega, z agitacijo in z drugimi pripomočki prilove slovenski otroci in se silijo, sedeti v takih šolah, potem je to nezmisel, kakor se je celo v tej zbornici z visokega mesta pripoznalo. Nespametno je, vabiti slovenske otroke, ki ne znajo nemškega jezika, v šolo, kjer zna učitelj samo nemški jezik. Takih slučajev bi mogel dovolj navesti, za vzgled pa imenujem privatno šolo v Štorah, ustanovljeno lansko leto. V to Solo hodi mnogo otrok, ki ne znajo nobene nemške besede in ne morejo poduku slediti. Na zakon, ki zahteva, da so naj otroci s 14. letom izstopivši iz šole popolno podučeni v predmetih Ijudskih Sol, se ne gleda, in zato se postavno predpisana izobrazba slovenskih otrok, ki morajo šolo obiskovati, ne bo v takih šolah nikdar dosegla. Teh načel in resnic naj bi se spominjale šolske oblasti, kadar so naprošene za sodelovanje pri ustanavljanju nemških šol na Spodnjem Štajerskem. V nasprotju s tem pa moram potrditi, da postopajo vladni uradniki pri ustanavljanju nemških šol z največjo goreenostjo. Vladni uradniki — govorim o šoli v Vojniku — bi ne bili smeli dopustiti, da se za Nemce vpišejo tisti otroci, ki ne znajo čisto nič nemškega jezika ali samo nekatere besede in ki niso sposobni slediti poduku. Nemška šola v Vojniku še ni uslanovljena in upati je, da se ne ustanovi, ali že to je naredilo slab vlis, da se je okrajni glavar Celjski postavil dotičnemu gibanju na čelo in da se ljudje niso vpraševali »ali hoČete otroke pošiljati v nemško ali v dvojezično šolo«:, nego da so se vpraševali, če hočejo otroke pošiljati v ^sto nemSko ali v čisto slovensko šolo. To vprašanje ni razmeram primerno, ker v Vojniku ni čistoslovenske šole, ampak samo dvojezična in ker živa duša tam na ustanovitev samoslovenske šole ni mislila. Ljudje so odgovarjali: mi hočemo dvojezično Solo, kakoršna je bila doslej. Ko so zapiševali glasove v zapisnik, ni se mogla dosti jasno zapisati volja tistih, ki so glasovali, ker niso bili stvarno, pravilno vprašani. Mi privošimo Nemcem nemški poduk, užaljeni pa smo in pritožujemo se, da se silijo slovenski otroci v nemške šole, kjer ne morejo slediti poduku, in kjer naj postanejo janičarji našega naroda. To pa je res, kar je povedal gosp. dr. Starkel 7. občudovanja vredno odkritosrčnostjo, da je za nemške otroke na Spodnjem Štajerskem jako dobro, ako se slovenski uč6. V prejšnjih časih in do najnovejše dobe se je to načelo v malih mestih in trgih tudi upoštevalo. Spociiniam s^iiz svrvjp ..ml?.^ost.i, ko fw»m h"di' v ^judoJsŠ/. Solo, da so prihajali k skušnjam okrajni predstojniki in drugi odlični možje, ki so Slovencem in Nemcem priporočali učenje slovenskega jezika s pristavkom, da jim bo znanje tega jezika še koristilo. Tista gorečnost pa, katero je bilo videti v Vojniku, zastopa nasprotno načelo, da se namreč čim bolj mogoče zajezi učenje slovenskega jczika. Pri dotičnem uradniku se pogreša razumevanje za prave potrebe prebivalcev. Kot načelnik in predsednik okrajnega šolskega sveta bi moral dotični gospod pač vedeti, da je tudi Nemcem želeti, da naj obstoje v krajih, kjer je prebivalstvo večinoma slovensko, kakor v Vojniku, dvojezične šole, da tam samonemška šola sploh ni na mestu in da v tako šolo posebno taki otroci ne smejo hoditi, ki nič nemškega ne znajo. Razven Vojnika naj bodo omenjeni še: Slovenska Bistrica, Brežiče in nekateri drugi kraji, kjer so dvojezične Sole; tam je podučni jezik tako urejen, da tako nemški kakor slovenski otroci dobro napredujejo. (Konec prih.)