30 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies Let./Vol. 70 (136)
 Št./No. 4/2019 
 Str./pp. 30–49
ISSN 0038 0474 Katja Jeznik, Petra Gregorčič Mrvar  
in Marjeta Šarić
Pogled staršev na delo šolske svetovalne 
službe
Povzetek: Pedagoška stroka skrb za partnerske oblike sodelovanja med šolo in starši prepoznava kot 
eno od ključnih nalog šolske svetovalne službe. Raziskave o sodelovanju med šolo in starši nakazujejo 
neenotno razumevanje medsebojnega sodelovanja in njegovega pomena, v očeh učiteljev pa so starši lahko 
prepoznani tudi kot tisti, ki preveč posegajo v njihovo pedagoško delo. Ker so bili prav pogledi staršev v 
preteklosti deležni manjše raziskovalne pozornosti, v prispevku predstavljamo rezultate obširne študije 
o šolskem svetovalnem delu v Sloveniji s poudarkom na analizi odgovorov, ki so jih dali starši. V raziska-
vo je bilo vključenih 315 šolskih svetovalnih delavcev in 1119 staršev. Ugotovili smo, da starši poznajo 
osnovne naloge šolske svetovalne službe in vedo, da ni namenjena le posameznim učencem, ampak tudi 
staršem in ostalim udeležencem. Šolska svetovalna služba je med starši dobro sprejeta, starši pa dobro 
sprejeti med šolskimi svetovalnimi delavci. S to ugotovitvijo problematiziramo posplošeno predstavo o 
vzajemnem nezadovoljstvu staršev in šole pri medsebojnem sodelovanju in uresničevanju pričakovanj. 
Družbene okoliščine, v katere je vpeto sodobno starševstvo, prav tako pa tudi šola, je mogoče preseči 
le skozi krepitev dobrega medsebojnega sodelovanja staršev in šolske svetovalne službe na različnih 
področjih, npr. vpisa, učenja in učnih navad, medsebojnih odnosov in osebnega razvoja.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, starši, sodelovanje s starši, svetovalno delo
UDK: 37.064.1
Znanstveni prispevek
Dr . Katja Jeznik, docentka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andra-
gogiko, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-naslov: katja.jeznik@ff.uni-lj.si
Dr. Petra Gregorčič Mrvar, docentka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko 
in andragogiko, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-naslov: petra.gregorcicmrvar@ff.uni-lj.si
Dr. Marjeta Šarić, asistentka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in 
andragogiko, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-naslov: marjeta.saric@ff.uni-lj.si

 Jeznik, Gregorčič Mrvar, Šarić    31
Uvod
Sodelovanje med šolo in domom oz. starši je ena izmed ključnih nalog šole 
in strokovnih delavcev (Kalin idr. 2009; Programske smernice … 2008a, 2008b). 
Pristopi k sodelovanju in vzpostavljanju odnosov med šolo in domom so raznoliki. 
Hornby (2000) jih razvršča od tistih, ki zmanjšujejo vključevanje in aktivno vlogo 
staršev, do tistih, ki medsebojno sodelovanje spodbujajo. Danes se kot najustreznejši 
opredeljuje partnerski model, ki ga je razvila Joyce L. Epstein (1995), ena vidnejših 
avtoric na tem področju. Posebej je poudarila, da se otrok
1
 uči in razvija znotraj treh 
integralnih kontekstov: šole, družine in skupnosti. Pomen kakovostnega (partner-
skega) sodelovanja so v preteklih letih proučevali in utemeljevali številni avtorji tako 
v tujih (Esler idr. 2002; Huth 2006; Sheridan idr. 2002; Textor 2018) kot domačih 
razpravah in raziskavah (npr. Kalin idr. 2009; Kroflič 2015; Ule 2015). Sodelovanje 
s starši je ključno najmanj na dveh ravneh (Čačinovič Vogrinčič 1999; Davis 2005; 
Programske smernice … 2008a, 2008b). Prvič, na ravni zagotavljanja kakovostnega 
vzgojno-izobraževalnega dela v celoti, in drugič, na ravni podpore pri delu z učenci, 
ki potrebujejo pomoč ob težavah ali različnih stiskah. 
V prispevku predstavljamo nekatere vidike sodelovanja šolske svetovalne službe 
in staršev. Najprej postavljamo v ospredje osnovna načela vzpostavljanja sodelo-
valnega odnosa med šolskimi svetovalnimi delavci in starši ter nekatere ovire, na 
katere naj bi bili svetovalni delavci pozorni in jih odpravljali. Nato prikazujemo del 
izsledkov široko zasnovane raziskave o šolski svetovalni službi v Sloveniji (Gregorčič 
Mrvar idr. v tisku), ki se nanaša na starše. Namen raziskave je bil sicer proučiti, 
kako svetovalna služba danes deluje v osnovni in srednji šoli ter kateri so pogledi, 
stališča in potrebe posameznih akterjev do svetovalne službe. Tako smo v raziskavo 
zajeli vzorec šolskih svetovalnih delavcev, ravnateljev, učiteljev, učencev, dijakov 
in njihovih staršev. Zaradi obsežnosti podatkov v tem prispevku predstavljamo le 
del raziskave, in sicer tistega, v katerem nas je zanimalo, kako se starši spoznajo z 
delom šolske svetovalne službe, v čem starši prepoznavajo glavne naloge svetovalnih 
1
  V besedilu pojme otrok in mladostnik ter učenec in dijak uporabljamo kot sopomenke, razen 
takrat, ko želimo poudariti razlike med njimi. 

32 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies  
Jeznik,  
Gregorčič Mrvar, Šarić
delavcev in katera so področja, na katerih bi starši potrebovali pomoč, podporo ali 
informacije šolskega svetovalnega delavca. Pridobljene ugotovitve lahko pripomo-
rejo k načrtovanju nadaljnjega sodelovanja svetovalnih delavcev in šole s starši ter 
v prihodnje prispevajo še k večji kakovosti odnosov. 
Vzpostavljanje odnosa med svetovalnimi delavci in starši
Številni domači in tuji avtorji (Bryan in Henry 2008, 2012; Bryan in Holcomb-
McCoy 2007; Čačinovič Vogrinčič 1999; Davis 2005; Esler idr. 2002; Gregorčič 
Mrvar idr. 2016; Griffin in Steen 2010; Resman 2008; Walsh in DePaul 2011) 
poudarjajo vlogo šolske svetovalne službe pri sodelovanju z učenci, strokovnimi 
delavci v vzgojno-izobraževalni ustanovi, pa tudi s starši in lokalno skupnostjo. 
Svetovalna služba naj bi ob tem prevzela vodilno in koordinacijsko vlogo. V okviru 
svojih temeljnih dejavnosti (razvojno-preventivnih dejavnosti, dejavnosti pomoči 
ter načrtovanja in evalvacije) naj bi ob interdisciplinarnem povezovanju sto -
pila tudi izza zidov šol. Sodelovanje s starši in (lokalno) skupnostjo ter njena 
podpora so namreč v korist tako otrokom oz. mladostnikom kot tudi preostalim 
udeležencem šole – učiteljem, vodstvu šole, staršem itd. (Bryan in Henry 2008; 
Bryan in Holcomb-McCoy 2007; Gregorčič Mrvar idr. 2016; Resman 2008; Walsh in  
DePaul 2011).
Poudariti je treba, da je proces medsebojnega sodelovanja dinamičen in odvisen 
od različnih dejavnikov. Svetovalni delavci navajajo, da sta njihova vloga in vplete-
nost v (partnersko) sodelovanje z drugimi akterji odvisni od siceršnje sodelovalne 
kulture in klime v šoli, pričakovanj ravnateljev, časa, poznavanja vlog različnih 
akterjev ipd. (Bryan in Henry 2012; Bryan in Holcomb-McCoy 2007). V kontekstu 
sodelovanja s starši je kakovost sodelovanja pomembno odvisna od tega, kako šolski 
svetovalni službi uspe predstaviti svojo vlogo in naloge (Davis 2005). Predvide-
vamo, da danes starši večinoma poznajo oz. so že slišali za svetovalno službo, saj 
so se z njo najverjetneje seznanili že med svojim šolanjem. Vprašanje pa je, ali so 
njihova predstava o svetovalni službi in njihova pričakovanja skladni z obstoječim 
razumevanjem sodelovanja v šolski stroki. Če starši vloge šolske svetovalne službe 
ne poznajo, imajo lahko o svetovalnem delavcu zmotne predstave in pričakovanja. 
Davis (2005, str. 197) navaja tri načela, ki jih je vredno upoštevati ob predstavitvi 
šolske svetovalne službe staršem: vidnost, dostopnost oz. dosegljivost in fleksibilnost. 
Če želi biti svetovalni delavec prepoznaven in ustvariti pozitivno podobo o sebi, je 
zaželeno, da »vidi in je viden«. Prek prisotnosti svetovalnega delavca med učenci, 
prek njegovega aktivnega vključevanja v formalne in neformalne dejavnosti šole ter 
v delo z učenci in prek izvajanja določenih dejavnosti si starši lažje predstavljajo in 
razumejo vlogo svetovalnega delavca v šoli. Obenem naj bi bil fleksibilen in dostopen 
oz. dosegljiv za starše na različne načine. Ob rednih govorilnih urah naj bi se odzval 
tudi na primere, ki se pojavijo nepričakovano. Ob tem je pomembno, da svetovalni 
delavec preveri, ali so načini sodelovanja in čas, ko je dosegljiv za starše, primerni 
za vse starše ali si morda ti želijo drugačnih načinov sodelovanja. 

  33
 
 
Pogled staršev na delo šolske svetovalne službe 
Oblikovanje kakovostnega in zaupljivega partnerskega sodelovanja ter odnosa 
svetovalnega delavca z učenci, starši in učitelji ter med njimi bo odvisno od tega, 
koliko bo svetovalnemu delavcu uspelo vnesti v te odnose empatično razumevanje, 
medsebojno sprejemanje in kongruentnost oz. pristnost, o katerih je sredi prejšnjega 
stoletja pisal že Rogers (1957). Gabi Čačinovič Vogrinčič idr. (2005) pa v začetku 
novega stoletja po praksah iz tujine (de Shazer 1985) poudarjajo tudi pomen vzpo-
stavljene delovne zveze ali delovnega odnosa. Označimo ga lahko kot sodelovalno 
prizadevanje za skupne cilje, usmerjeno v tukaj in zdaj ter v prihodnost, ki je po-
zitivno, optimistično naravnano. Takšen odnos omogoča vzpostavljanje prostora, 
v katerem udeleženi medsebojno sodelujejo, se dogovarjajo ter soustvarjajo cilje in 
naloge medsebojnega sodelovanja (Čačinovič Vogrinčič idr. 2005).
Pri tem naj poudarimo, da je v procesu medsebojnega sodelovanja vloga sve-
tovalnih delavcev v tem, da zagotavljajo ustrezne okoliščine za večjo vključenost 
učencev pri odločanju o zanje pomembnih zadevah. To pomeni, da učence spodbujajo 
in jim omogočajo, da soustvarjajo medsebojno sodelovanje, da so v njem dejavno 
soudeleženi na svoj lastni in zanje smiselni način, kar je v ospredju v okviru koncepta 
participacije otrok in mladostnikov (Kodele 2017; Kodele in Lesar 2015; Mitra in 
Gross 2009; Mitra in Serriere 2012; Kroflič 2015). Gre za kompleksen koncept, ki 
ga številni avtorji opredeljujejo kot proces, ki učencu omogoča, da lahko izrazi svoje 
želje, potrebe, interese, mnenja in pričakovanja, da je spoštovan in upoštevan pri 
izbiri, oblikovanju in sprejemanju zase pomembnih odločitev in ne nazadnje tudi pri 
evalvaciji. Participacija pa pomeni tudi prevzeti odgovornost na določenem področju, 
za določeno dejavnost.
Ustvariti zaupljiv odnos in sodelovati z učenci in starši pa ni (vedno) lahko 
in je odvisno od številnih dejavnikov. Eccles in Harold (1996) na podlagi izčrpnega 
pregleda raziskav o sodelovanju med šolo in domom kot osrednje dejavnike navajata: 
značilnosti, odnos in držo staršev oz. družine do sodelovanja; značilnosti otroka; 
značilnosti, odnos in držo šolskega osebja do sodelovanja; značilnosti šole in širše 
okolice ter časa za sodelovanje. Pomembna so tudi pričakovanja, ki jih imajo šola 
(učitelji in drugi strokovni delavci) in starši drug do drugega. Pričakovanja se pogosto 
medsebojno ujemajo, lahko pa so tudi različna in se sploh ne prekrivajo (Resman 1992). 
Kolikor manj je soglasja med pričakovanji šole in staršev, toliko večja je nevarnost 
neuspeha za medsebojno sodelovanje in toliko bolj verjetni sta nezadovoljstvo ter 
razočaranje na obeh straneh. Ravno zato je pomemben vpogled v to, kakšna medse-
bojna pričakovanja in predstave imajo starši in strokovni delavci šole.
Ko razmišljamo o značilnostih sodelovanja staršev s šolsko svetovalno službo, 
ne smemo pozabiti na starše, ki niso motivirani ali pa ne zmorejo tovrstnega in-
tenzivnega sodelovanja s šolo. Liontos (1992 v Esler idr. 2002; Kalin idr. 2009) kot 
ovire pri starših vidi občutke neuspeha in nizko samopodobo; negativen odnos in 
slabe izkušnje z lastnim šolanjem; občutek, da jih šola oz. učitelji ne spoštujejo 
in ne sprejemajo kot ostale starše; prepričanje, da je otrokovo delo v šoli stvar 
šole ipd. Razloge pa je treba iskati tudi pri šoli ali strokovnih delavcih. Vzrok so 
lahko stereotipi strokovnih delavcev do nekaterih skupin staršev, lahko gre za 
preveč paternalistično držo, nepoznavanje, neposlušanje, nerazumevanje staršev, 
družine, socialnega okolja in ekonomskih pogojev njihovega življenja (Resman 2008). 

34 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies  
Jeznik,  
Gregorčič Mrvar, Šarić
Vsekakor pa velja opozoriti, da pri nas niso redki pogledi učiteljev, da se starši preveč 
vtikajo v njihovo delo (Ule 2015), čemur sledijo tudi objave v medijih, kar starše 
gotovo dodatno oddaljuje od na zaupanju utemeljenega sodelovanja s svetovalno  
službo.
Kontekst raziskave 
Izsledki raziskave o upravljanju izobraževalnih potekov otrok in mladostnikov 
na evropski ravni (Ule 2015) kažejo, da so starši v Sloveniji, tudi v primerjavi z 
evropskim kontekstom, zelo vpleteni v izobraževalne dejavnosti in delo svojih 
otrok v šoli. Rezultati druge obširne raziskave o sodelovanju med šolo in domom 
pri nas (Kalin idr. 2009) kažejo, da je med učitelji in svetovalnimi delavci zavest o 
pomenu sodelovanja večja kot pri starših. Izhodišče dobrega sodelovanja bi moralo 
biti dopuščanje medsebojne svobode in avtonomnosti, zavedanje soodvisnosti in 
skupnih (ne poenotenih) ciljev (Kroflič 2015).
Čeprav šolski svetovalni delavci pogosto navajajo različne ovire za povezo-
vanje in sodelovanje s starši (npr. veliko administrativnega dela, pomanjkanje 
časa), večina vendarle poroča, da je partnersko sodelovanje med šolo, starši in 
skupnostjo pomembno in potrebno (Bryan in Holcomb-McCoy 2007; Gregorčič 
Mrvar idr. 2016; Griffin in Steen 2010; Kalin idr. 2009). Večina starše vključuje v 
svoje delo, hkrati pa ima pri sodelovanju z njimi relativno dobre osebne izkušnje 
(Kalin idr. 2009). Večinoma gre za predvidene in že utečene načine vzpostavljanja 
in vzdrževanja stika, medsebojnega odnosa ter sodelovanja, največkrat tele-
fonska in pisna obvestila ter sporočila po otrocih oz. učencih. S starši pa se sve-
tovalni delavci najpogosteje srečujejo pri formalnih oblikah sodelovanja, torej 
individualnih razgovorih, roditeljskih sestankih in govorilnih urah učiteljev  
(prav tam).
V nadaljevanju je predstavljen del raziskave o šolskem svetovalnem delu v 
Sloveniji s fokusom na sodelovanju med šolskimi svetovalnimi delavci in starši. 
Glavni cilj tega dela raziskave je bil ugotoviti, kakšen je pogled staršev na delo in 
naloge šolske svetovalne službe in ali se starši učencev in starši dijakov razlikujejo 
v pogledih na delo in naloge svetovalne službe glede na to, da ima svetovalna služba 
na različnih stopnjah šolanja nekoliko drugačno vlogo (Programske smernice … 
2008a, 2008b). Proučevali smo štiri sklope raziskovalnih vprašanj. Prvič, kako 
so se starši seznanili s svetovalno službo in kako stik s starši vzpostavljajo šolski 
svetovalni delavci. Drugič, katere naloge starši prepoznavajo kot glavne naloge 
šolske svetovalne službe. Tretjič, ob katerih vprašanjih razvoja otroka in vzgojno-
izobraževalnega dela bi staršem prišle prav pomoč, podpora ali informacije šolskega 
svetovalnega delavca. In četrtič, kako svetovalni delavci doživljajo svoj odnos in 
sodelovanje s starši.

  35
 
 
Pogled staršev na delo šolske svetovalne službe 
Metoda
Udeleženci
Za tisti del raziskave, ki smo ga izvajali med starši, je bilo slučajnostno izbranih 
45 osnovnih šol in 20 srednjih šol v Sloveniji. V anketiranje so bili vključeni starši 
učencev, ki obiskujejo oddelke 3.a, 6.a in 9.a, ter dijakov iz oddelkov 1.a in 2.a 
na izbranih šolah. Vprašalnik je izpolnilo 1119 staršev. Na vprašanje o spolu je 
odgovorilo 953 (85,8 %) žensk in 158 (14,2 %) moških, osem pa jih je to vprašanje 
preskočilo in nanj ni odgovorilo. Povprečna starost udeležencev je bila 42,05 leta 
(SD = 5,52; 26 let najnižja in 70 let najvišja zabeležena starost). Po izobrazbi je se-
stava med starši naslednja: 47,5 % jih je končalo višjo ali visoko šolo, 36,9 % srednjo 
šolo, 11,3 % poklicno šolo in 4,1 % osnovno šolo. Povprečno število otrok v družini 
je 2,34 (SD = 1,02). Najpogostejše so družine z dvema otrokoma (55,6 %), dobra 
petina je družin s tremi otroki (21,3 %), sledijo družine z enim otrokom (13,4 %), 
številčnejše družine pa so redkejše (4 %).
Starše smo spraševali še o morebitnem statusu otroka oz. mladostnika. Pri 
tem jih je 675 (62,5 %) odgovorilo, da otroci nimajo nobenega statusa. Med tistimi, 
ki so izbrali ponujene odgovore, pa je 172 (15,9 %) staršev izbralo možnost ima 
status nadarjenega učenca/dijaka, 119 (11 %) ima status športnika, 95 (8,8 %) ima 
dodatno strokovno/učno pomoč, 65 (6 %) ima status učenca/dijaka s posebnimi po-
trebami, 22 (2 %) pa, da ima otrok status kulturnika. Osemnajst staršev je izbralo 
tudi možnost drugo. Devet jih je zapisalo, da otrok nima posebnega statusa, mu pa 
šola ponuja dodatno pomoč zaradi učnih težav, dva sta zapisala status tujca, dva 
status raziskovalca, eden pedagoška pogodba, štirje pa so v odgovoru nakazali na 
dodatne aktivnosti otroka, ki pa niso stvar posebnega statusa (npr. glasbena šola). 
Povezavo do anketnih vprašalnikov smo po elektronski pošti poslali sveto-
valnim delavcem vseh osnovnih (n = 454) in srednjih (n = 182) šol v Sloveniji. Na 
vprašalnik je odgovorilo 315 svetovalnih delavcev (97 % žensk in 3 % moških), od tega 
73,7 % oz. 230 z osnovnošolske in 22% oz. 70 s srednješolske ravni izobraževanja, 
4,3% oz. 15 pa jih je izbralo odgovor drugo oz. na vprašanje ni odgovorilo. Njihova 
povprečna starost je 44,90 leta (SD = 9,73), v povprečju imajo 20,10 leta delovnih 
izkušenj (SD = 10,34), od tega 16,62 leta (SD = 10,85) v šolstvu. Več kot štiri petine 
(83,2 %) svetovalnih delavcev ima dokončano univerzitetno izobrazbo, slabih 8 % 
jih je pridobilo magisterij znanosti, 20 svetovalnih delavcev (6,3 %) pa ima končan 
višješolski strokovni program. Med anketiranimi je največ pedagogov (42,4 %), 
sledijo psihologi (28,3 %) in socialni delavci (slabih 15 %). Vprašalnik je izpolnil 
en inkluzivni pedagog, štirje so izbrali odgovor drugo, pri čemer so svoj odgovor 
dopolnili trije, in sicer dva sociologa in en logoped. 
Zbiranje podatkov 
Šolski svetovalni delavci so na vprašalnik odgovarjali v elektronski obliki. 
Vprašalnik jim je bil posredovan kot spletna povezava na elektronski naslov.  

36 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies  
Jeznik,  
Gregorčič Mrvar, Šarić
V raziskavo vključene šole so privolile v izvedbo anketiranja staršev. V telefonskem 
pogovoru z vsako od šol smo opredelili način izvedbe anketiranja (na papirju ali 
elektronsko). Anketiranje je potekalo med januarjem in aprilom 2018. 
Merski instrumenti in obdelava podatkov 
Za namene raziskave je bilo pripravljenih več vprašalnikov (Gregorčič Mrvar idr. 
v tisku), v nadaljevanju pa predstavljamo relevantne podatke iz Vprašalnika za starše 
o ŠSS in Vprašalnika za šolske svetovalne delavce. Oba vprašalnika sta vključevala 
sklop vprašanj za identifikacijo osnovnih demografskih značilnosti anketiranih in 
sklope vprašanj, namenjene odgovarjanju na temeljna raziskovalna vprašanja. Po-
datke smo obdelali s programskim paketom SPSS 25.0. Poleg frekvenčne distribucije 
opisnih spremenljivk in osnovne deskriptivne statistike številskih spremenljivk smo 
za preverjanje hipotez uporabili χ
2
-preizkus. Pri lestvicah stališč Likertovega tipa 
smo ordinalne spremenljivke obravnavali kot intervalne in v tem primeru uporabili 
t-test za neodvisne vzorce pri dokazovanju razlik med povprečnimi vrednostmi. 
Pred izpeljavo t-testa smo z Levenovim preizkusom preverjali hipotezo o enakosti 
varianc. V primerih, ko smo hipotezo o enakosti varianc zavrnili, smo uporabili 
nadomestni t-test. Zanesljivost vprašalnikov smo preverjali z uporabo metode 
notranje konsistentnosti (z izračunom Cronbachovega koeficienta alfa (0,7 ≤ α ≤ 
0,9). Konstruktno veljavnost sklopov posameznih lestvic smo preverili s faktorsko 
analizo. Glede na to, da prvi faktor v vseh primerih pojasni več od predpostavljene 
spodnje meje 20 % variance (Čagran 2004, str. 3), ocenjujemo, da je v vseh primerih 
del instrumenta, ki ga sestavljajo ocenjevalne lestvice in lestvice stališč, veljaven.
Odprte odgovore smo kodirali po induktivnem pristopu kvalitativne ana-
lize. Najprej smo delom besedila določili kode, nato smo vsebinsko sorodne kode 
združevali v nadredne kategorije. Te smo oblikovali postopno, ob dodajanju novih 
kod in večkratnem pregledu ter preoblikovanju kategorij, da bi se pomeni kodiranih 
in kategoriziranih odgovorov čim bolj jasno ohranili. 
Rezultati in razprava
Seznanitev staršev s šolsko svetovalno službo
Starši so odgovarjali na vprašanje o svoji seznanitvi s svetovalnim delavcem na 
šoli. Na podobno vprašanje (Naloge/priložnosti, prek katerih po mnenju svetovalnih 
delavcev starši najpogosteje spoznajo njihovo delo) so odgovarjali tudi šolski sveto-
valni delavci, vendar želimo opozoriti, da gre za dve različni ravni »spoznavanja«. Na 
eni strani so starši s svojimi potrebami in pričakovanji, na drugi strani so bistveno 
manj številni svetovalni delavci, ki imajo v tem odnosu (vsaj formalno) zahtevnejšo 
vlogo. Tako starši kot svetovalni delavci so lahko izbrali med več odgovori, pri čemer 
so starši lahko izbirali med dvema postavkama več kot šolski svetovalni delavci, 
in tudi zaradi tega je primerjava med odgovori v nadaljevanju zgolj ilustrativna. 

  37
 
 
Pogled staršev na delo šolske svetovalne službe 
Svetovalno službo oz. svetovalnega delavca na šoli,  
ki jo obiskuje moj otrok, sem spoznal:
Starši
f f% (od n = 1112)
ob vpisu otroka. 688 61,9
na roditeljskih sestankih. 346 31,1
na informativnem dnevu, dnevu odprtih vrat. 212 19,1
na razrednih, govorilnih oz. pogovornih urah. 179 16,1
iz pisnih informacij o šoli. 151 13,6
ga/jih nisem spoznal. 141 12,7
prek spletne strani šole, kjer je predstavljeno delo svetovalne službe. 135 12,1
prek svojega otroka, ki je potreboval pomoč. 131 11,8
iz šolskih publikacij. 101 9,1
sam sem ga poiskal. 92 8,3
drugo 52 4,7
Preglednica 1: Priložnosti oz. načini spoznavanja staršev s šolsko svetovalno službo 
Naloge/priložnosti, prek katerih po mnenju svetovalnih delavcev starši 
najpogosteje spoznajo delo svetovalnega delavca:
Šolski svetovalni 
delavci
f f% (od n = 283)
ob vpisu učencev/dijakov novincev. 209 73,9
na roditeljskih sestankih. 166 58,7
na informativnem dnevu, dnevu odprtih vrat. 34 12,0
na razrednih, govorilnih oz. pogovornih urah. 140 49,5
iz pisnih informacij o šoli in mojem delu. 14 4,9
na spletni strani šole, kjer je predstavljeno moje delo. 23 8,1
prek učencev/dijakov, ki potrebujejo mojo svetovalno pomoč. 225 79,5
iz šolskih publikacij. 14 4,9
drugo 8 2,8
Preglednica 2: Naloge, prek katerih po mnenju svetovalnih delavcev starši spoznajo delo svetovalnega 
delavca
Starši so največkrat izbrali postavki ob vpisu otroka in na roditeljskih se-
stankih. Več staršev učencev (64,4 %) kot staršev dijakov (56,8 %) je spoznalo šolsko 
svetovalno službo ob vpisu otroka (χ
2
 = 5,760, g = 1, α = 0,016). Enako velja tudi 
za roditeljske sestanke: večji delež staršev osnovnošolcev (35,7 %) je spoznalo šolsko 

38 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies  
Jeznik,  
Gregorčič Mrvar, Šarić
svetovalno službo na roditeljskih sestankih, kot to velja za starše srednješolcev 
(20,4 %) (χ2 = 25,689; g = 1, α = ,000). Podobno so odgovorili šolski svetovalni 
delavci. Rezultati potrjujejo tiste izpred desetletja (Kalin idr. 2009). Svetovalni 
delavci se staršem predstavijo na različne, med sabo pogosto prepletene načine, 
največkrat pa prav ob vpisu novincev v šolo. Za delo šolske svetovalne službe je zato 
pomembno, kako organizira vpis, kako se spozna s starši in kako v prvih srečanjih 
s starši predstavi svoje delo. 
Petina staršev je šolsko svetovalno službo spoznala na informativnem dnevu, 
dnevu odprtih vrat in tudi 12 % šolskih svetovalnih delavcev je ocenilo, da so jih 
starši spoznali po tej poti. Starši dijakov (37,9 %) so šolsko svetovalno službo na 
tak način spoznali v večjem deležu, kot to velja za starše osnovnošolcev (10,8 %) 
(χ2 = 111,106, g = 1, α = ,000). Tak rezultat lahko pripišemo temu, da se načini, 
kako se šole predstavijo (bodočim) učencem in dijakom, razlikujejo. Zlasti srednje 
šole imajo organizirane informativne dneve in dneve odprtih vrat, osnovne šole 
pa te organizirajo manj pogosto, ker vpis otrok poteka glede na šolski okoliš in ne 
glede na izbiro posameznika.
Še nekaj manj staršev je šolsko svetovalno službo spoznalo na razrednih, go-
vorilnih oz. pogovornih urah. Med njimi je večji delež staršev učencev (18,4 %) kot 
staršev dijakov (10,7 %) (χ
2
 = 10,428, g = 1, α = 0.001). Da so naloge svetovalnega 
delavca starši spoznali na razrednih, govorilnih oz. pogovornih urah, pa je ocenilo 
49,5 % svetovalnih delavcev. Tako velik delež teh odgovorov pripisujemo temu, da 
so svetovalni delavci ocenjevali medsebojno spoznavanje s starši na individualnih, 
posvetovalnih srečanjih, kjer prihajajo v stik z manjšino staršev zaradi njihovih 
otrok in specifičnih težav, ki jih ti otroci imajo. Ti odgovori svetovalnih delavcev 
sovpadajo tudi s pogosto izbiro trditve, da starši spoznajo njihovo delo prek otroka, 
ki je potreboval svetovalno pomoč. 
Starši so manj pogosto izbirali odgovore, ki so navajali bolj posredno sezna-
nitev s šolsko svetovalno službo. Nekaj več kot desetina jih je izbralo možnost, da 
so šolsko svetovalno službo spoznali iz pisnih informacij o šoli in prek spletne strani 
šole, kjer je predstavljeno delo šolske svetovalne službe. Pisne informacije o šoli so 
za starše dijakov (17,2 %) pogosteje tiste, prek katerih spoznajo šolsko svetovalno 
službo, kot za starše učencev (12,0 %) (χ
2
 = 5,335, g = 1, α = ,021), enako pa velja 
tudi za spletne strani šole. Spletna stran je vir informacij o šolski svetovalni službi za 
skoraj petino staršev dijakov (19,5 %), medtem ko je takšnih staršev osnovnošolcev 
le slaba desetina (8,9 %) (χ
2
 = 25,023, g = 1, α = ,000). To lahko razložimo kot 
posledico tega, da se starši mlajših otrok verjetno bolj aktivno vključujejo v njihovo 
izobraževanje, medtem ko starši starejših otrok, torej dijakov, že več odgovornosti 
prepuščajo njim samim in jim zadoščajo tudi bolj posredne oblike seznanjanja. Na 
podlagi ugotovitev, da mnogo staršev dijakov spozna svetovalno službo bolj posredno 
(prek pisnih informacij o šoli in opisov na spletnih straneh šole), lahko oblikujemo 
vodilo za svetovalne delavce, da tudi temu načinu komunikacije posvetijo dovolj 
pozornosti in da so informacije čim bolj nazorne in razumljive (prim. Davis 2005). 
Trditev, da so šolsko svetovalno služno spoznali prek svojega otroka, ki je 
potreboval pomoč, je izbrala le dobra desetina staršev, pogosteje starši učencev 
(13,6 %) kot starši dijakov (7,4 %) (χ
2
 = 8,642, g = 1, α = ,003). Razhajanje lahko 

  39
 
 
Pogled staršev na delo šolske svetovalne službe 
pojasnimo z razvojnimi značilnostmi učencev in dijakov, saj je ena od osrednjih 
razvojnih nalog v mladostništvu vse večja samostojnost in tako dijaki večkrat 
sami vzpostavijo stik s šolsko svetovalno službo kot pa učenci v osnovni šoli, ki še 
potrebujejo podporo staršev.
Podobno trditev so ocenjevali šolskih svetovalni delavci, torej, da starši najpogo-
steje spoznajo njihovo delo prav prek učencev/dijakov, ki potrebujejo mojo svetovalno 
pomoč. To trditev so šolski svetovalni delavci izbrali najpogosteje. Zanje je torej prav 
neposredno delo s konkretnim učencem/dijakom tisto področje, kjer lahko starši 
spoznajo njihovo delo. Pri tem seveda ne vemo, ali gre za potrebo po tem, da ob 
neposredni svetovalni pomoči sodelujejo tudi starši, ali pa so prek otroka posredno 
seznanjeni z delom šolske svetovalne službe. Prav tako ta odgovor nakazuje širšo 
sliko prevladujočih nalog šolske svetovalne službe, to je individualna pomoč, ki se 
v delovanju svetovalne službe kaže v doslej opravljenih raziskavah (Bezić 2008; 
Gregorčič Mrvar idr. v tisku). 
Dobra desetina staršev je med ponujenimi odgovori izbrala možnost ga/je nisem 
spoznal. Ta odgovor je izbralo statistično pomembno več staršev dijakov (18,0 %) kot 
staršev učencev (10,2%) (χ
2
 = 13,240, g = 1, α = ,000). Manj kot desetina staršev pa 
je šolsko svetovalno službo spoznala iz šolskih publikacij ali pa so šolsko svetovalno 
službo poiskali sami. Med odgovori staršev osnovnošolcev in srednješolcev tukaj ni 
bilo statistično pomembnih razlik, majhen pa je bil tudi delež šolskih svetovalnih 
delavcev, ki so izbrali ta odgovor. 
Pod možnost drugo so starši napisali 48 odgovorov. Največ (17) jih je napisalo, 
da so šolsko svetovalno službo spoznali zaradi specifičnih okoliščin šolanja svojega 
otroka (nadarjeni), 12 jih je napisalo, da šolsko svetovalno službo poznajo zaradi 
osebnih okoliščin (osebno poznanstvo ipd.), 11 jih je opisovalo način seznanitve  
(po telefonu, na predavanjih za starše, na prireditvi šole ipd.), štirje so navedli, da 
šolsko svetovalno službo poznajo prek otrokovega sorojenca, en starš pa je napisal, 
da ne ve, kje se je seznanil s šolsko svetovalno službo. 
Odgovori staršev torej nakazujejo, da se svetovalni delavci lahko odločijo za 
posredne oblike predstavljanja staršem, npr. v različnih zgibankah, časnikih, bil-
tenih, spletnih straneh, elektronski pošti, ali pa se staršem predstavijo v osebnem 
stiku, na različnih formalnih in neformalnih srečanjih ter prireditvah šole. Četudi 
raznoliki načini sodelovanja sami po sebi ne zagotavljajo kakovosti sodelovalnega 
odnosa, lahko poudarimo, da so dobre izkušnje staršev s svetovalno službo pozi-
tivno izhodišče za delovanje svetovalne službe. Pozitivne izkušnje in informacije o 
svetovalni službi se med starši hitro širijo in tako pripomorejo k ustvarjanju ugleda 
in oblikovanja zaupanja v svetovalne delavce. Velja pa tudi nasprotno: negativne 
izkušnje zapirajo vrata svetovalnim delavcem do staršev (Kalin idr. 2009). 
Poznavanje nalog šolske svetovalne službe
V nadaljevanju smo starše spraševali o tem, kaj je po njihovem mnenju glavno 
delo svetovalne službe. Tudi pri tem vprašanju so starši izbirali med več ponujenimi 
odgovori, ki so prikazani v Preglednici 3. 

40 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies  
Jeznik,  
Gregorčič Mrvar, Šarić
Kaj je po vašem mnenju glavno delo svetovalne službe oz. 
svetovalnega delavca (pedagoga, psihologa, socialnega delavca itd.) 
na šoli?
F f% (od n = 1118)
V šoli so zato, da se lahko vsi otroci nanje obrnejo, kadarkoli potrebujejo 
informacijo, pomoč ali nasvet.
1011 90,5
V šoli so zato, da k njim pridemo tudi mi, starši, če imamo kakšno vprašanje ali 
potrebujemo pomoč. 
871 77,9
V šoli se ukvarjajo s tem, da nam in otrokom svetujejo, na katero šolo, fakulteto 
ipd. bodo šli po končani šoli.
631 56,4
Ukvarjajo se predvsem z učenci/dijaki, ki imajo osebne probleme ali težave v 
družini.
567 50,7
V šoli izvajajo različne delavnice, predavanja ipd. za učence/dijake, učitelje in 
starše.
536 47,9
Ukvarjajo se predvsem z učenci/dijaki, ki se neprimerno vedejo. 470 42,0
Ukvarjajo se predvsem z učenci/dijaki, ki imajo nizke ocene. 280 25,0
V šoli so zato, da pomagajo učiteljem pri delu v razredu in pri poučevanju. 191 17,1
V šoli so zato, da pomagajo ravnatelju pri vodenju šole. 51 4,6
Drugo 30 2,7
Preglednica 3: Glavne naloge šolske svetovalne službe oz. svetovalnega delavca po mnenju staršev
Najpogosteje izbrana postavka je bila usmerjena bolj na informiranje, pomoč 
in svetovanje učencem, druga najpogostejša bolj na svetovanje staršem, tretja in 
četrta najpogosteje izbrana trditev pa sta kombinacija obojega. Z vidika sodelovanja 
šolske svetovalne službe s starši je spodbuden podatek, da več kot tri četrtine staršev 
prepozna vlogo svetovalne službe kot podporo tudi za starše in ne le za otroke. 
To lahko pomeni, da starši vedo, da je svetovalna služba na šoli namenjena vsem. 
Statistično pomembna razlika med odgovori staršev dijakov in staršev učencev 
se je pokazala pri tretji največkrat izbrani trditvi. Trditev V šoli se ukvarjajo s tem, 
da nam in otrokom svetujejo, na katero šolo, fakulteto ipd. bodo šli po končani šoli 
so pogosteje izbrali starši učencev, saj tako meni 58,8 % staršev učencev in manj 
staršev dijakov (51,2 %) (χ
2
 = 5,512, g = 1, α = ,019). To lahko razumemo na več 
načinov. Najprej kot posledico visoke stopnje zavedanja sodobnih staršev o pomenu 
nadaljnje izobrazbene poti otrok ali pa tudi kot neposreden odziv staršev na vsesplošno 
krepitev otrokocentričnosti v družbi (Jeznik idr. 2017), kjer se od staršev nekako 
pričakuje »vmešavanje« ali pa »pomoč« pri pomembnejših odločitvah mladostnikov. 
Slednje lahko nakazuje tudi na nezaupanje v mladostnikovo zmožnost soočanja s 
temeljnimi vprašanji ob prehodu v odraslost. Hkrati pa ne vemo, ali se niso morda 
starši učencev na šolsko svetovalno službo obrnili le za administrativno podporo 
in pomoč pri urejanju vsega potrebnega za nadaljnje šolanje otroka.
Pomembne razlike so tudi pri trditvi Ukvarjajo se predvsem z učenci/dijaki, 
ki imajo osebne probleme ali težave v družini. Večji delež staršev učencev (53,6 %) 
kot staršev dijakov (45,0 %) meni, da šolska svetovalna služba skrbi tudi za to 
področje (χ
2
 = 6,929, g = 1, α = ,008). Morda je na osnovnih šolah več poudarka 
na individualnem delu z učenci z osebnimi težavami kot v srednjih šolah. Starši 

  41
 
 
Pogled staršev na delo šolske svetovalne službe 
dijakov morda pogosteje ocenjujejo, da v skladu z razvojnimi nalogami mladostnikov 
svetovalna služba nima tako pomembne vloge pri reševanju osebnih problemov in 
se lahko obrnejo tudi na druge vire pomoči, saj se njihova socialna mreža širi in 
povečuje (npr. vrstniki, mladinska središča v lokalni skupnosti, druge ustanove).
Iz preglednice je razvidno, da je nekaj manj kot polovica staršev izbrala možnost  
V šoli izvajajo različne delavnice, predavanja ipd. za učence/dijake, učitelje in starše. 
Tako meni dobra polovica staršev srednješolcev in 45,8 % staršev osnovnošolcev 
(χ
2
 = 4,453, g = 1, α = ,035). Razlika bi lahko bila posledica tega, da na srednjih 
šolah svetovalni delavci večkrat delujejo v celotni skupini dijakov, učiteljev ali 
staršev. Morda pa gre za razliko v percepciji tega, kaj naj bi svetovalni delavci v 
glavnem počeli. 
Razberemo lahko še, da je 42 % staršev izbralo ukvarjanje z učenci oz. dijaki, 
ki se neprimerno vedejo. Tudi pri tej trditvi obstaja statistično pomembna razlika 
med odgovori staršev učencev in staršev dijakov. Večji delež staršev učencev (44,4 %) 
kot staršev dijakov (36,8 %) meni, da je šolska svetovalna služba na šoli zato, da se 
ukvarja z vedenjskimi problemi učencev/dijakov (χ
2
 = 5,583; g = 1, α = ,018). Še 
četrtina staršev je izbrala ukvarjanje z učenci oz. dijaki, ki imajo nizke ocene. V pri-
merjavi z ostalimi trditvami je relativno majhen delež staršev menil, da je osrednje 
delo šolske svetovalne službe vzgojno delo z otroki, ki se neprimerno vedejo, ali učno 
delo z učenci, ki imajo nizke ocene, kar lahko morda pojasnimo s tem, da je šolska 
svetovalna služba v očeh staršev manj pogosto prepoznana kot kurativna služba, 
ki nastopi, ko se pojavijo določeni problemi na ravni posameznikov ali oddelčne 
skupnosti. Kot takšno jo pogosto dojemajo svetovalni delavci sami, pa tudi učitelji, 
ravnatelji in celo učenci (Gregorčič Mrvar idr. v tisku; Bezić 2008). Sicer ne vemo, 
kako so si starši predstavljali delo svetovalne službe v okviru prvih štirih trditev, 
tudi te lahko namreč vsebujejo izrazito individualno naravnane oblike svetovanja 
in pomoči. Za preverjanje razumevanja vloge svetovalne službe pri starših bi bilo 
smiselno opraviti še bolj poglobljene kvalitativno zasnovane raziskave.
Manjši delež (17,1 %) staršev je prepoznal vlogo šolske svetovalne službe v 
izjavi v šoli so zato, da pomagajo učiteljem pri delu v razredu in pri poučevanju in 
samo peščica (manj kot pet odstotkov) v izjavi v šoli so zato, da pomagajo ravnatelju 
pri vodenju šole. Pri teh trditvah ni prišlo do statistično pomembnih razlik med 
starši učencev in starši dijakov. Ugotovitev, da starši ne prepoznavajo vloge šolske 
svetovalne službe v odnosu do dela z učitelji, še manj pa z vodstvom šole, je le de-
loma presenetljiva. Ker gre za interne odnose znotraj posamezne šole, s katerimi 
starši verjetno niso seznanjeni, te naloge niti ne morejo prepoznati. Pa vendar je 
lahko to tudi odsev zaznavanja (ne)sodelovalne kulture v šoli. Sodelovalna kultura 
obstaja tam, kjer strokovni delavci delajo skupaj, si delijo ideje, delovne pripomočke, 
so med seboj povezani in se počutijo kot člani skupnosti (Slater 2004; Sheridan idr. 
2002). Vsem je skupno, da si prizadevajo za optimalen celostni razvoj vseh učencev 
v šoli, za njihov čim boljši učni uspeh in kakovostno delovanje šole kot celote, kar 
so tudi temeljni razlogi za medsebojno sodelovanje.
27 staršev je dopisalo odgovor pod drugo. Trije odgovori so negativno naravnani 
do šolske svetovalne službe (ni koristi od njih), 12 jih je navedlo vsebinsko delo 
z otroki in dijaki (reševanje težav, učna pomoč ipd.), šest jih je zapisalo, da vidijo 

42 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies  
Jeznik,  
Gregorčič Mrvar, Šarić
šolsko svetovalno službo kot ključni povezovalni člen med različnimi akterji na 
šoli, posamično pa so bili zapisani še odgovori, kjer je v ospredju povezovalno delo 
šolske svetovalne službe z učitelji, vodstvom in starši. En starš je zapisal, da je 
naloga šolske svetovalne službe administracija, urejanje dokumentov, vpis v šolo.
Področja, na katerih bi starši potrebovali pomoč, podporo ali informacije šolskega 
svetovalnega delavca
Poleg že prikazanega nas je zanimalo tudi, katera so tista področja, kjer bi 
starši potrebovali pomoč, podporo ali informacije šolskega svetovalnega delavca. 
Na to vprašanje je odgovorilo 468 oz. 42 % staršev, kar je za vprašanje odprtega tipa 
zelo velik delež. Analiza odgovorov je pokazala, da prevladujejo štiri osrednje teme: 
 – vpis: odgovori s področja vpisa v srednjo šolo ali na fakulteto in karierne orien-
tacije;
 – učenje: učne težave, pomoč pri učenju, učne strategije, motivacija za učenje;
 – medosebni odnosi: odnosi z vrstniki in učitelji, konflikti, vedenjske težave in 
nasilje ter 
 – osebni razvoj: razvojne značilnosti, stiske, obdobja prehoda (razredna–predmetna 
stopnja, osnovna–srednja šola). 
Nekateri starši bi si želeli več podpore in pomoči na področju posebnih značilnosti 
učencev, kot so učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci in učenci športniki. 
Veliko staršev (37,5 %) je namreč na začetku vprašalnika označilo, da ima njihov 
otrok, učenec ali dijak neke vrste status. Na šolskega svetovalnega delavca bi se 
obrnili tudi v zvezi z odnosom staršev z mladostniki, starševskimi nalogami in 
vprašanji vzgoje. 
Veliko odgovorov je bilo kratkih in zelo jedrnatih, npr. ob slabšem uspehu, 
pomoč pri učenju, poklicno svetovanje, v primeru vrstniškega nasilja, odraščanje, 
pri puberteti. Nekateri starši pa so svoje odgovore oblikovali bolj kompleksno.  
V ilustracijo navajamo nekaj primerov. Primer odgovora, ki smo ga razvrstili h 
kategorijama učenje in vpis: »Potrebovali bi pomoč oz. bolj podporo ali informacije, 
kako še motivirati otroka k sprotnemu samostojnemu učenju in delu domačih nalog, 
pri motiviranju otroka, da v sebi išče, kaj ga veseli, kaj rad počne, kateri predmeti 
so mu všeč – predvsem v smislu iskanja bodoče zaposlitve oz. še prej srednje šole.«
Nekateri starši so v ospredje postavili področje medosebnih odnosov, na primer: 
»Pri razvijanju medosebnih odnosov manjka pristnosti in preprostosti. Preveč je 
naučenega in prisiljenega vedenja, kot ga zahteva sistem. Pozabljamo biti človek.«
Še primer odgovora s področja osebnega razvoja. Ta nakazuje, kako starš ra-
zume otrokov razvoj in njegove zmožnosti prilagajanja na spremembe:» Strokovni 
svetovalni delavec bi lahko bil prisoten sploh v prvem delu prestopa iz razredne 
v predmetno stopnjo v smislu roditeljski sestanek, toda skupaj z otroci; zato ker v 
prestopu otroci jemljejo to preveč lahkomiselno v resnici pa so še vedno zelo otročji 

  43
 
 
Pogled staršev na delo šolske svetovalne službe 
in neodgovorni, potrebno bi jim bilo razložiti tudi njihove obveze, ko prestopijo iz 
razredne na predmetno stopnjo, ker otroci so še otročji. Se pa že spogledujejo s pu-
berteto.«
Z vidika sodelovanja med starši in svetovalnimi delavci so posebej zanimivi tisti 
odgovori, v katerih so starši jasno izrazili potrebo po pomoči svetovalnega delavca 
na področju vzgojnih nalog in podpore svojemu otroku za šolsko delo. Takih je bilo 
kar 25. Navajamo tri značilne odgovore, ki nam lahko osvetlijo, kako starši vidijo 
vlogo svetovalnega delavca pri podpori staršem ob vzgoji otroka: »Šolsko delo, težave 
otroka pri delu in medsebojnih odnosih v šoli. Takrat starši potrebujemo kakšen 
dodaten nasvet, pomoč strokovnjaka je dobrodošla. Skupaj lažje najdemo rešitve, 
tudi otrok mora to videti.« 
»Pri pravilni vzgoji otroka. Kaj bi starši v določenih situacijah (npr. če se otrok 
noče učiti, če noče brati ali s težavo hodi v šolo) morali narediti oz. ukrepati.«
»Ko bi otrok imel stisko in bi se lahko k njemu po pomoč obrnili tako otrok kot 
tudi starša.«
Kot predvidevajo Programske smernice za delo svetovalne službe (Programske 
smernice … 2008a, 2008b), naj bi se sodelovanje svetovalnega delavca in staršev 
odvijalo bodisi na individualni bodisi na skupinski ravni, zajemalo naj bi tako govo-
rilne oz. pogovorne ure za starše, svetovanje staršem in družinam kot predavanja, 
delavnice in druge oblike skupinskega dela s starši, v okviru različnih tematik in 
vprašanj, ki jih imajo starši. Analiza ankete kaže, da so starši navedli raznolika 
področja, na katerih bi potrebovali pomoč, podporo ali informacije šolskega sve-
tovalnega delavca. Pri tem je pomembno opozoriti, da svetovalni delavec na vsaki 
šoli dobi od staršev takšne in še podrobnejše povratne informacije in tako lahko 
na njihovi podlagi išče tiste oblike, načine in tematike za sodelovanje s starši, ki bi 
omogočali aktivno vključevanje in sodelovanje večine staršev ter doseganje želenih 
ciljev (Kalin idr. 2009).
Sklepne misli staršev o šolski svetovalni službi
Ob koncu vprašalnika smo starše vprašali, ali bi želeli še kaj povedati o so-
delovanju med njimi in svetovalno službo na šoli. Na vprašanje je odgovorilo 212 
staršev, 20 jih je odgovorilo ne, 13 odgovorov pa smo razvrstili pod drugo. Tudi v 
tem primeru se je za odgovarjanje na odprti tip vprašanja odločil relativno velik 
delež staršev (19 %). Vsebinsko ustrezne odgovore smo združili v štiri sklope. Največ 
zapisov (105) se je nanašalo na splošno pohvalo šolske svetovalne službe. Te odgovore 
smo razvrstili v šest podskupin: splošno zadovoljstvo, strokovnost, pomembnost 
šolske svetovalne službe, hvaležnost staršev, želja po nadaljnjem sodelovanju in 
osebnostne lastnosti: »Menim, da dobro sodelujemo. Svetovalna delavka je dostopna 
in pripravljena prisluhniti in pomagati.«
38 staršev je zapisalo odgovor, s katerim so povedali, da še ni bilo potrebe po 
sodelovanju, pri čemer jih je šest zapisalo, da se bodo, če bo obstajala potreba, obrnili 
po pomoč, prav tako šest pa jih upa, da take potrebe niti ne bo: »Do sedaj pomoči 
svetovalne službe nismo potrebovali, tudi na govorilnih urah razrednik in učitelji 

44 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies  
Jeznik,  
Gregorčič Mrvar, Šarić
niso omenili težav z otrokom, zato – ob vsem spoštovanju do svetovalnih delavcev in 
njihovega dela! – upam, da njihove pomoči ne bomo potrebovali.«
29 staršev je dalo predloge za delovanje šolske svetovalne službe. Devet 
predlogov se je nanašalo na odprtost, pomoč, sodelovanje šolske svetovalne 
službe, 20 pa na potrebo po več vključevanja šolske svetovalne službe v proces 
vzgoje in izobraževanja z vsemi deležniki: »Svetovalna služba bi morala na ro-
diteljskih sestankih imeti vsaj pol urno razpravo o npr: kako delati z otrokom, 
ki ne dela nalog, ki se ne uči. V srednjih šolah je veliko učencev, ki imajo neza-
dostne ocene, pa se s tem nihče ne ukvarja, veliko izostajajo, pa se s tem nihče ne  
ukvarja...«
Kar nekaj staršev (26) je omenilo negativno podobo o šolski svetovalni službi. 
Odgovore smo razvrstili v pet podskupin: splošno negativna podoba o šolski svetovalni 
službi (6), negativna izkušnja (3), neaktivnost šolske svetovalne službe ali delavca 
(10), dvom o ustrezni usposobljenosti šolskih svetovalnih delavk (4) ter stigmatiza-
cija (3): »Da je obisk svetovalnega delavca še vedno nekoliko stigmatiziran – torej, 
tja prideš s problemi, drugi vedo, da si šel tja, sam pa ne želiš deliti z ostalimi, 
da imaš težave. Morda tudi to, da ne želiš oz. bolje, da ne verjameš, da svetovalna 
služba ne bo delila tvoje izkušnje/težave z učitelji, ki zaradi takšne stvari dajo otroku 
nalepko: »to je ta, ki hodi (ali starši hodijo) k svetovalni delavki« v smislu – z njim  
so težave.« 
Odnos s starši in doživljanje sodelovanja s starši s perspektive svetovalnih delavcev
Ob koncu predstavljamo odgovore svetovalnih delavcev o odnosu s starši in 
doživljanju svojega sodelovanja s starši. Opredelili so se do devetih trditev, pri ka-
terih se nekatere nanašajo neposredno na njihov odnos in doživljanje sodelovanja 
s starši, nekatere pa vključujejo tudi učitelje. 
Najvišjo stopnjo strinjanja so svetovalni delavci izrazili s trditvijo, ki se nanaša 
na oceno kakovosti sodelovanja med starši in učitelji. Ugotovimo lahko, da več kot 
tri četrtine svetovalnih delavcev meni, da večina učiteljev zna vzpostaviti kakovostno 
sodelovanje s starši. Srednješolski svetovalni delavci se s to trditvijo strinjajo bolj 
kot osnovnošolski (t = 2,724*
2
, g = 177,572; α = ,007). 
Skoraj polovica svetovalnih delavcev meni, da so starši njihovi zavezniki 
in čutijo, da jih imajo na svoji strani. Nekaj manj svetovalnih delavcev (44 %) 
je glede te trditve neodločenih, kar kaže na to, da so ti svetovalni delavci do 
zavezništva s starši neopredeljeni, ga morda niti ne potrebujejo, ali pa so ostali 
neodločeni zaradi velike raznolikosti med starši – nekatere starše doživljajo kot 
zaveznike, druge kot nasprotnike. To pa ne pomeni, da v prihodnje svetovalni 
delavci ne morejo še dodatno prispevati k dobremu sodelovanju med šolo in  
domom.
2
  Pri rezultatih t-testa, označenih z zvezdico*, smo uporabili nadomestni t-test.

  45
 
 
Pogled staršev na delo šolske svetovalne službe 
Ocena odnosa in doživljanja  
sodelovanja s starši
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam 
niti niti 
se strinjam
povsem se 
strinjam
skupaj
M SD
Starši so indiferentni do mojega dela in 
prizadevanj.
f 52 161 57 8 1 279
2,09 ,73
f% 18,6 57,7 20,4 2,9 0,4 100,0
Priznanje staršev mi pomeni več kot 
priznanje učiteljev in ravnatelja.
f 29 63 147 36 4 279
2,72 ,87
f% 10,4 22,6 52,7 12,9 1,4 100,0
Starši v zadnjih letih vedno manj spoštujejo 
moje delo.
f 52 139 68 19 2 280
2,21 ,85
f% 18,6 49,6 24,3 6,8 0,7 100,0
Starši so moji zavezniki. Čutim, da imam 
starše na svoji strani.
f 0 15 122 133 7 277
3,48 ,64
f% 0,0 5,4 44,0 48,0 2,5 100,0
Večina učiteljev zna vzpostaviti kakovostno 
sodelovanje s starši.
f 2 27 36 204 9 278
3,69 ,72
f% 0,7 9,7 12,9 73,4 3,2 100,0
Opažam, da pri starših iz leta v leto upada 
pogostost iskanja stikov z mano.
f 38 125 82 29 4 278
2,41 ,90
f% 13,7 45,0 29,5 10,4 1,4 100,0
Starši danes dovolj vedo o razvoju in 
razvojnih težavah otroka, zato zanje ni 
potrebno organizirati posebnih predavanj.
f 0 110 130 37 3 280
1,76 ,72
f% 0,0 39,3 46,4 13,2 1,1 100,0
Starši imajo danes o starševstvu in 
vprašanjih družinske vzgoje veliko znanja 
in so kompetentni sogovorniki.
f 25 69 125 58 0 277
2,78 ,88
f% 9,0 24,9 45,1 20,9 0,0 100,0
Preglednica 4: Ocena svetovalnih delavcev glede odnosa in doživljanja sodelovanja s starši
Nekaj več kot polovica svetovalnih delavcev je neopredeljenih glede tega, 
ali jim priznanje staršev pomeni več kot priznanje kolegov. Slaba polovica pa je 
neopredeljenih še do trditev, da starši danes dovolj vedo o razvoju in razvojnih 
težavah otroka, zato zanje ni potrebno organizirati posebnih predavanj in da imajo 
starši o starševstvu in vprašanjih družinske vzgoje dovolj znanja in so kompetentni 
sogovorniki. S to trditvijo se v večji meri strinjajo srednješolski svetovalni delavci 
(t = 1,986*, g = 111,644; α = ,049), kar kaže, da svetovalni delavci na srednji šoli 
nekoliko višje ocenjujejo kompetentnost staršev kot osnovnošolski svetovalni delavci. 
Za vzpostavitev partnerskega sodelovanja je pomembno, da starši kompetentno 
izpolnjujejo svojo vlogo, da verjamejo v svojo moč in da jim to moč pripisujejo tudi 
strokovni delavci v šoli (O’Callaghan v Čačinovič Vogrinčič 1999). Če obstajajo dvomi 
o kompetentnosti enega ali drugega sogovornika, je težko graditi partnerski odnos 
in tvorno medsebojno sodelovanje.
Iz preglednice lahko razberemo, da se svetovalni delavci najmanj strinjajo 
s trditvama, da so starši indiferentni do njihovega dela in da jih vedno manj 

46 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies  
Jeznik,  
Gregorčič Mrvar, Šarić
spoštujejo. S tema trditvama se nekoliko bolj strinjajo svetovalni delavci iz osnovnih 
šol (t = 2,571, g = 265; α = ,011). Razlike pa so še pri eni postavki: opažam, da 
pri starših iz leta v leto upada pogostost iskanja stikov z mano. Tudi s to trditvijo 
se statistično pomembno bolj strinjajo osnovnošolski svetovalni delavci (t = 2,424, 
g = 263; α = ,016). 
Glede na siceršnje ugotovitve, ki nakazujejo, da se starši po oceni učiteljev celo 
preveč vpletajo v njihovo delo (Ule 2015), bi lahko pričakovali, da podobno ocenjujejo 
tudi svetovalni delavci. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko ugotovimo, da to 
ne drži. Šolski svetovalni delavci starše ocenjujejo kot kompetentne zaveznike, ki 
niso indiferentni do njihovega dela. Pozitivno ocenjujejo tudi kakovost komunikacije 
med starši in učitelji. 
Predstavljeni rezultati so primerljivi z izsledki raziskave o sodelovanju med 
šolo oz. strokovnimi delavci v šoli in domom oz. starši (Kalin idr. 2009), kjer so se 
pokazale prav tako relativno dobre osebne izkušnje pri sodelovanju svetovalnih 
delavcev s starši. Če svetovalni delavci menijo, da imajo starše na svoji strani, da so 
starši njihovi zavezniki, to pomeni, da se je lažje usklajevati glede ciljev in načinov 
sodelovanja tako na ravni zagotavljanja kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela 
v celoti kot na ravni podpore pri delu z učenci, ki potrebujejo pomoč in podporo 
(prim. Čačinovič Vogrinčič 1999; Davis 2005; Programske smernice … 2008a, 2008b).
Sklep
Sklenemo lahko, da so v predstavljeni raziskavi starši izkazali solidno pozna-
vanje šolske svetovalne službe in pozitiven odnos do njenega dela, svetovalni delavci 
pa pozitiven odnos do staršev. S pridobljenimi podatki lahko problematiziramo tezo 
o pretiranem poseganju staršev v delo pedagoških delavcev – učiteljev (Ule 2015). 
Pri tem je treba opozoriti, da se delo in sodelovanje s starši med strokovnimi de-
lavci razlikuje; naloga učiteljev je, da sodelujejo s starši vseh otrok, ki jih poučujejo, 
svetovalni delavci pa pogosto, kot vidimo (Bezić 2008; Gregorčič Mrvar idr. v tisku), 
neposredno sodelujejo z manjšino staršev, in sicer zaradi njihovih otrok in specifičnih 
težav, ki jih imajo ti otroci. Pomembno je, da si šola (ravnatelji, učitelji in sveto-
valni delavci) sodelovanje z vsemi starši postavi kot eno izmed ključnih nalog, ki 
jo je treba vsako leto posebej skrbno načrtovati. Hkrati pa, če ostajajo v ospredju 
le informativne in svetovalne naloge šolske svetovalne službe, težko govorimo 
o partnerskem odnosu. Na podlagi zbranih podatkov je težko oceniti, ali šolska 
svetovalna služba vlaga zadosten napor v vzpostavitev kakovostnega sodelovanja s 
starši ali ostaja na ravni ustaljenih načinov in oblik sodelovanja, kar se je pokazalo 
v eni izmed raziskav o mnenju svetovalnih delavcev o sodelovanju s starši (Kalin 
idr. 2009). Poznamo tudi razloge, ki jih šolski svetovalni delavci pogosto navajajo 
kot ovire za povezovanje in sodelovanje s starši (npr . veliko administrativnega dela, 
pomanjkanje časa) (Gregorčič Mrvar idr. v tisku). Zato bi bilo treba analizirati stopnjo 
administrativnih obremenitev svetovalnih delavcev. Z razbremenitvijo bi ti morda 
pridobili več časa za bolj kakovostno sodelovanje in povezovanje z drugimi akterji, 
torej tudi s starši, čeprav tega ni mogoče napovedati vnaprej. Že ustaljeni načini 

  47
 
 
Pogled staršev na delo šolske svetovalne službe 
sodelovanja lahko namreč ustvarijo preveliko rutino, ki ne vsebuje osebne zavzetosti 
in ustvarjalnosti. Takšna rutina strokovnim delavcem na šoli ne omogoča vpogleda 
v morebitne pomanjkljivosti medsebojnega sodelovanja in prepoznavanje nezado-
voljstva, ki se lahko porodi na strani šole ali staršev. Način, kako se temu izogniti, 
je sledenje načelu individualizacije v smislu upoštevanja kulturnih, strukturnih, 
socialnih in ekonomskih posebnosti družine oz. staršev (prav tam). V prihodnje gre 
podpreti prakse, s katerimi šolska svetovalna služba dopolni in nadgradi utečene 
formalne oblike sodelovanja s starši, povezovanje z lokalno skupnostjo, športnimi 
in kulturnimi društvi ipd. Ob sicer spodbudnih izsledkih naše raziskave bi ob koncu 
vendarle poudarili, da bi bilo za natančnejši vpogled in razumevanja sodelovanja 
svetovalne službe in staršev smiselno opraviti še bolj poglobljene kvalitativno za-
snovane raziskave. Te bi omogočile dodatno proučevanje kompleksnosti odnosov 
in sodelovanja med strokovnimi delavci v šoli, učenci, dijaki in starši, s čimer bi 
pridobili vpogled v področje, ki je v raziskovalnem smislu pogosto zapostavljeno. 
Zahvaljujemo se dr. Jani Kalin, dr. Robiju Krofliču, dr. Jasni Mažgon in  
dr. Barbari Šteh, ki so sodelovali pri izvajanju raziskave, katere del rezultatov 
prikazujemo v prispevku. 
Literatura in viri
Bezić, T . (2008). Razvoj in spremljanje delovanja mreže svetovalnih služb. Sodobna pedago-
gika, 59, št. 2, str. 60–80.
Bryan, J. in Henry, L. (2008). Strengths-based partnerships: A school-family-community 
partnership approach to empowering students. Professional School Counseling, 12, št. 
2, str. 149–156.
Bryan, J. in Henry, L. (2012). Model for Building School–Family–Community Partnerships: 
Principles and Process. Journal of Counseling and Development, 90, št, 4, str. 408–420.
Bryan, J. in Holcomb-McCoy, C. (2007). An examination of school counselor involvement in 
school-family-community partnerships. Professional School Counseling, 10, št. 5, str. 
441–454.
Čačinovič Vogrinčič, G. (1999). Svetovalno delo s starši, svetovalno delo z družinami.  
V: M. Resman, J. Bečaj, T . Bezić, G. Čačinovič Vogrinčič in J. Musek (ur.). Svetovalno 
delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 175–191.
Čačinovič Vogrinčič, G., Kobal, L., Mešl, N. in Možina, M. (2005). Vzpostavljanje delovnega 
odnosa in osebnega stika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. 
Čagran, B. (2004). Univariatna in multivariatna analiza podatkov: zbirka primerov uporabe 
statističnih metod s SPSS. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Davis, T . (2005). Exploring school counseling. Professional practices in perspectives. Boston, 
New York: Lahaska Press, Houghton Mifflin Company.
Eccles, J. S. in Harold, R. D. (1996). Family involvement in children‘s and adolescents‘ schoo-
ling. V: A. Booth in J. F . Dunn (ur.). Family-school links: How do they affect educational 
outcomes? Mahwah, NJ: Erlbaum, str. 3–34.
Epstein, J. L. (1995). School/family/community partnerships: Caring for the children we share. 
Phi Delta Kapan, 76, št. 9, str. 701–712.

48 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies  
Jeznik,  
Gregorčič Mrvar, Šarić
Esler, A. N., Godber, Y. in Christenson, S. L. (2002). Best practices in supporting home-school 
collaboration. V: A. Thomas in J. Grimes (ur.). Best practices in school psychology IV. 
Bethesda, MD: NASP , str. 389–411.
Gregorčič Mrvar, P ., Jeznik, K., Kalin, J., Kroflič, R., Mažgon, J., Šarić, M. in Šteh, B. (2020, v 
tisku). Šolska svetovalna služba: stanje in perspektive. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Gregorčič Mrvar, P ., Kalin, J., Mažgon, J., Muršak, J. in Šteh, B. (2016). Skupnost in šola: vrata 
se odpirajo v obe smeri. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Griffin, D. in Steen, S. (2010). School-family-community partnerhips: Applying Epstein‘s 
theory of the six types of involvement to school counselor practice. Professional School 
Counseling, 13, št. 4, str. 218–226.
Hornby, G. (2000). Improving parental involvement. London, New York: Cassell.
Huth, A. (2006). Gesprächskultur mit Eltern. Weinheim, Basel: Beltz.
Jeznik, K., Kroflič, R. in Štirn Janota, P . (2017). O vzgojnih pristopih med permisivnostjo in 
otrokocentričnostjo. V: T . Narat in U. Boljka (ur.). Generaciji navidezne svobode: otroci 
in starši v sodobni družbi. Ljubljana: Sophia, str. 151–177.
Kalin, J., Govekar Okoliš, J., Mažgon, J., Mrvar, P ., Resman, M. in Šteh, B. (2009). Izzivi in 
smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši. Ljubljana: Znanstvena založba 
Filozofske fakultete.
Kodele, T. (2017). Participacija učencev v procesu reševanja njihovih učnih težav. Doktorska 
disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. 
Kodele, T . in Lesar, I. (2015). Ali formalni in strokovni dokumenti s področja šolstva spodbujajo 
participacijo učencev? Sodobna pedagogika, 66, št. 3, str. 36–51.
Kroflič, R. (2015). Kje se v partnerstvu med vrtcem/šolo in družino znajde otrok/mladostnik? 
Vzgoja in izobraževanje, 46, št. 4/5, str. 5–12.
Mitra, D. L. in Gross, S. J. (2009). Increasing Student Voice in High School Reform: Building 
Partnerships, Improving Outcomes. Educational Management Administration & Lea-
dership, 37, št. 4, str. 522–543. 
Mitra, D. L. in Serriere, S. C. (2012). Student Voice in Elementary School Reform: Examining 
Youth Development in Fifth Graders. American Educational Research Journal, 49, št. 
4, str. 743–774.
Programske smernice. Svetovalna služba v osnovni šoli (2008a). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 
Dostopno na http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ministrstvo/Pu-
blikacije/Programske_smernice_OS.pdf (pridobljeno 24. 8. 2019).
Programske smernice. Svetovalna služba v srednji šoli (2008b). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 
Dostopno na http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ministrstvo/Pu-
blikacije/Programske_smernice_SS.pdf (pridobljeno 24. 8. 2019).
Resman, M. (1992). Šola, učitelji, starši – sodelovanje z različnimi pričakovanji. Sodobna 
pedagogika, 43 št. 5/6, str. 223–235. 
Resman, M. (2008). Svetovalno delo v vrtcih in šolah. Sodobna pedagogika, 59 št. 2, str. 6−25.
Rogers, C. R. (1957). The necessary and sufficient conditions of therapeutic personality change. 
Journal of Consulting Psychology, 21, št. 2, str. 95–103. 
Shazer, S. de. (1985). Keys to solution in brief therapy. New York, London: W . W . Norton & 
Company.
Sheridan, S. M., Napolitano, S. A. in Swearer, S. M. (2002). Best practices in school-community 
partnerships. V: A. Thomas in J. Grimes (ur.). Best practices in school psychology IV . 
Bethesda, MD: National Association of School Psychologists, str. 321–336.

  49
 
 
Pogled staršev na delo šolske svetovalne službe 
Slater, L. (2004). Collaboration: A framework for school improvement. International Electro-
nic Journal for Leadership in Learning, 8, št. 5, str. 113–118. Dostopno na https://eric.
ed.gov/?id=EJ984546 (pridobljeno 4. 11. 2018).
Textor, M. R. (2018). Elternarbeit in der Schule. Norderstedt: Books on Demand.
Ule, M. (2015). Vloga staršev v izobraževalnih potekih otrok v Sloveniji. Sodobna pedagogika, 
66, št. 1, str. 30–45.
Walsh, M. E. in DePaul, J. (2011). The essential role of school-community partnerships in school 
counseling. V: H. L. K. Coleman in C. Yeh (ur.). Handbook of school counseling. New 
York, London: Taylor & Francis e-Library, str. 765–783. Dostopno na: https://drive.google.
com/file/d/0B9Y2-nkSJE5MYTUzT20weVNhWVE/edit?pli=1 (pridobljeno 4. 3. 2019).
Katja JEZNIK (University of Ljubljana, Slovenia)
Petra GREGORČIČ MRVAR (University of Ljubljana, Slovenia)
Marjeta ŠARIĆ (University of Ljubljana, Slovenia)
PARENTS‘ VIEW OF SCHOOL COUNSELLING WORK  
Abstract: Pedagogical theory recognizes the concern for partnership forms of cooperation between 
school and parents as one of the key tasks of the school counselling service. Existing research suggests 
a lack of agreement on understanding and importance of partner collaboration. From the teacher’s 
point of view parents are sometimes recognized as too interfering with their educational work. However, 
since the parents’ views have received less research attention in the past, the paper presents the results 
of a comprehensive study of school counselling in Slovenia, with an emphasis on the analysis of the 
responses given by parents. The survey included 315 school counsellors and 1119 parents. The research 
indicates that parents are familiar with the basic tasks of the school counselling service and are aware 
that it is intended not only for individual children support, but also for parents and other participants 
in schools. The school counselling service is well accepted among parents and parents among school 
counsellors. With regard to these results we problematize the generalized notion of mutual dissatisfac-
tion between parents and the school when interacting with each other and meeting expectations. The 
broader social circumstances in which modern parenting is involved, as well as the school, can only be 
overcome by strengthening the good cooperation between parents and the school counselling service 
in various fields, eg. enrolment, learning and teaching habits, relationships and personal development.
Keywords: school counselling service, parents, cooperation with parents, counselling work
E-mail for correspondence: katja.jeznik@ff.uni-lj.si