BARVARNE
Z nosom se roditno; do-bimo ga zastonj kot nepogreš-ljivo dihalno pritiklino. To je nadvse pomembno, saj je nos tudi naš kompas; vsi vse živ-Ijenje hodimo za nosom.
Značilnost nosu je še ta, da njegov zunanji videz ni ne-kakšna nespremenljivka. Samo od nas je odvisno, kak-šen bo naš nos potem, ko bo zaključil nežno obdobje rosne mladosti. Nekateri ljudje, kot vemo, ne prenesejo svetlo-poltega nosu. Zategadelj če-dalje bolj pogosto obiskujejo številne na stežaj odprte var-varne, po domače: oštarije. Tu jim bujnoprsate dečve in črnobrkati barmani natakajo v svetle kozarce razna opojno dišeča barvila, ki sčasoma bi-stveno vplivajo na prvotno naravno barvo nosu. Samo v krajevni skupnosti Moste, ki pa je, lahko mi vtrjamete, precej manjša kot New York, imamo na pičli razdalji petde-setih metrov kar tri takšne barvarne: v poslopju nove tržnice, v stavbi samopo-strežne trgovine na Proletar-ski ter v pritličjii stolpnice v Rc)jčevi ulici.
Ceprav si prizadevni dav-karji zadovoljno manejo roke zaradi potoka denarja, ki redno priteka iz pivnic, pa je
zadeva — gledano širše — mnogo manj donosna. Ljudje s karminastimi nosovi so na-mreč kaj kmalu potrebni te-meljitega zdravljenja v spe-cializirani zdravstveni usta-novi. Takšno strokovno ra-zbarvanje že močno poškrla-tenih nosov pa je za družbo šmentano draga reč. Znane so tudi močno nagnjene š-stop-ničke, ki vodijo čedalje bolj navzdol: šilce, štamperle, štuc, štefan, škaf, Škofljica in — štrik!
Za konec pa še sklepna misel: ali ne bi v bodoče ka-zalo še pred nameravano bučno otvoritvijo novih gos-tinskih lokalov katerega izmed njih že koj za začetek črtati s seznama?
Morda bi bili vsi bolj zadovoljni: občinski pro-račun.družba in, seveda — nosovi.
Na   zdrav-je!