Glasnik SED 19 (1979) 4
72
24. 12. 1979 se je sestal IO SED. Skleniti smo naslednje: občni zbor bo 30. 1. 1980; vsem Članom je treba poslati obvestilo o društveni dejavnosti v letu 1980; društveni sestanki bodo ob sredah ob 17 url; fte rte bodo nastopile nepredvidene teiave, bomo imeli februarja pogovor o jubilejni številki Slovenskega etnografa ter o etnološkem tisku, kasneje pa bomo priredili pogovor o ljudskem v glasbi, povabili Mirka Paka, da nam bo spregovori! o slovenskem geografskem atlasu ter Marka Poliča, da nas bo seznanil s svojim preučevanjem ekološke psihologije.
26. 12. 1979 je Slovenski etnografski muzej otvoril v razstavišču Arkade razstavo Otroške igračke ter se tako vključil v novoletno praznovanje in počastil mednarodno leto otroka.
Pregled razstav In prireditev nI popoln, ker člani društva kljub naši prošnji ne pošiljajo poročil o dogajanjih prt njih.
Mojca Ravnik, Marko Terseglav
Etnologija in ekološka psihologija
Posvetovanja o različnih vidikih odnosa med človekom in njegovim okoljem (o nasilju in arhitekturi, o urbani geografiji, o ekološki psihologiji, o etnologiji in arhitekturi), ki so jih v zadnjem času priredile razne stroke, kažejo na aktualnost in širino problemov in na rast zavesti o neskladju med nami in svetom, v katerem živimo. Izvajalci, ki oblikujejo in spreminjajo naše kulturno in naravno okolje, utemeljujejo tudi tiste posege, ki estetsko in funkcionalno ogrožajo življenje ljudi, s pretežno ekonomskimi razlogi. Z njimi opravičujejo brezobzirnost do obstoječih kulturnih In naravnih vrednot. Zagretejše strokovno obravnavanje vprašanj o posledicah urejanja in spreminjanja okolja daje osnovo upanju, da bodo spoznanja prodrla tudi v odločanje.
Odpirajo se nove teoretične in aplikativne znanstvene naloge interdisciplinarnega značaja.
Vil. posvetovanja psihologov S RS v Portorožu od 14. — 17. XI. 1979 so se na povabilo organizatorja udeležili tudi štirje etnologi, ki so predstavili prispevke v skupini za ekološko psihologijo. Po uvodnem predavanju Antona Trstenjaka o sistem-sko-znanstvenih perspektivah ekološke psihologije sta nastopila Žarko Korač iz Beograda z referatom: Uloga psihologa u procesu urbanističkog planiranja ter Marko Polič, ki je govoril o vrednostno-estetskih vidikih človekovega okolja. Sledili so etnološki prispevki. Damjan Ovsec je govoril o pomenu mestnega prostora v Ljubljani nekdaj in danes, Mojca Ravnik o načinu življenja in prostorski ureditvi bivalnega okolja, Zvona Ciglič in Zora Žagar pa o prenovi starega mestnega jedra Izole — etnološki raziskavi. Odziv poslušalcev je pokazal, da etnološki referati niso Izzveneli v prazno in da so pomenili psihologom provokacijo zanimivih problemov. Udeleženci razprave so se odzvali predvsem na vprašanja o bivanju in počutju prebivalcev sodobnih naselij, o mestni identiteti in zagotavljanju njenega nepretrganega obstoja, o načinu ugotavljanja in
uveljavljanja želja prebivalcev pri prenavljanju starih mestnih jeder. Zaradi novosti in mnogostranosti se raziskava ni širila v nedogled, ampak je pokazala področja interesov in dopolnjevanja obeh strok.
Mojca Ravnik
POMOČ ETNOLOGIJE PEDAGOŠKIM PSIHOLOGOM
Ideja za pričujoči članek se ml je porodila ob prebiranju TOLIČlC — ZORMANOVE*knjige "Okolje in uspešnost učencev — vpliv socialnoekonomskih In demogeografskih dejavnikov na šolski uspeh in osebnostne lastnosti otrok". Spomnil sem se namreč na seminar v Brežicah, kjer je bil govor o področjih etnološkega raziskovanja, vendar o razmerju etnologije do psihologije nismo ničesar sli-šaii. Mnenja sem, da ne moremo kar tako mimo tako važnega področja, predvsem pa, ko se ob novih smernicah etnologiji odpirajo nova področja raziskovanja.
Poznamo tesno povezanost ameriške kulturne antropologije s psihologijo. Iz kulturno antropoloških spoznanj je tudi psihologija črpala preneka-tera spoznanja. V sodobni slovenski etnologiji pa je še vse premalo očitno sodelovanje med tema dvema vedama.
Postavlja se tudi vprašanje aplikativnosti etnologije. Tako je bilo ob predavanju prof, iz Švice, ki je bil spomladi I. 1978 gost SAZU, postavljeno zanimivo vprašanje, ali lahko izsledki etnologije vplivajo na spremembe v družbenem življenju, konkretno na izboljšanje življenjskih pogojev "gastarbajterjev" — delavcev iz Italije, itd., na zmanjšanje rasističnih predsodkov domačega prebivalstva do drugih etničnih skupin?
Tako se tudi meni odpira vprašanje, ali morejo izsledki etnologije — se pravi poznavanje načina življenja družin, iz katerih izhajajo učenci (razmišljati sem začel ob Toličič — Zormanovl knjigi "Okolje in uspešnost učencev", ki sodi v okvir pedagoške psihologije, zato naj tudi ob njej nadaljujem) morda posredno vplivati na večjo uspešnost učencev v šoli. Tu se je odprla le ena izmed premnogih tem ob povezavi etnologije s psihologijo, Avtorja knjige namreč ugotavljata, da je socialno ekonomski status družine, v kateri otrok živi, pomemben dejavnik njegovega duševnega razvoja in šolske uspešnosti. Socialno ekonomski status družine pa seveda vpliva na način Življenja družine, kar pa je Že tudi področje raziskovanja etnologije. Se pravi, da bi lahko etnologija s svojim: izsledki krepko pomagala pedagoškim psihologom, pedagogom, socialnim delavcem, sociologom, zdravnikom ...
Avtorja Toličič in Zorman vidita v socialno ekonomskem statusu sestavljeno variablo, ki zajema predvsem poklic In Izobrazbo staršev, materialno stanje družine, kulturno raven družine, medsebojne družinske odnose, aspiracije staršev glede na njihov intelektualni in osebnostni razvoj, spodbujanje in pomoč otroku pri učenju in stil vzgajanja.