*©!tnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfuri Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfuri Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 lllingov P. b. b. Letnik XXII. Celovec, petek, 1. december 1967 Štev. 48 [1331) Živahne proračunske razprave v parlamentu in v koroškem deželnem zboru Tako v zveznem parlamentu na Dunaju kakor tudi v koroškem deželnemu zboru v Celovcu je ta teden potekal v znamenju razprav o osnutku državnega oziroma deželnega proračuna za leto 1968. Primerjave med razpravo na državni in razpravo na deželni ravni sicer niso običajne, saj gre za bistveno različno problematiko. Vendar pa ima letošnja proračunska razprava le nekaj skupnega, ne glede na to, ali gre za vprašanja države ali dežele: izraža se namreč v skupni zaskrbljenosti za bodoči razvoj gospodarstva. Da je ta razvoj trenutno v zastoju, je danes znano že vsakomur, kakor tudi ni več nobena tajnost, da bo v prihodnjem letu treba računati z nadaljnjimi težavami. Ravno v tem, kako si posamezne stranke zamišljajo spoprijem z bodočimi težavami, pa je tudi bistvo sedanjih proračunskih razprav. Za proračunsko razpravo v par- kakor ni naključje, da se je v tej lamenfu je seveda najbolj značil- zvezi začela proti resnično demo- no to, da gre za osnutek proračuna, ki ga je izdelala OVP-jevska vlada sama, medtem ko imata o-stali dve stranki le možnost, da povesta svoje mnenje v parlamentu. Zato je razumljivo, da poteka razprava v precej „vročem" ozračju. Vrstijo se ostri napadi socialističnih in FPO-jevskih poslancev na račun gospodarske politike, ki jo uveljavlja OVP-jevska vlada. Zlasti ji očitajo, da nima nobenega koncepta ter da spravlja Avstrijo v nevarno zadolžitev. Pri tem se zlasti socialisti upravičeno sklicujejo na odziv, ki ga ima OVP-jevska politika v široki javnosti, kajti cela vrsta volilnih izidov. tekom zadnjih mesecev dovolj zgovorno priča o tem, kako avstrijsko ljudstvo misli o OVP in njeni politiki. Bistvene razlike v stališčih posameznih strank prihajajo do izraza seveda tudi na deželni ravni. Vendar pa je bila letošnja proračunska razprava v koroškem deželnem zboru — vsaj v primerjavi z dunajskim parlamentom — naravnost „vzorno umirjena". Gotovo Vpliva pri tem dejstvo, da je osnutek deželnega proračuna več ali manj sad sodelovanja treh v deželni vladi zastopanih strank, torej v določenem pomenu kolektivno delo, ne pa (kakor v državnem merilu) delo ene same stranke, ki se za stališča opozicije prav malo zmeni. V kolikor je kljub temu prišlo v deželnem zboru do živahnejših razprav, niti ni šlo toliko za proračun kot fak, marveč so se različna strankarska stališča kazala bolj v posameznih načelnih pogledih na vprašanja, ki pa z deželno politiko nimajo neposredne zveze oziroma je izvajanje takih nalog v veliki meri odvisno od tega, kako se bodo razvijali odnosi med državo in deželo. Med razpravo je bilo govora tudi o manjšinskem vprašanju in posebej o manjšinskem šolstvu. Pri tem je poslanec Kolt (KPO) opozoril na nedavne dogodke v Velikovcu, ko so nemški nacionalisti Zaradi prijave enega samega otroka k dvojezičnemu pouku že govorili o ..nacionalni katastrofi" in »ogroženi večini". Spomnil je na vlogo, ki jo je pri tem baje igral CfVP-jevski podpredsednik deželnega zbora dr. Mayrhofer, in ugotovil, da mnogi slovenski starši svojih otrok že zaradi tega ne prijavijo k dvojezičnemu pouku, ker bi se s tem izpostavili očitnemu pritisku tistih krogov, ki sicer vedno govorijo o pravici staršev, v konkretnem primeru pa so to pravico sami grobo kršili. Tako ravnanje nikakor ne služi sporazumevanju med deželani obeh jezikov, je dejal poslanec Kalt in poudaril, da ni- krafični ureditvi dvojezičnega šol stva spet nova gonja, v katero so V svojem odgovoru je dr. Mayr-hofer (OVP) sicer zanikal očitke, da bi se bil v velikovškem primeru zavzemal za zopetno odjavo od dvojezičnega pouka, vendar je priznal, da je obiskal očeta tistega šolarja, da bi »slišal njegovo stališče k problemu". Sicer pa se je spet odločno zavzel za pravico staršev ter povedal, da je tudi svoje otroke prijavil k dvojezičnemu pouku, „ker otroku samo koristi, če zna več jezikov". Značilno stališče za tisto OVP, ki je sedanji manjšinski šolski zakon slavila kot višek pravičnosti, se takoj vključili znani predstavni- širokogrudnosti in demokracije, pa ki protislovenskih krogov. Prihodnje leto posvet komunističnih partij Na pobudo nekaterih komunističnih partij (po številu jih je 18) se bo 28. februarja prihodnjega leta začel v Budimpešti prvi posvetovalni lesf/mek komunističnih partij, na katerem bodo obravnavati vprašanja v zvezi s svetovnim posvetovanjem komunističnih in delavskih partij. Namen velikega svetovnega posvetovanja pa je kot navaja uradno sporočilo, okrepiti enotnost komunističnega gibanja, strniti vse socialistične in demokratične sile v boju proti imperializmu, za narodno in socialno osvoboditev narodov ter v obrambo svetovnega miru. je zavzel tudi poslanec dr. Einspieler (OVP). Priznal je, da je slovenskim otrokom treba omogočiti učenje njihovega jezika, toda hkrati se je treba izogniti vsaki težavi za večinski narod. Kako si to zamišlja, sledi iz njegovega predloga, naj slovenščina ne bi bila več učni jezik (kakor to predpisuje zakon), marveč bi jo poučevali le še kot predmet. Z drugimi besedami to pomeni, da bi se morali Slovenci odpovedati še tistim u-godnostim, ki jih nudi sedanja že dovolj pomanjkljiva ureditev, potem pa bi bilo vprašanje zadovo- Ob dnevu republike v Jugoslaviji tudi letos nagrade AVNOJ za posebne zasluce Te dni so širom po Jugoslaviji slavili Dan republike, največji praznik jugoslovanskih narodov, ki ga vsako leto obhajajo v spomin na zgodovinsko zasedanje AVNOJ, kjer so bili položeni temelji novi socialistični Jugoslaviji. Ob dnevu republike so bila objavljena tudi imena dobitnikov letošnjih nagrad AVNOJ, ki jih letos že drugič podeljujejo za ustvarjalnost in delo splošnega pomena za razvoj Socialistične federativne republike Jugoslavije. Med letošnjimi nagrajenci sta tudi dva Slovenca, in sicer • JOSIP VIDMAR, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je nagrado prejel za dejavnost na področju književnosti, in ® BOŽIDAR JAKAC, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nagrajen za svoje stvaritve s področja slikarstva. Ostali nagrajenci pa so: akademik Ivo Andrič s področja književnosti, akademik prof. dr. Milan Bartoš s področja pravnih ved (mednarodno pravo), akademik prof. dr. Vladimir Čavka s področja medicinskih ved, pisatelj Mihajlo Lalič s področja književnosti, akademik Nikola Martinovski s področja slikarstva, akademik prof. Vanja Radauš s področja kiparstva, akademik prof. dr. Čedomir Simič s področja medicinskih ved, akademik prof. dr. Siniša Stankovič s področja bioloških ved ter inštitut za vodno gospodarstvo »Jaroslav Čemi* s področja tehničnih ved. Nagrade bodo izročili nagrajencem na slavnostni seji odbora za nagrado AVNOJ, ki bo 6. decembra v slavnostni dvorani zveznega izvršnega sveta v Beogradu. Skrb za mir v Sredozemlju Sredozemski otok Ciper, na k a- Ne nazadnje na podlagi tega terem živi grška večina in turška poziva je v zadnjih dneh res pri-manjšina, je po drugi svetovni voj- šlo do prvih poskusov za miroljub- ni, odkar mu je Anglija priznala neodvisnost, že večkrat povzročal ... » ... . , zasrkbljenost za mir v tem delu Ijivo rešeno — očitno v smislu zna- , Va ■ ■ '-i . , _______ u: um sveta- ZdaJ Je Pnsl° znova do ta' kega položaja, kajti odnosi med Grčijo in Turčijo so zaradi Cipra napeti do skrajnosti ter je bilo v minulih dneh slišati celo že vesti, po katerih naj bi prišlo do vdora turških vojaških sil na Ciper. Vsekakor je bil ta teden v znamenju živahne diplomatske dejavnosti, katere namen je bil preprečiti »najhujše", to je oborožen spo- nega pregovora, da bi bil »volk sit in koza cela". Končno je kot zastopnik dvojezičnega ozemlja govoril še socialistični poslanec Lubas, ki je v zvezi z dogodki v Velikovcu dejal, da so tam na delu ljudje, ki hočejo le boj in ne miru, zato stalno zastrupljajo ozračje v deželi. »Toda ne moremo dopustiti, da bi pešči- ca ljudi vznemirjala vse ostale pre- pad. Poleg predstavnika Atlanfske- bivalce.” no rešitev sedanjega spora. Vendar pa ob zaključku današnje številke še nikakor ni jasno, kako se bo vprašanje razvijalo dalje, kajti v stališčih ene in druge strani so trenutno še zelo velike razlike. Kitajska in OZN Glavna skupščina Združenih narodov je 'kakor vsako leto tudi na letošnjem zasedanju razpravljala o vprašanju kitajskega zastopstva v svetovni organizaciji. V OZN nam- ga pakta, katerega članica je tako 'reč Kitajsko še vedno zastopa pred- Razplet krize na Srednjem vzhodu? Varnostni svet je prejšnji teden mednarodni javnosti, kjer segajo sta- soglasno sprejel britansko resolucijo lišča od navdušene ugotovitve, da se o Srednjem vzhodu. V njej je izrazil je s tem začel razplet krize na Sred- vzoemirjenost, ker se nadaljuje re- njem vzhodu, pa do skrajno odklo- sen položaj v tem delu sveta, ter nilnega mnenja, da bo tudi ta re- poudanl neogibno prizadevanje za solucija ostaia je kos papirja. Koliko pravičen m trajen mir, ki bi orno- b0 dejansko .prispevala k rešitvi za- mir na tem področju, zato naj se gocil vsaki državi tega področja, da pietenega vprašanja, bo seveda po- vzdržijo vseqa, kar bi utegnilo po- z,v. v varnost,. Izrecno se je izrekel kazal £>doči ra2voj. slabšati po!ožaj. proti prilaščanju tujih ozemelj ter ‘ r ‘ ne0toŽNdatrebaaurel1a^tinnael££ MEŠANI ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI ODBOR: Grčija kot tudi Turčija, ter osebnega zastopnika ameriškega predsednika Johnsona se je v posredovanje med obema prizadetima državama razumljivo vključila tudi OZN, ki ima na Cipru že več let svoje mirovne sile. Varnostni svet je po daljši razpravi soglasno pozval Ciper, Turčijo in Grčijo, naj sodelujejo in si prizadevajo ohraniti stavnik Čankajškovega režima s Formoze, medtem ko pekinški vladi te pravice nočejo priznati. Pod pritiskom Amerike, ki se že vsa povojna leta upira sprejemu LR Kitajske v OZN, je glavna skupščina v torek z 58 proti 45 glasovom zavrnila predlog, po katerem naj bi zastopstvo v svetovni organizaciji dobila vlada v Pekingu. Tako je zdaj že 18-krat zaporedoma uspelo preprečiti sprejem LR Kitajske v OZN. njem vzhodu pravični in trajni mir ob upoštevanju naslednjih načel: ® Izraelske oborožene sile se morajo umakniti z ozemelj, ki so jih zasedle med nedavno vojno. Konec mora biti vseh bojevitih izjav oziroma vseh oblik vojnega stanj’a, hkrati pa je treba spoštovati in priznati suverenost^ ozemeljsko nedotakljivost in politično neodvisnost vseh držav tega področja ter njihovo pravico do življenja. • Neogibno je treba zagotoviti svobodno plovbo po mednarodnih plovnih ^poteh tega področja, treba je pravično rešiti problem beguncev, zagotoviti ozemeljsko nedotakljivost in politično neodvisnost vsake države tega področja, in to z ukrepi, med katere sodijo tudi demilitarizirane cone. Resolucijo varnostnega sveta so v neposredno prizadetih državah sprejeli zelo različno: nekatere arabske dežele so jo povsem odklonile, druge so jo odobravale, predvsem Izrael pa se dosledno izogiba jasnega stališča. Podobne komentarje je odločitev varnostnega sveta izzvala tudi v Temeljit pregled trenutnega stanja v izvajanju določil v zaščito narodnih manjšin Prejšnji teden se je v Beogradu končalo 14. zasedanje mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora, ki je bil ustanovljen na podlagi posebnega statuta londonske spomenice ter ima nalogo, da obravnava vprašanja slovenske manjšine v Italiji oziroma italijanske manjšine v Jugoslaviji in predlaga vladam obeh držav ustrezne rešitve. Podlaga pri delu tega odbora je že omenjeni posebni statut londonskega sporazuma iz leta 1954, v katerem so vsebovane in podrobno zapisane praivce obeh narodnostnih skupin. Iz zaključnega poročila, ki je bilo objavljeno po zasedanju v Beogradu, je razvidno, da je odbor tokrat opravil temeljito oceno vseh ukrepov, tako tistih, ki so bili že sprejeti, kakor tudi tistih, ki se pripravljajo oziroma ki bi jih bilo še treba sprejeti v zvezi z uresničevanjem določil posebnega statuta. Ugotovljeno je bilo, da je bil dosežen napredek na nekaterih področjih, kar velja zlasti za vprašanje kulturne izmenjave. Poleg tega pa je odbor obširno proučil tudi položaj obeh narodnostnih skupin in njune zahteve, posebno glede zboljšanja šolskega omrežja in razvoja kulturnih ustanov. Po podpisu uradnega poročila o zasedanju, ki je potekalo v duhu prisrčnega in prijateljskega sodelovanja, ki označuje odnose med obema državama, sta predsednika obeh delegacij izrazila prepričanje, da je odbor opravil koristno delo, ki bo omogočilo vladama, da v nadaljnjih stalnih stikih sprejmeta ukrepe v korist etničnih skupin. Slovenci v Italiji po letošnjem zasedanju mešanega odbora z zadoščenjem pozdravljajo zlasti dejstvo, da je odbor posvetil posebno pozornost željam in zahtevam manjšine glede šolstva in tistih vprašanj, ki so povezana z napredkom in izboljšanjem dela njenih kulturnih ustanov. Od tega namreč pričakujejo, da bo končno ugodeno tudi njihovi zahtevi po lastnih strokovnih šolah. — Tržaški občinski odbor je pred nedavnim obravnaval in odobril med drugim tudi predlog šolskega skrbništva glede poimenovanja treh slovenskih šol v Trstu. Na podlagi tega sklepa bo slovenski znanstveni licej imenovan po Francetu Prešernu, učiteljišče po Antonu Martinu Slomšku, srednja šola pa po Cirilu in Metodu. • v t □ y } -* tj • • \h*jGA/r'JUR Boj ameriških črncev je predvsem socialni boj Zakaj je prišlo tako daleč, da skrajna črnska levica danes govori celo o gverili (partizanski boj — op. ured.) v Ameriki? Beda, v kateri živijo črnci, in neenakost glede izobrazbe, stanovanj, zaposlovanja sta tolikšni, da ju ni mogoče odpraviti drugače kot z revolucionarnimi posegi. To prepričanje čedalje bolj prodira v zavest črnskih množic. Podatki o bedi in neenakosti so številni in znani. Vendar pa verjetno noben drug statistični podatek ni tako pretresel javnosti, ki je dovzetna za take »pretrese«, kot pa dejstvo, da so lani podgane v getih (posebne mestne četrti s pretežno črnskim prebivalstvom — op. ured.) do smrti razgrizle ali pohabile 14.000 otrok, večinoma črnskih. Ko so v senatu obravnavali zakonski osnutek, da bi dodelili nekaj milijonov dolarjev za pokončavanje podgan, so se senatorji smejali in govorili, da je njihov čas preveč dragocen, da bi se ukvarjali z »malenkostmi«. Zaničljivo so zavrnili ta zakonski osnutek. V getih eden izmed treh črncev zasluži manj, kot je minimum za preživljanje. V Philadelphii je 36 odstotkov črncev brez dela; nezaposlenih oziroma samo delno zaposlenih je v Harlemu 33,1 °/o, v Bedford-Stuyvesantu 34,2 odstotka (črnski upori v teh dveh newyorških četrtih so že leta 1964 sprožili proces, ki se je letos julija nadaljeval v Nevaarku in Detroitu), v New Orleansu je 43,3 odst. črncev brezposelnih, v San Antoniu 47,4 odstotka. Ta visoki odstotek brezposelnosti med črnci seveda ni vedno in v vsakem primeru neposredna posledica rasističnega odnosa delodajalca, marveč pogosto tudi posledica tega, da je med črnci največ nekvalificiranih delavcev, kakršnih pa ameriško gospodarstvo čedalje manj potrebuje. Toda pomankljiva izobrazba za črnce je brez dvoma ena izmed glavnih značilnosti zatiranja in neenakosti. Trinajst let po »zgodovinski« razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča o dese^regaciji v šolah se je samo 13 odstotkov črnih šolarjev na ameriškem jugu vključilo v integrirane šole. Ugledni italijanski tednik za mednarodno politiko je takole razčlenil položaj: ® Beda postaja še hujša, namesto da bi izginila. ® Delni uspehi, ki so bili doseženi, še stopnjujejo namesto da bi zmanjševali črnske proteste. ® Črnci izpričujejo borbenost, pripravljenost na spopad in sovraštvo, kakršnega ni nihče pričakoval. • Čedalje več črncev ne mara več integracije, ne zato, ker bi radi dosegli kak drug cilj, ampak zaradi tega, ker so se prekričali o nedosegljivosti ali jalovosti integracije. ® Najsi bodo črnci še tako negotovi glede ciljev, ki bi jih morali doseči, so vendarle spoznali svojo moč. • Spoznali so tudi, da se morajo zdaj boriti bodisi zato, da bi se otresli ameriškega sistema ali da bi se naposled spojili z njim. Potemtakem ni več nenasilja in iskanja pravice pred sodišči, pač pa neposredna akcija — tudi nasilna — in odkrit spopad. Ne apolitičnost, ampak odpor. Z drugimi besedami, ameriški črnci se čedalje bolj zavedajo da je njihov boj v bistvu razredni boj. In v zvezi s tem se ponovno odpira vprašanje ameriške levice._ Kaj je ameriška levica? Za skrajno levico je dolgo veljala komunistična partija ZDA. Toda ta nikoli ni bila pomembna sila v ameriški družbi, v zadnjih letih pa ji je CIA (obveščevalna služba — op. ured.) podtaknila toliko agentov, da nihče ne ve, ali je kdo član partije ali član CIA. Sicer pa ima ameriški politični besednjak rajši izraz »liberalec« namesto levičarja. Danes sta obe stranki — liberalna in demokratska — konservativni. Z Rooseveltovim New Dealom se je izčrpala liberalnost demokratske stranke in odtlej ni mogčoe govoriti, da bi bila katera izmed teh dveh strank bolj na levi; obe sta na desni. Toda vojna v Vietnamu je vzbudila v ameriški družbi gibanje, ki bi ga zaradi njegovega protesta lahko imenovali »levico«. Ta levica je bila dolgo časa neizostrena, razpršena, brez pravega programa in cilja. Polagoma pa se je črnskim množicam začelo svitati, da je med njihovim položajem in vietnamsko vojno neka organska povezanost. Ta povezanost je tudi povsem praktične in finančne narave: vietnamska vojna požira zdaj 20 ali 23 milijard dolarjev (3oo do 623.000,000.000 šilingov!) na leto, s katerimi bi Amerika lahko uresničevala svoj veliki socialni program, ki ga je bil napovedal predsednik Johnson. Črnci so šli pri svojem razmišljanu še naprej. Ugotovili so, da zaradi vietnamske vojne ni denarja za veliko preobrazbo ameriške družbe. Najprej posameznikom, potem pa tudi ostali množici se je začelo svitati še nekaj drugega. Vprašali so se: ali bo potem, ko se bo vietnamska vojna končala, 23 milijard dolarjev na voljo za socialni program? Ali bo ameriški kongres v resnici izglasoval ta denar za nova stanovanja, nove šole, nove bolnišnice, od katerih Za mlekom tudi preveč lesa? Če se prihodnje leto ne bodo zmanjšale sečnje lesa in če se kvaliteta ponudbe lesa ne bo prilagodila povpraševanju na mednarodnem trgu z lesom, prihodnje leto ne bo več mogoče izvoziti vsega rezanega lesa. S to napovedjo je začetkom minulega tedna stopilo pred avstrijsko lesno gospodarstvo združenje žagarske industrije Avstrije. Letos bo mogoče izvoziti le 2,6 milijona kubičnih kubičnih metrov manj kot lani in za 250.000 Po istih podatkih je do konca septembra posek lesa narasel za 500.000 kubičnih metrov na 6,9 milijona kubičnih metrov. Zaradi spravilo snežnih polomov in polomov po vetru bo letošnji višek do konca leta narasel za okroglo 100.000 kubičnih metrov in je pričakovati, da bo znašal potem okoli 600.000 kubičnih metrov. To pa utegne pomeniti, da bo letošnja ponudba rezanega lesa prekosila lansko za okroglo 300.000 metrov. Ta primerjava torej kaže, da letos nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem v avstrijskem lesnem gospodarstvu narašča. Že sedaj je menda pri žagah 60.000 kubičnih metrov rezanega lesa več na zalogi, kot ga je bilo lani. Temu nasproti pa je računati, da se bo letošnji izvoz do konca leta povečal le še za 40.000 kubičnih metrov. Ta pojav vendar ni prehodnega značaja. Zaradi snežnih polomov in polomov po vetru metrov rezanega lesa. To pa je za 100.G00 kubičnih metrov manj kot predlanskim. utegne prihodnjeletna ponudba rezanega lesa letošnjo prekositi tudi za 300.000 in več kubičnih metrov. Združenje žagarske industrije je spričo tega mnenja, da teh dodatnih količin rezanega 'lesa ne bo mogoče spraviti na evropskem trgu v denar. Izvoz lesa v evropske dežele kaže očitne tendence zastoja, ki je povezan s splošnim zastojem gospodarskega razvoja. Zaradi tega zaključuje, da sedaj in v prihodnje cene avstrijskega lesa ne more več rešiti zgolj prizadevanje za povečanje izvoza. Konkurenca drugih držav na evrop-sem trgu je prevelika. Zato se mora nadalj-nim prizadevanjem za povečanje izvoza poleg zboljšanja kvalitete rezanega lesa pridružiti še omejevanje sečenj lesa. Le tako bo mogoče spet usoglasiti ponudbo s povpraševanjem in le tako bo mogoče ujeti cene pred njihovim nadaljnim padanjem. Ponosna bilanca dvajsetih let pri gradbenem podjetju „Slovenija ceste“ Letos obhaja dvajsetletnico obstoja in neprekinjenega razvoja gradbeno podjetje »Slovenija ceste«, ki se je v dveh desetletjih iz skromnih začetkov razvilo v veliko sodobno industrijsko gradbeno podjetje, eno najpomembnejših tovrstnih ustanov ne le v Sloveniji marveč v Jugoslaviji sploh. Naj spregovorijo o tem u-spešnem razvoju nekateri podatki, ki jih povzemamo iz članka v ljubljanskem »Gospodarskem vestniku«. Do leta 1950 je podjetje gradilo in popravljalo le manjše cestne odseke. Pomembno prelomnico v njegovem razvoju pomeni leto 1950, ko so prevzeli vodstvo podjetja prvi samoupravni organi. Zgodovino v naslednjih letih najbolje ilustrirajo uspehi — veliki objekti, ki jih je zgradilo: v letih 1954—1957 sodobno Vzhodna Nemčija uspešno razvija gospodarstvo Med socialisfičnimi državami zavzema po svojem gospodarskem razvoju eno izmed prvih mest Vzhodna Nemčija: poleg Češkoslovaške je najbolj razvita socialistična država z narodnim dohodkom na prebivalca v višini 1500 dolarjev; po obsegu svoje industrijske proizvodnje pa je na šestem mestu v Evropi in na drugem mestu med socialističnimi državami. Industrijska proizvodnja Vzhodne Nemčije je bila lani 5,45-krat večja kot leta 1939, medtem ko je proizvodnja Zahodne Nemčije v istem razdobju dosegla le 3,16-kratni obseg. Letno zgradijo v Vzhodni Nemčiji okoli 70 tisoč stanovanj. Življenjska raven v Vzhodni Nemčiji je v povprečju naj višja med socialističnimi državami. cesto proti Kopru, od 1955 do 1957 avtomobilsko cesto »Bratstvo in enotnost« med Zagrebom in Ljubljano ter leta 1959 odsek avtoceste Toponica—Beli breg pri Nišu, ko se je podjetje »Slovenija ceste« tudi prvič uveljavilo izven domače republike. Od leta 1965 dalje se podjetje uspešno uveljavlja tudi v tujini — v Zahodni Nemčiji, v Libiji, kjer gradi moderno avtomobilsko cesto ter novo bolnišnico in v Iraku (prav tako avtomobilsko cesto), medtem ko je pri nas na Koroškem postalo podjetje znano predvsem po svoji pomoči, ki jo je nudilo po katastrofalnih poplavah. Poleg že omenjenih velikih objektov je podjetje »Slovenija ceste« zgradilo, rekonstruiralo in moderniziralo še dolgo vrsto drugih cest, ■zgradilo je več predorov, mostov in večjih žele-zobetonskih objektov, sodelovalo je pri gradnji železniške proge Koper—Prešnica, zgradilo pa je tudi tri letališča, namreč Brnik pri Kranju, Split in Pula. Prav tako spadajo v obračun tega podjetja specialni športni objekti, vodni rezervoarji, kanalizacijska dela in ne nazadnje 179 najrazličnejših objektov visokih gradenj za industrijske stanovanjske in upravne namene. Skupna etažna površina industrijskih objektov znaša 210.200 m2, skupna površina stanovanjskih gradenj, ki jih je izvedlo podjetje, pa 122.500 kvadratnih metrov. Gradbeno podjetje »Slovenija ceste« zaposluje danes že 2149 ljudi; med njimi je 39 diplomiranih inženirjev, 100 tehnikov in geometrov, 84 delovodij in mojstrov, 850 visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, 360 nekvalificiranih delavcev in 192 drugih uslužbencev. Delo, ki ga je podjetje opravilo v dvajsetih letih svojega obstoja, pa prikazuje podatek o bruto proizvodnji, ki se je povečala od 298 milijonov 385.000 starih dinarjev v letu 1947 na 14.635,195.000 starih dinarjev, medtem ko znaša vrednost vseh doslej zgrajenih objektov in priozvodnje stranskih obratov 76 milijard 769,900.000 starih dinarjev. S tem obračunom in z ugledom, ki ga uživa doma in v tujini, podjetje »Slovenija ceste« vsekakor z upravičenim ponosom lahko praznuje svoj jubilej. bi imeli korist v glavnem črnci, ker so ti najbolj zapostavljeni? Beli kongres? Ali bo bela večina privolila v večje davke, iz katerih bi financirali to vsoto denarja? In črnci sami odgovarjajo: Ne. Letos septembra je bila v Chicagu »nacionalna konferenca o novi politiki«, katere so se udeležili predstavniki ameriške levice, vseh protestnih gibanj, predvsem pa črnski voditelji. Na konferenci so sicer ugotovili da čas še ni dozorel, da bi formalno ustanavljali množično ameriško levičarsko gibanje, pač pa se je na njej zgodilo nekaj drugega, kar je zelo pomembno za nadaljnji razvoj levice. Črnsko vodstvo, ki se je naposled zavedelo svoje moči in pripravljenosti na akcijo, je odločno in razločno povedalo belim delegatom, zastopnikom raznih levičarskih in naprednih struj, da črnci nočejo biti več zgolj zavezniki belih liberalcev. Zanje so ti prevečkrat preveč popustljivi in skačejo iz enega tabora v drug. Potemtakem ni več govora, da bi beli liberalci vodili črnce, kakor se je to dogajalo v preteklosti. Zdaj so črnci odločeni prevzeti vodstvo celotnega borbenega levičarskega gibanja v Ameriki in če belim liberalcem to ni všeč, bodo črnci pač sami vodili naprej borbo brez njih. Črnski voditelji so namreč prepričani, da bo ogromna večina bodoče ameriške levice sestavljena iz črncev, zato hočejo oni prevzeti poveljstvo. Kdo bo vodil to črnsko ali črnsko-belo levico, je končno postranskega pomena. Bistvenega pomena je, da se je črnsko gibanje odreklo integraciji in da se je odločilo za boj, ki je v bistvu razredni boj. Po dolgem času je tako v Ameriki na vidiku spet izrazit razredni spopad, čeprav je obarvan črno-belo. Morda utegne postati zato še hujši. Povsem pa se črnci seveda le ne bi smeli odpovedati integraciji, namreč integraciji s tistim naprednim levim krilom v ameriški družbi, ki ga sestavljajo beli liberalci ali kakor se že imenujejo. Spoznati bodo morali, da razredna borba ni borba med rasami, ampak borba med »have« in »have-nots« — med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo; med tistimi, ki živijo v izobilju, in onimi, ki stradajo. OSI R0KC0) sveru NEW YORK. — Ameriški predsednik Johnson je pred nedavnim prejel zaupno pismo predsednika sovjetske vlade Kosigina. V ameriških krogih poudarjajo, da je bilo to pismo .zelo spravljivo”, iz česar sklepajo, da bi bila morda ugodna priložnost za priprave na novo ameriško-sovjetsko srečanje na vrhu. Predsednik Johnson bi se zlasti rad sestal s prvim sekretarjem sovjetske KP Brežnjevom. Ameriški tisk v tej zvezi piše, da srečanje vodilnih državnikov obeh velesil ne bi prispevalo le k izboljianju mednarodnega ozračja, marveč bi predstavljalo tudi dragoceno podporo predsedniku Johnsonu pri predsedniških volitvah, ki bodo jeseni prihodnjega leta. PARIZ. — Francoski predsednik de Gaulle se je na tiskovni konferenci ponovno izrekel proti takojšnjemu sprejemu Yel. Britanije v EGS. Hkrati pa je ostro kritiziral tudi Ameriko, kateri je očital, da neodgovorno širi svoj vpliv v francoskem in sploh zahodnoevropskem gospodarstvu. KAIRO. — Arabske dežele so se sporazumele, da se bodo njihovi najvišji predstavniki sestali na novi vrhunski konferenci, ki bo 9. decembra ali v Kairu ali pa v Rabatu. Na tem srečanju naj bi določili arabsko stališče do zadnje resolucije, ki jo je varnostni svet sprejel glede krize na Srednjem vzhodu. MILAN. — V zaključnem govoru na kongresu krščanskih demokratov v Milanu je predsednik italijanske vlade Aldo Moro znova naglasil potrebo po nadaljnjem obstoju sedanje vladne koalicije levega centra. Pač pa se je izrekel proti morebitnemu partnerstvu s KP, ki je druga najmočnejša stranka Italije, češ da obstajajo v političnih stališčih med obema strankama .temeljne, nepremostljive razlike”. PNOM PENH. — Predsednik kamboške vlade princ Norodom Sihanuk je na tiskovni konferenci govoril o nevarnosti ameriškega napada na ozemlje Kambodže. Dejal je, da je treba računati z velikopoteznimi zračnimi napadi in z morebitno zasedbo enega dela kam-boškega ozemlja s strani ameriških vojaških sil, ki s® zdaj bojujejo v Vietnamu. To je princ Sihanuk poudaril na podlagi izjave južnoviefnamskega predsednika Van Thieuja, kateri je napovedal, da sl zavezniki pridržujejo pravico sovražnika zasledovati tudi čez mejo v Kambodžo. LIZBONA. — Na Portugalskem je prišlo ob koncu minulega tedna do poplav, kot jih še ne pomnijo v zgodovini te dežele. Zlasti je bilo prizadeto glavno mesto Lizbona z okoliškimi vasmi, kjer je po dosedanjih poročilih zgubilo življenje najmanj 300 ljudi. Ponekod je voda odnesla kar cele vasi, pa tudi v Lizboni so bili niže ležeči mestni predeli več metrov pod vodo. Računajo, da je več tisoč ljudi zgubilo streho. ADEN. — Na podlagi odločitve britanske vlade je dobilo dosedanje britansko področje Aden svojo neodvisnost in se bo po sklepu narodnoosvobodilne fronte imenovalo Ljudska republika Južni Jemen. NEW YORK. — Pet tisoč članov ameriške demokratske stranke je podpisalo pismo, v katerem izražajo nesoglasje s politiko predsednika Johnsona in pozivajo na odpor proti Johnsonovi kandidaturi na predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto. Podpisniki pisma pozivajo, da je treba opustiti bombardiranje Severnega Vietnama ter ustaviti stopnjevanje vietnamske vojne, hkrati pa začeti pogajanja z vsemi tistimi, ki so zapleteni v vietnamski spopad. Napovedali so, da bodo podobne akcije sprožili tudi drugi člani demokratske stranke, kateri pripada predsednik Johnson. ROSKILDE. — V mestecu Roskilde na Danskem se je ponovno sestalo tako imenovano Russeltovo sodišče, ki preiskuje ameriške vojne zločine v Vietnamu. Zaslišalo je številne priče ter pozvalo tudi ameriško vlado, naj pošlje na zasedanje sodišča svoje predstavnike, da bodo .odgovorili na obtožbe”. Mednarodno sodišče pa se je obrnilo tudi na Združene narode in zahtevalo preiskavo o zločinih, storjenih med vietnamsko vojno. PRETORIA. — Južnoafriški obrambni minister Pieter Botha je napovedal, da bo Južnoafriška republika v prihodnjih dveh letih kupila v tujini za 140 milijonov dolarjev orožja. To pa kljub temu, da je OZN že ponovno pozvala na bojkot te dežele in prepovedala predvsem vsako dobavo orožja, da bi tako prisilila Južnoafriško republiko, da bi opustila svojo rasistično politiko. RIO DE JANEIRO. — Brazilske vojaške oblasti so aretiralo nekega duhovnika In dva študenta, ki so obtoženi, da so širili subverzivno literaturo. Obtožnica pravi, da so v cerkvi delili letake, v katerih j® bila brazilska vlada označena kot .diktatura v službi ameriškega imperializma”. BUENOS AIRES. — V Argentini so se življenjski stroški v zadnjih 12 mesecih po uradnih podatkih povečali za 3l odstotkov. Proti tej podražitvi so generalna konfederacija dela in druge argentinske organizacij® pripravile množično protestno demonstracijo. NEW YORK. — Sekretar britanskega filozofa Bert-randa Russella Ralph Schoenman je izjavil, da mu niso dovolili udeležbe na zasedanju mednarodnega sodišča za ugotavljanje vojnih zločinov v Vietnamu, ki zaseda na Danskem. Ameriške oblasti so mu kot ameriškemu državljanu odvzele potno dovoljenje, ker je brez odobritve Washlngtona potoval v Severni Vietnam. ATENE. — Grški vojaški režim, ki je prišel na oblast meseca marca, še vedno nadaljuje z brezobzirnim zatiranjem vsakega demokratičnega gibanja. Na vrstnem redu so procesi proti pripadnikom demokratičnih organizacij, ki se končajo z obsodbami, kakršne poznajo le najbolj surove diktature. Najnovejši takih procesov se je odvijal v Salonikiju, kjer so sodili 41 pripadnikom tako imenovane .patriotične fronte”. Glavni obtoženci so bili .milostno” obsojeni na dosmrtno Ječo, kazni ostalih .zločincev” pa znašajo od nekaj mesecev do 20 let zapora. ROSKILDE. — Severnovietnamskl minister za zdravstvo je pred mednarodnim sodiščem za ugotavljanj® vojnih zločinov izjavil, da so Američani z bombardiranjem Severnega Vietnama uničili že 127 bolnišnic. Otroke moramo navaditi da jim bo knjiga neločljiv del življenja O pomenu knjige in sploh branja za mladino objavljamo nekaj misli, ki jih je francoski literarni znanstvenik Paul Hazard nanizal v svojem zanimivem delu .Knjige, otroci in odrasli”. Navadimo se, da bomo darovali knjige tako, kot darujemo cvetlice ali čokolado. Posnemajmo v tem pogledu Angleže, ki pred božičem tako radi pošiljajo svojim prijateljem bone za nakup knjig. Roman, ki ga vam kdo podari, je lahko tvegano darilo, če vam ne bo všeč; toda če nam kdo omogoči, da si ga sami izberemo, nam utegne prinesti dvojno veselje. Če pa ne bo z nami mladina, ne bomo dosegli kaj prida, ne samo zato, ker so mladi ljudje najbolj ogroženi in v nevarnosti, da zgube veselje do knjige in spoštovanje do nje, to, kar starejši rodovi še nosijo v srcu, temveč predvsem zato, ker je vse odvisno od mladine. Bistvo problema je v tem: navaditi mlade ljudi, otroke, da vidijo v knjigi neločljiv del svojega življenja. Imamo kraje, kjer je še potrebno storiti vse v tej smeri. Prišel sem v občinsko hišo neke majhne vasi in v nji pišem te vrstice; tu odrasli ljudje berejo samo časnike in v njih zgolj krajevne novice ter članke o kriminalnih dogodkih, nikjer pa ne berejo knjige. Na starih policah sem našel nekaj starih bukev, tem pa se ne pridruži nobena nova knjiga, češ da zanjo ni denarja. Šolski otroci ne povprašujejo po njih, razen v zelo redkih primerih, odrasli vaščani pa puste, da knjige ležijo v svojem prahu. Dobro vem, da je to skrajnostni primer, vendar je povsod še zelo obsežno delovno področje za tiste, ki se morajo do njih obračati vedno in v vsem: za vzgojitelje naroda, za učitelje. Sanjarim o tem, kako ob njihovem prizadevanju naraščajo in se razmnožujejo prijetne mladinske knjižnice v vabljivih, lepo opremljenih prostorih, kjer se otroci počutijo kakor doma in kjer jih čakajo mnoge radostne ure: tu so, samo izrabiti jih morajo. Sanjarim o tem, da bi bila vsaka občinska knjižnica urejena tako, da bi malčke privabljala, nikar pa odbijala. Sanjarim tudi o taki preobrazbi šolskih knjižnic, da bi imele bolj značaj prijateljskih klubov kakor pa službenih ustanov, in te naj bi upravljali na svojo odgovornost sami šcrlarji. Nadalje sanjarim, kako bi vpeljali v višje in srednje šole kaj podobnega, kot imajo na harvardski univerzi: »reading periodi, ure branja, ob katerih se ustavijo vsa predavanja, dijaki in dijakinje se ta čas ukvarjajo samo z branjem in s tem, da zapišejo neposredne vtise, ki so jih dobili pri branju knjig. Toda če bi tako navedel vse, kar je mogoče in zaželeno, če bi bil odprl še več takih idealnih perspektiv, bi vendarle še vedno tičal na postranskih tleh in našteval samo taka sredstva, ki bi komaj kaj zalegla, če ne bi bila ustvarjena določena duhovna podlaga zanje. Ljubezen do knjige terja primerjavo med lahkotnimi in delikatnimi užitki, pri čemer se je treba odločiti za slednje; zahteva, da je bralec nekaka osebnost, terja nekaj napora, notranje zbranosti in premišljevanja, upira pa se tistemu drhtavemu nemi-ru, ki je postal ritem našega življenja. Skratka, zahteva določeno moralno obnašanje. Glejte, prav zaradi tega je problem, kako ohraniti knjigo, predvsem vzgojno vprašanje. iLl CD “D Lli >co O a: i- o v bogati izbiri v knjigarni ,NAŠA KNJIGA' Celovec, Wulfengasse Slovenski izseljenski koledar povezuje izseljence z njihovo staro domovino Pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani je izšel tradicionalni »Slovenski izseljenski koledar" za leto 1968. Z njim obhaja založba tudi majhen jubilej, saj je to že 15. letnik publikacije, ki je mnogim tisočem slovenskih izseljencev, raztresenih po vseh državah širom sveta, postala zvest spremljevalec v tujini, hkrati pa jih povezuje z njihovo staro domovino Slovenijo. Kajti v dosedanjih petnajstih knjigah je »Slovenski izseljenski koledar" vsestransko prikazal današnjo stvarnost v Jugoslaviji in Sloveniji ter izseljence seznanil z gospodarskim, kulturnim in političnim življenjem v domovini. Prav tako pa je koledar poročal tudi o življenju izseljencev ter o dejavnosti njihovih društev v tujini. Ravno jubilejni 15. Slov. izseljenski koledar je v veliki meri posvečen pomembnim in drobnim dogodkom iz življenja slov. izseljencev. V njem šele zvemo, kje povsod živi danes slovenski človek, kje povsod delujejo društva in druge organizacije, v katerih slovenski izseljenci gojijo bogato prosvetno tradicijo. Neverjetno dolg je seznam slovenskih pevskih zborov, dramskih družin in podobnih skupin, ki delujejo v najrazličnejših krajih sveta, ki pa jih druži skupna ljubezen do materine besede — neomajna zvestoba slovenskemu jeziku, kateri je ostal dragocen zaklad ne samo starim iz- Skoraj milijon televizorjev v Avstriji Prihodnji mesec pričakujejo, da bo v Avstriji prijavljen milijonti televizor, kajti trenutno znaša število prijavljenih televizorjev že več kot 950 tisoč. V zadnjih mesecih je število televizorjev hitro naraščalo; samo v septembru se je dvignilo za 9521 aparatov na skupno 942.305. Podoben razvoj je bil dosežen v oktobru in novembru, za božične in novoletne praznike pa pričakujejo, da bo trgovina s televizijskimi sprejemniki še posebno »cvetela". Torej nikakor ni pretirano mnenje, da bo v začetku novega leta že milijon televizorjev v Avstriji. Po septembrskih ugotovitvah je prišlo v Avstriji na 100 gospodinjstev povprečno televizorjev in sprejemnikov. 92 radijskih seljencem, marveč tudi njihovim ofrokom in vnukom. Ta zvestoba se med drugim manifestira tudi v vsakoletnih obiskih, ko prihajajo Slovenci iz tujine vsaj za nekaj dni ali tednov v staro domovino. Iz koledarja zvemo, kako Slovenska izseljenska matica skrbi, da so taki obiski čim bogatejši lepih doživetij in spominov. Za mnoge rojake je po dolgih desetletjih to prvo srečanje s staro domovino, za mlajše ljudi, ki so bili rojeni že v tujini, pa sploh prvi osebni stik z deželo in kraji, kjer je tekla zibelka njihovim staršem. Vezi med staro in novo domovino pa vzdržujejo tudi publikacije Slovenske izseljenske matice. To je po eni strani mesečna revija »Rodna gruda”, po drugi strani pa vsakoletni »Slovenski izseljenski koledar", ki je ob svojem 15-letnem jubileju izšel tako obsežen in vsebinsko bogat, da ga v vseh podrobnostih nikakor ne bi mogli prikazati in opisati v tem kratkem sestavku. Naj zadostuje nekaj osnovnih podatkov: koledar obsega nad 350 strani, na katerih je nanizanih nebroj člankov, spisov in poročil, ki izseljencem v tujini prikazujejo življenje v stari domovini, Slovencem doma pa posredujejo vpogled v razmere, v kakršnih živijo in delujejo njihovi rojaki zunaj v svetu; vse to obširno gradivo pa krasijo neštete ilustracije, ki uspešno dopolnjujejo besedilo. Koledar sta uredila Zima Vrš-čaj (predsednica Slovenske izseljenske matice) in Mila Šenk. Ob svojem 15-letnem jubileju je »Slovenski izseljenski koledar” še posebno darilo rojakom, ki jih je pot zanesla v širni svet. Tudi v tujini jim bo pričaral košček stare domovine, domače zemlje in domače besede. »Slovenski izseljenski koledar” 'lahko naročite v knjigarni »Naša knjiga” v Celovcu. Mariborske nagrade kulturnikom Ob zaključku mariborske kulturne revije, katere osrednji del je bil .poseben stoletnemu jubileju slovenskega gledališča posvečen gledališki teden, so v Mariboru tudi letos podelili tradicionalne nagrade, ki jih mestna občina razpisuje za posebne dosežke na področju •kulture in umetnosti. Letošnje nagrade so prejeli naslednji kulturni delavci: ■ Dr. Sergej Vr i n š a r za znanstveno raziskovalno delo s posebnim ozirom na organizacijo razstave »Baročno kiparstvo na Slovenskem Štajerskem« in publikacijo o tem. * Franjo Blaž, dramski igralec, za življenjsko delo v slovenskem gledališču in za prispevek k razvoju mariborske Drame. ■ Prof. Nada Gaborovič za roman »Ne samo jaz«, ki je izšel letos pri mariborski založbi Obzorja. ■ France Filipič, publicist, za kulturno organizacijsko dejavnost, s katero je prispeval k uveljavitvi Maribora. ■ Oton Polak, akademski slikar, za umetniško in organizacijsko delo, ki se kaže predvsem po številnih razstavah mariborskih likovnih umetnikov zunaj domovine. ■ Arh. Jože Krajnčič, (nagrado prejel posthumno) ki je zadnja leta posvetil urbanističnim vprašanjem Maribora in izdal temeljit urbanistični program. Nagrade je podelili predsednik občinske skupščine Mirko Žlender, nato pa je predsednik kulturne revije Ignac Kamenik v zaključnem govoru izrazil prepričanje, da bodo prireditve mariborske kulturne revije prihodnje leto svoj obseg še razširile. Nemška študentska mladina kritično spremlja dogodke okoli sebe Da današnja mladina v Nemčiji zelo kritično spremlja dogodke in zlasti politično dogajanje okoli sebe, kažejo številni primeri protestov in demonstracij, o katerih je v zadnjih mesecih pogosto slišati. Današnja mladina se noče enostavno sprijazniti z vsem tistim, kar dela starejša generacija; k posameznim aktualnim problemom hoče tudi sama povedati svoje mnenje. V Zahodni Nemčiji in zahodnem delu Berlina so pred nedavnim izvedli zanimivo anketo, ki naj bi dala odgovor na vprašanje, kakšni so pravzaprav zahodnonemški študenti. Anketo je izvedel demoskopski inštitut iz Allenšbaoha, in sicer o temi »Kaj mislijo študenti?«; pri tem je spraševal tisoč od skupno 272.000 študentov, kolikor jih je zdaj v Zahodni Nemčiji. Anketa je predvsem pokazala zanimivo dejstvo, da zahodnoberlinski študenti dosti bolj kritično ocenjujejo dogajanje v Zahodni Nemčiji kot ostali zahodnonemški kolegi. V zahodnem Berlinu je samo polovica vprašanih (v Zahodni Nemčiji dve tretjini) izrazila zadovoljstvo, »ker živi v Zvezni republiki Nemčiji«; ravno obratno pa je bilo razmerje glede priznanja meje na Odri in Nisi. Stališča do raznih notranje- in zunanjepolitičnih vprašanj so bila seveda tako različna in pisana, da jih ni mogoče združiti v splošno veljavna načela. Včasih so odgovori zelo ŽARIŠČA KULTURE IN UMETNOSTI: Kostanjevica na Krki važno kulturno središče Dolenjske Poleg Ljubljane kot glavnega mesfa ima Slovenija še druga žarišča umefnostno-kulfurne dejavnosti. Mednje spadajo predvsem Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Kostanjevica na Krki, s katero smo tesnejše stike vzpostavili tudi koroški Slovenci. V okviru prizadevanj za širjenje prosvete in s tem za izoblikovanje osveščenega in zrelejšega človeka je bil pred dvanajstimi leti zasnovan prvi Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici na Krki. Njegov namen je bil, približati ljudem umetnost in v široki javnosti vzbuditi zanimanje zanjo, kulturno osveščati in buditi potrebo po duhovnih dobrinah. Na teh osnovah vključuje festival v svoj program gledališko, glasbeno in likovno umetnost. Prireditve v Kostanjevici privabljajo 'leto za letom okoli 20.000 ljudi. Pri izvajanju programa seve ne gre samo za Kostanjevico, temveč objema ta program prebivalce vse Dolenjske, vsega spodnjega Posavja, Bele krajine in celo obrobne kraje Hrvaške. Dolenjski kulturni festival je že od vsega začetka dajal prednost domačim stvaritvam. V program je v teh letih vključil skoraj vse slovenske gledališke hiše in druge odrske ansamble, ki so kakorkoli posegli v razvoj slovenske gledališke kulture. Program je zajel Slovenski oktet, Slovensko filharmonijo, Narodopisni muzej, Narodno galerijo, Moderno galerijo, Celjski, Dolenjski fer Posavski muzej. Nastopal je celotni ansambel zagrebške Opere, sodeloval je Hinko Nučič s svojo slovensko gledališko družino iz Zagreba, poleg Slovenskega gledališča iz Trsta so se predstavili tudi Slovenci iz Karlovaca. Festival pa obsega poleg gledališke in glasbene tudi likovno umetnost. Pred kratkim je bila ustanovljena Gorjupova galerija, edinstvena likovna zbirka, ki jo letno obišče do deset tisoč ljudi, vsebuje pa nad 600 likovnih del nad sto avtorjev. Za likovno vzgojo in informacijo s področja sodobne likovne ustvarjalnosti pa služi Lamutov salon, kjer se vrstijo občasne likovne razstave. Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici na Krki pomeni torej vsakoletne prireditve, pri katerih je doslej sodelovala že cela vrsta znanih kulturnih delavcev; pomeni pa tudi Gorjupovo galerijo, Lamutov likovni salon in ne nazadnje mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, ki postaja posebna privlačnost, kot je nimajo niti večji kraji. Na tem mednarodnem simpoziju se vsako leto srečajo sodobni kiparji z vsega sveta. Tu ima — po strogem izboru posebnega umetniškega sveta, ki zajema najvidnejše poznavalce, kritike in umetnostne zgodovinarje — dostop predvsem mlajša generacija. Domačim igralcem, ki delujejo v okviru Prosvetnega društva »Lojze Košak”, pa narekuje festival uprizarjanje dobrih ljudskih iger. Nam na Koroškem je še dobro v spominu gostovanje igralske skupine iz Kostanjevice, ki je lani spomladi v Ločah ob Baškem jezeru uprizorila Žižkovo »Miklovo Zalo”; z njo je skupina nastopila tudi v novem slovenskem Kulturnem domu v Trstu ter v dramskem gledališču v Zagrebu. Aktivnost kosfanjeviških igralcev pa je razvidna tudi iz tega, da so v desetih letih nastopili kar na 33 odrih. napredki, drugič pa spet popolnoma nasprotni. Kakih 60 °/o študentov meni, da se Nemčija v prihodnjih dvajsetih letih še ne bo združila, medtem ko jih 23 odstotkov upa, da se bo to zgodilo. Na vprašanje, ali bi v primeru vojne bilo treba streljati na vzhodnonemške vojake, je odgovorilo z »da« 39 odstotkov, z »ne« 41 odstotkov, ostalih 20 odstotkov pa je bilo neodločenih. Pač pa več kot polovica anketiranih (namreč 51 %) meni, da dvajset let po vojni še vedno preveč govorijo o nemških vojnih zločinih in premalo o »tujih vojnih zločinih«; 55 odstotkov vprašanih študentov pa je celo mnenja, da bi nekdo »moral kaj dobrega povedati tudi o Hitlerju, o nacizmu in o tretjem rajhu«. Čeprav anketno gradivo ne daje dovolj podlage za posplošene ugotovitve, pa vendarle kaže, da so mladi rodovi Nemcev bolj prežeti z demokratičnim duhom kot prejšnji; zahodnonemški študentski svet je v procesu političnega dozorevanje in oblikovanja. KULTURNE DROBTINE 9 V začetku tega tedna so v mariborskem muzeju narodne osvoboditve odprli razstavo .Avstrijsko odporniško gibanje 1938— 1945", ki so jo prenesli iz Ljubljane, kjer je bila skozi tedne deležna velikega zanimanja. Razstava, ki jo je ob dvajsetletnici osvoboditve Avstrije pripravil dokumentacijski center na Dunaju in o kateri smo v našem listu že obširno poročali, bo v Mariboru odprta do 15. decembra. 9 Eksperimentalni oder celovškega Mestnega gledališča je v novi sezoni poskrbel za zanimivo novost, ko je prvič v Evropi v nemščini uprizoril socialno-kritični komad .Kraj, kjer umirajo sesalci” argentinskega avtorja Jorga Diaza. S tem delom je pisatelj neusmiljeno razkrinkal vse tiste ustanove (in seveda tudi posameznike), ki pod krinko dobrodelnosti v resnici kopičijo le svoje bogastvo in skrbijo za lastno udobje, medtem ko jih usoda tistih, ki bi bili pomoči res potrebni, sploh ne zanima. Delo je režirala dr. Susanne Posterer, kateri je treba priznati, da ji je uspelo zelo prepričljivo demonstrirati kritično plat tega komada. G V gledališki sezoni 1966-67 je bil na Češkoslovaškem najbolj priljubljen avtor Shakespeare. V enem samem letu so njegova dela doživela na češkoslovaških odrih kar 794 izvedb. 0 Beograjska založba .Jugoslavija” je v okviru svoje najnovejše zbirke .Mala zgodovina umetnosti” objavila šest knjig, v katerih je test uglednih strokovnjakov podalo informativni pregled dob in stilov umetniškega ustvarjanja na Jugoslovanskih tleh v minuAh 6000 letih. Te knjige obveščajo o umetniškem ustvarjanju od prazgodovinskih časov 4000 let pred našim štetjem, od prvih sledov civiliziranega življenja na področju reke Donave in prek antike, bizantinske in islamske umetnosti do modernih časov. 9 V nedeljo bo minilo 100 let od rojstva znanega slovenskega mladinskega in humorističnega pisatelja Frana Milčinskega. Nepozabna so zlasti njegova dela .Ptički brez gnezda”, .Mlada Breda” in .Tolovaj Mataj”. Na rojstni hiti Frana Milčinskega v Ložu na Notranjskem bodo ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo. 01 Prihodnje leto bo od junija do septembra v Grčiji velik glasbeni festival, na katerem naj bi sodelovali priznani umetniki in ansambli iz vseh delov sveta. OBJAVA SLOVENSKE GIMNAZIJE Na Državni gimnaziji za Slovence zaključimo 1. tromesečje 9. decembra 1967 z razdelitvijo spričeval. V soboto 16. decembra 1967 je ob 10. uri dopoldne v Modri dvorani Doma glasbe občni zbor ..Združenja storžev". Istega dne popoldne od 13. do 17. ure je na šoli „Dan staršev". Starši imajo priložnost, da se z vsemi profesorji pogovorijo o učnem uspehu svojih otrok. Ravnateljstvo PO OBISKU SLOVENSKEGA OKTETA: Še pridite! Kakor prejšnja gostovanja Slovenskega okteta med našim ljudstvom je tudi tokratni obisk s koncerti na Brnci, v Železni Kapli in v Pliberku živo odjeknil po naših dolinah in njihovemu obrobju. Sicer smo o nad vse uspešnem obisku pisali že v zadnji številki našega lista, toda navzlic temu čutimo hvaležno potrebo, da damo še danes prostora vrsticam, ki nam jih je o pliber-škem gostovanju poslal naš tamkajšnji dopisnik. Med drugim piše: Kako smo v Pliberku pričakovali obisk Slovenskega okteta in kako smo se ga veselili, je najbolj pokazala udeležba na koncertu samem in nepopisljiva navdušenost vseh in vsakogar, ne glede na njegov jezik, ki ga govori, in na njegovo prepričanje. Že prva pesem, s katero se nam je Slovenski oktet predstavil, nas je vse skovala v harmonično celoto. Vse nas je dvignila k čustvom lepote, dobrote in ljubezni. In ta čustva so se stopnjevala od pesmi do pesmi. Petje okteta je bilo lepo, silno, čudovito, skratka na nedosegljivi višini. Spričo takega petja se ni mogoče spuščati v kritiko, ker stoji ta zbor visoko nad vsako kritiko. Morebiti še bolj kot drugje v svetu mu moramo mi izreči le najvišje priznanje iz najglobljih čustev naših src. In to priznanje mu je naše prebivalstvo, ki ga je imelo čast slišati, tudi v polni meri izreklo s spontanim, nenehnim in prekipevajočim navdušenjem. Vsaka pesem je vžgala do vzhičenosti, vse eno če je šlo za težko Gallusovo, za črnsko in za pesem drugih narodov ali pa za domačo narodno in ponarodelo. Naše ljudstvo je vsako razumelo in srkalo njeno lepoto iz dna svoje dobre in hvaležne duše. Prehitro sta minuli užitka polni urici, ljudje so hoteli še in še poslušati. Dejali so: Slovenski oktet bi radi poslušali vso noč. Toda vse lepo enkrat mine in se zgubi tudi iz spomina, spomin na obisk Slovenskega okteta in na lepa doživetja z njim pa bo med nami živ do smrti. Povezan bo z iskreno željo in prošnjo: še pridite in še nas osrečite! KOLEDAR Petek, 1. december: Marijan Sobota, 2. december: Bibijan Nedelja, 3. december: Frančišek Ponedeljek, 4. december: Barbara Torek, 5. december: Saba Sreda, 6. december: Miklavž četrtek, 7. december: Ambrozij Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška iin tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 2021 Klagenfurt - Celovec, Postfach 124. Lep obračun selskih prosvetašev Prejšnjo soboto smo imeli v Selah — Kotu redni občni zbor našega Slovenskega prosvetnega društva „Košuta", na katerem je predsednik društva Jurij Mak poleg številnih članov pozdravi! tudi tajnika Slovenske prosvetne zveze Andreja Kokota ter predavatelja dr. Pavleta Apov-nika in Hanzija Weissa. Delovno poročilo je občnemu zboru podal tajnik Herman Velik, ki je orisal življenje in delo društva v minuli sezoni. Pri tem je osvetlil najpomembnejše dogodke, ki jih je društvo zabeležilo v svojo društveno kroniko. Ugotovil je razveseljivo dejstvo, da je članstvo v društvu naraslo kljub odselitvi nekaterih članov. Društvo je priredilo več uspelih družabnih večerov, pri katerih so sodelovali domači pevci in godci ter ansambli sosednih društev. Posebno doživetje za člane društva je bil izlet po dolini Soče, katerega se je udeležilo nad štirideset oseb. S posredovanjem SPZ je društvo v minuli sezoni priredilo tudi literarni večer, na katerem so se predstavili s svojimi deli znani slovenski pisatelji in pesniki. Mimo prireditev v domačem okviru pa skrbi društvo tudi za to, da se njegovi člani udeležujejo raznih centralnih prosvetnih manifestacij ter prireditev pri sosednih društvih, med katerimi smo Selani prijateljsko povezani zlasti z Delavskim prosvetnim društvom v Tržiču. Ob tej priložnosti je tajnik izrekel zahvalo tistim članom, med njimi še posebej Janku Maleju, ki s svojimi vozili omogočijo take obiske pri sosednih društvih. V blagajniškem poročilu je bilo med drugim povedano, da prejme društvo poleg članarine in prostovoljnih prispevkov še letno podporo v višini 1550 šilingov iz kulturnega sklada občine. Pregledovalec računov Hanzi Roblek je ugotovil, da je bilo blagajniško poslovanje v redu. Navzoči člani društva so vzeli vsa poročila z odobravanjem na znanje ter izglasovali odboru zaupnico. Soglasno je bil nato izvoljen naslednji društveni odbor: predsed- nik Jurij Mak, podpredsednik Franci Kropivnik, tajnik Herman Velik, namestnik tajnika Janko Male, blagajnik Helena Užnik, namestnik blagajnika Berta Kropivnik, knjižničarka pa Mici Oraže, medtem ko je bila dolžnost pregledovalcev računov naložena Hanziju Robleku in Tonetu Maku. Ponovno izvoljeni predsednik Jurij Mak se je v imenu celotnega odbora zahvalil za izkazano zaupanje ter zagotovil, da se bo odbor Tragična smrt treh mladih ljudi Kraj groze je v sredo minulega pane. Ko so ponesrečence izročali tedna zjutraj postala Ražanska cesta materi zemlji, je bil takorekoč ves v bližini Šuštarjeve žage v Malnicah št. Jakob s širno okolico na pokopa-pn Ledincah. Kraj groze zaradi te- lišču zavit v loboko žalost in SQvu_ ga, ker je tam kruta usoda pri pro- i,- „ • . . . . , metni nesreči pretrgala nit življenja ’ a se ”aPre) m trem mladim ljudem, ko so se polni elvemu se pridružuje tudi nase ured-nad vozili na delo v Beljak. Bili so nistvo-to 23-letni stražmojster Franc Hafner in njegova 19-letna sestra Ida, oba iz Breznice pri Št. Jakobu v Rožu, ter 19-letna Helga A i c h -h o 1 z e r iz Tešinje pri Št. Petru. tudi v novem poslovnem letu trudil za čim lepše uspehe društva. K sodelovanju je pozval vse člane, kajti s skupnimi močmi bo dejavnost društva lahko še mnogo bogatejša. Pozdrave Slovenske prosvetne zveze je občnemu zboru v imenu zadržanega predsednika dr. Francija Zvvittra posredoval tajnik Andrej Kokot, ki je društvu čestital k u-spešnemu delovanju ter naglasil, da je SPD .Košuta” prav zaradi težavnih razmer, v katerih mora delati, s svojim obračunom lahko zgled marsikateremu drugemu prosvetnemu društvu. Uspehi selskih prosvetašev pa so hkrati dokaz, kako je kljub tehniki in motorizaciji, ki včasih nimata ravno najboljšega vpliva na družabnost, tudi danes mogoče navdušiti ljudi za prosvetno delo. Delovnemu občnemu zboru je sledilo zanimivo predavanje, v katerem sta dr. Pavle Apovnik in Hanzi VVeiss v besedi in sliki prikazala življenje retoromanske narodne manjšine v Švici. Pri tem smo ugotovili, da imajo manjšine mnogo skupnih problemov, pač pa so pogoji, v kakršnih živijo Reforomani, brez dvoma mnogo boljši od naših razmer na Koroškem, kar je sad priznane demokratičnosti državne ustave v Švici, kjer je vsem narodnostim dejansko zagotovljena vsestranska enakopravnost. Za zaključek pa je tajnik SPZ Andrej Kokot zavrtel še tri kratke dokumentarne filme iz življenja koroških Slovencev, namreč reportaže o proslavi desetletnice slovenske gimnazije, o življenju dijakov v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Ceiovu in končno o otvoritvi novega občinskega poslopja v Selah. Kakor vsak dan so se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali z avtomobilom na svoja službena mesta, gotovo tudi tokrat dobre volje in nasmejani. Toda tokrat jim je bila usoda kruta kot nikoli. Preden so se nesreče zavedli, so izdihnili svoja mlada življenja. Iz vzroka, ki ga nikoli ne bo mogoče dognati, se je njihov avtomobil z vso silo od zadaj zaril v tovornjak, ki je stal na desnem cestnem robu. Sunek je bil tako močan, da je avtomobilu odtrgalo streho, pri čemer so bili usmrčeni tudi njegovi trije potniki. Vest o grozni nezgodi je kakor mora legla na širno okolico, ki je poznala te tri mlade ljudi. Najhuje so bili seveda prizadeti njihovi starši, kajti v njihovo mladost so stavili vse svoje nade na prijeten življenjski večer. In te nade so bile tako hipoma in tako kruto za vedno poko- Jugoslovanski generalni konzul pri deželnem glavarju Po nastopu službenega mesta kot generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu je dipl. ing. Karmelo B ud i h n a v spremstvu konzula Željka Jegliča v ponedeljek obiskal deželnega glavarja Hansa Simo. Ob tej priložnosti je dal izraza veselju nad dobrimi odnosi med obema sosednima deželama, katerih prebivalstvo ima vrsto skupnih življenjskih vprašanj. Deželnemu glavarju je zagotovil, da bo napravil vse, da se bo prijateljsko sodelovanje pri njihovem nadaljnjem reševanju gojilo naprej in se poglabljalo. V svojem odgovoru je deželni glavar Sima novemu generalnemu konzulu želel veliko uspeha in zagotovil, da bo tudi v prihodnje nadaljeval s svojo politiko dobrega sosedstva, pri čemer ga je prosil za njegovo sodelovanje. Ob priložnosti jugoslovanskega državnega praznika je generalni konzul dipl. ing. Budihna s soprogo v ponedeljek zvečer v slavnostni dvorani trgovinske zbornice priredil sprejem. Sprejema so se udeležili predsednik deželnega zbora Rudolf T i 11 i a n s podpredsednikoma Pav/likom in dr. Mayrhoferjem, deželni glavar Hans S i m a s člani deželne vlade dr. Weissmannom, Suchanekom in dr. Knausom, številni predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v deželi ter predstavniki slovenskih narodnih organizacij na Koroškem. »G LOS A RJ EVI ZAPISKU Nekaj misli o tujkah / Če poiščemo v Slovenskem pravopisu besedo »tujka«, zvemo, da pomeni žensko, ki je ne poznamo, ali pa besedo, ki ni naša, ni slovenska, ki je zašla od zunaj, torej umetno v naš jazikovni svet. Medtem ko nas navdaja tujka z določeno mero nezaupanja in previdnosti, se tujke — besede brez obotavljanja oprimemo. Brez pomislekov jo sprejmemo v besedno zakladnico. Niti ne preuda-fimo, če tujke, ki zrastejo daleč stran od nas, sploh zasluzijo, da jih tako hitro in tako ljubeznivo udomačimo. Tujke niso tujci. Res nam tujski promet polni denarnice, toda s tujkami smo le preveč gostoljubni. Poslušal sem slovensko radijso oddajo. V kratkih minutah je govornik natrosil okoli dvajset tujk, ki sem jih zabeležil: interes, formulacija, investicija, kapital, producent, konzumcnt, reforma, garantirati, eksport, regres, mineralno gnojilo, eventualno, racionalizacija, specializacija, mehanizacija, kaos, režim, orientirati, agrarno, intenzivno, parola, organizirati... Nerazumljivo je, da rabimo tujo besedo, če imamo za isto vsebino domač, slovenski izraz. Da so se tujke večkrat ponavljale, stvar le še poslabša. Vsak učenec 4. šolske stopnje ima danes avstrijski slovar, avstrijski pravopis, iz katerega se nauči dvoje: bogatiti besedni zaklad in pisati pravilno. Imamo tudi Slovenci slovenski pravopis, kadar nastopamo v javnosti, in kolikokrat ga odpremoI — Marsikateri greh bi izostal nad našim jezikom, čeprav so tudi v Slovenskem pravopisu redke strani, ki bi ne vsebovale tujk. V delavnicah javnega življenja se je tujkarstvo najhuje in najusodneje razpaslo. Tujčijo politiki, učenjaki, zdravniki; tujcijo pa tudi zidarji, prodajalke, šolarji. Mnogim se zdi imenitno, če moremo povedati ta ali oni izraz s tujo, neznano besedo. Izgleda učeno in takoj obda človeka z vonjem višje šole. Mnogi znajo za tuje izraze marsikaj skriti, množi pa tujk niti sami ne razumejo, čeprav se jih pridno poslužujejo. Uporaba tujk je zelo redko utemeljena. Slovenci pa imamo najmanj vzroka, da kalimo govorico po nepotrebnem. Nas jezik je bogat dovolj, da nam ni treba stikati po tujih zeljnikih. Taki poskusi jezika ne bogatijo. Največkrat so le izraz udobnosti in lenobe, da bi poiskali domač izraz; pogosto pa tudi dokaz, da nimamo čuta za lepoto jezika. Žalostno, toda res je, da mnogim jezik ne pomeni vec kot korito, kamor vsipajo razne vsebine. Ne da bi trenili, ga kazijo in pačijo in tako nastane neka tujščina, ki je najboljša krma za razne politične pivovarje. Kako bi se sicer mogli pojavljati neki posebni »vindišarji«? Toda priznajmo, da je krivda tudi na naši strani, ker se v vsakdanji besedi nismo dozrolj močno branili tujega vpliva. Upirajmo se vplivom, ki niso potrebni, ne pa lepoti in zvočnosti domače besede. S tujkami se ne odpirajo vrata v svet. -nsch Odgovor na odprto pismo Na odprto pismo, ki ga je pod naslovom ..Prosim za pojasnilo'' objavil v N našem listu (štev. 45 z dne 10. 11. 1967J g. Andrej Mohar, smo od vodstva celovškega radia prejeli naslednji odgovor, ki ga nespremenjenega in brez komentarja ponatiskujemo. Uredništvo Zum Horerbrief Andreas Mohar nimmt die Studioleitung Karmen wie folgt Stellung: Fiir die Absvicklung der sloweni-schen Sendungen innerhalb des Rundfunkprogrammes »Osterreioh Re-gi-onal« steht die Produktionsgruppe »Slowenische Sendungen« unter der Leitung v. Hr. Helmut Hartmann der Studioleitung zur Verfiigung. Diese Sendungen werden seit dem Jahre 1945 durchgefiihrt und es wurde bis jetzt liber die Art der Abwicklung und den Geschaftsver-kehr keinerlei Klage gefiihrt. In den anderen Produktionsreferaten und Abteilungen Technik, Verwaltung Pravda za oslovsko senco Naprošeni smo bili, da pod zgornjim naslovom objavimo naslednjo izjavo: V Našem tedniku, štev. 47 z dne 23. 11. 1967, je bilo natisnjeno moje ime v zvezi, ki ne odgovarja resnici. Nikdar nisem sporočil NT ali NskS, da ne bom več pisal kulturnih portretov za NT. Pisal sem dr. inzku na dom, da na) z menoj ne računa več. Ker se mi zdi, da imamo opravka z utelešeno poštenostjo, kadar imamo opravka z NT, bo tudi dejstvo, da se v NT objavljajo vesti iz privatnih, osebnih pisem, nov dokaz za korektnost NT. Florijan Lipusch und Programm, wird auf Wunsch, wenn jemand die deutsche Sprache nicht beherrscht, von Seiten der slo-wenischen Produktionsgruppe ein Obersetzer oder Dolmetsch zur Ver-fiigung gestellt. Bis heute nach un-gefahr 22 Jahren Bestand des Stu-dios Karaten war nicht erforderlich gewesen. In diesem speziellen Fali beziig-lioh der slosvenischen Wunschsen-dung und der kassenmalšigen Ab-wicklung, steht die Studioleitung auf dem Standpunkt, dafš es primare Aufgabe der Kaufmannischen Ver-waltung ist, eine saubere Finanz-gebahrung zu erstellen und die Ab-rechnungen zu uberprufen, damit bei einer Kontrolle durch Kontrollorga-ne des Rundfunks oder der Bundesre-gierung, diese einwandfreie Geba-rung bestatigt wird. Hier fiir die Venvaltung gilt dasselbe w.ie vorhin gesagt bei der Abtvicklung, wenn jemand der deutschen Sprache nicht machtig ist, wird von Seiten der slo-wenischen Produktionsgruppe ein Obersetzer zugeteilt. Die Stellungnahme der Bearbei-terin in der Verwaltung, der sich auch die Studioleitung vollinhaltlich ansohliefšt ist: »Da mich Herr Mohar in slowe-nischer Sprache angesprochen hatte, hat ich aus Griinden des Anstandes, sehr hoflich, sich der deutschen Sprache zu bedienen, da die Kolle-ginnen in der Verwaltung die slowe-nische Sprache nicht beherrschen und aus diesen Grunden klarte ich ihn auf, dafš er oben bei der slo-wenisohen Produktionsgruppe sehr wohl seinen Dienstverkehr in slowe-nischer Sprache abwickeln konne.« Zum letzten Absatz, der sich mit staatspolitischen Problemen befafit, erklart sich das Studio Karaten fiir ■nicht zustandig, dies ist vielmehr eine Angelegemheit der Karnter Lan-desregierung bzw. der Bundesregie-rung. Hoohachtungsvoll fiir den »Osterr. Rundfunk« Ges. m. b. H. Studio KARNTEN der Intendant: Prof. P. Goritschnig. PLEMENSKI SEJEM V FELDKIRCHNU Rejska zveza pinegavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko bo v torek 5. decembra priredila v Feldkirchnu svoj zadnji letošnji plemenski sejem za krave, telice in bike pinegavske pasme. Na sejem bo prignanih 50 bikov ter 60 visoko brejih krav in telic, nekaj od njih pa jih bo s teletom. Pričetek sejma ob 9.30 uri dopoldne. Se bo človek preselil v morske globine? Medtem ko človek, ki je že stopil čez vesoljski prag, snuje načrte za polet k oddaljenim svetovom, je še vedno mnogo vrzeli v njegovem znanju o matičnem planetu, čeprav se zaveda, da bo moral predvsem na njem iskati možnost za sedanji in prihodnji obstoj. Zadnja leta se nekatere znanstvene panoge bolj in bolj usmerjajo v morske globine, ki utegnejo v prihodnosti zagotavljati človeštvu ne le vire hrane, marveč tudi dobršen del potrebnih industrijskih surovin. Po ocenah oceanografov odplavljajo reke v svetovna morja 2,5 milijarde ton rudnin na leto. Nihče natanko ne ve, koliko rudnih gotovo jih je znatno več, kot jih najdemo strokovnih krogih. V morju po ni le rudno bogastvo, marveč je tudi hrana prihodnosti. Proizvodnja kilograma proteinskega koncentrata iz rib stane zdaj dobro šestino dolarja; z njim bi dobil posamezni človek najpotrebnejše za obdobje dveh tednov. Številni raziskovalci proučujejo možnosti zo življenje in delo v morskih globinah. Po mnenju znanstvenikov se bodo že nekateri vnuki sedanjih otrok za stalno preselili na morsko dno. Francoski raziskovalci pod Cousteaujevim vodstvom so že preizkušali podvodna bivališča; ameriška mornarica pripravlja načrte, po katerih bo zgradila na morskem dnu stanovanjske in delovne prostore z lastnimi viri energije. bogastev se skriva na morskem dnu. „Prav obliki raztopin v morski vodi," sodijo v skega dna kositer. Prav tako iz morja je neka družba samo lani pridobila za 7,4 milijona dolarjev diamantov. V zemeljskih plasteh pod tokijskim zalivom so nakopale japonske družbe v štirih letih 7 milijonov ton visokoodstotne železne rude. Med vsemi naravnimi bogastvi, ki jih človek pridobiva iz morja, sta nafta in zemeljski plin še vedno daleč na prvem mestu. Ta dejavnost zahteva razmeroma največ finančnih sredstev: samo lani so vložile ameriške petrolejske družbe dve milijardi dolarjev v pridobivanje nafte iz morskega dna. Iz podmorskih ležišč je prišlo še pred leti osem odstotkov nafte, pridobljene na zahodni pol- obli; zdaj znaša ta delež že 16 odstotkov, leta 1975 pa bo pridobival človek iz vrtin v morskem dnu okoli 40 odstotkov vse nafte. Večina podjetij, ki se bavijo z iskanjem in izkoriščanjem bogastev pod morjem, se za zdaj omejuje na razmeroma plitvo morje v obalnem pasu. Za pridobivanje rudnih bogastev iz večjih globin so potrebni povsem novi stroji in drugi delovni pripomočki. Družba „General Dynamics” je dala izdelati dve majhni podmornici, katerih ena je opremljena z mehanično roko, ki pod vodo reže žico, sestavlja cevi in dviga tovore do 140 kg iz globine do 600 metrov. Za prihodnje leto napoveduje ta družba raziskovalno podmornico na atomski pogon. Podjetje „Wesiing-house" ima podmornico, ki se lahko spusti 1200 m globoko, pripravlja pa novo, ki bo dosegla globino 6000 metrov. Podjetja, ki vlagajo sredstva v raziskave morij in zakladov v njih, se zanašajo na pravilnost strokovnih ocen, po katerih bi se dalo pridobiti iz morja med drugim milijarde ton zlata in bakra, samo pravo, to je najkrajšo in predvsem najcenejšo pot bo treba najti. Zanimive domneve o Luni K razmišljanju o oceanih kot .deželah prihodnosti" spodbujajo tudi podvodna rudna 'ležišča. Izkoriščanje teh rud je zdaj razmeroma zelo drago, toda kakor na kopnem je tudi v morju njihova kakovost odločilnega pomena. Tako na primer neka družba na Aljaski z bagri dviga iz morja zemljo, ki vsebuje zlato. Gre za stoletne naplavine reke Nome z zlatonosnih področij ob Klodiku. Pred malezijsko obalo pridobivajo iz mor- ----------—-------—-----------------v v Žeja in lakota Konj živi brez krme 25 dni, če ima dovolj vode. Brez vode pogine po 17 dneh, ob sami krmi (brez tekočine) pa že po petih dneh. Ta ugotovitev, namreč hitrejši konec, če je na razpolago samo hrana brez pijače, velja za vse druge živali in seve tudi za človeka. Za prebavo hrane potrebuje organizem tudi dovolj tekočine. Mačka vzdrži brez hrane, vendar ob vodi, 15 do 20 dni, pes v enakih okoliščinah celo do 50 dni; nasprotno pa pes pogine po dvajsetih dneh, če nima vode. Zajček vzdrži štirinajst, morski prašiček pa šest dni. Mnogo odpornejše so niže razvite živali, ki vzdržijo brez hrane po cele mesece. Opazovali so krastače, ki so ostale žive po skoraj dveh letih stradanja, rekorderka pa je vsekakor stenica, ki baje vzdrži do šest let. Vrtne penice je celo prostovoljno odločijo za post, ce se v ujetništvu preveč zredijo. O golobih^ je znano, da skorajda brez težav vzdržijo brez hrane devet do deset dni. V ______________/ Prva postaja v vesolju, ki jo bo človek po napovedih ali vsaj domnevah strokovnjakov dosegel že čez nekaj let, je Luna. Tako ameriškim kot sovjetskim znanstvenikom je uspelo, da so s pomočjo vesoljskih ladij ali umetnih satelitov, opremljenih z neštetimi instrumenti, odkrili marsikatero zanimivost o Luni. Vendar pa je naravni satelit naše Zemlje ostal slej ko prej poln skrivnosti, ki jih bo mogoče raziskati šele tedaj, ko bo res uspelo, da bo na njem pristala vesoljska ladja s človeško posadko. Zato v strokovnih krogih tudi o Luni pre-a mnenja, zgrajena na hipotezah. To velja zastopal znani kemik Nobel Harold Urey, ki je dejal, da je Luna verjetno imela atmosfero, deževje, jezera in celo oceane. Nasprotno od večine znanstvenikov kemik Urey meni, da je voda in ne lava ustvarila gladke Lunine ravnine ter zapolnjene depresije, ki jih je videti na fotografijah, posnetih z vesoljskih ladij. Temne površine se po njegovem zdijo kot dna izsušenih, prvobitnih oceanov ali jezer. Snov v zasutih kraterjih in razpokah pa je bilo nekoč nemara tekoče blato. Urey domneva, da je bila ta voda zemeljskega izvora. Če se je Luna odtrgala od Zemlje, je s seboj odnesla substančne delce vode. Ali — kakor sam meni — če je bila Luna potepuški planet, ki ga je pritegnila zemeljska privlačnost, je Lunina privlačnost pritegnila zemeljsko vodo enako kot trdno snov med kataklizmami, ki jih je povzročilo Lunino tesno približanje Zemlji. Urey pravi, da Luna ni mogla doglo ostati namočena. Voda, ki je izhlapela v dolgih, vročih dneh, je zaradi šibke Lu- nine privlačnosti izhlapela v vesolje s prvobitno atmosfero vred. Po nekaj tisoč letih, odkar so nastale, so Lunine vode izhlapele, preden so mogle izoblikovati doline in rečne struge, podobne zemeljskim. Če je na Luni še kaj vode, je zledenela, pokopana pod površino in zavarovana pred sončno toploto. Postopno tajanje in izhlapevanje tega ledu, kar bi zapustilo sledove na površini, bi mogla biti razlaga za razpoke, vidne na poskusnih fotografijah Lune. Svojo teorijo o obstoju vode na Luni je Urey osnoval na mnogo več kot zgolj vizualnih dokazih. Največ kamnitih meteoritov prileti na Zemljo z Lune, od koder jih odkrušijo drugi meteoriti in priložnostni kometi, ki padejo na Lunino površino. V mnogih od teh, z Lune padlih meteoritov, so gladki fragmenti, ki se zdijo, kot bi nastali zaradi tvornih učinkov, podobnih učinku tekoče vode. Prav tako vsebujejo minerale, ki so silikati in kalcijevi karbonati, o katerih Urey trdi, da morejo nastati samo z nekaj časa trajajočim delovanjem tekoče vode. Še bolj fantastično možnost pa daje slutiti dejstvo, da vsebujejo meteoriti z Lune tudi premogovne sestavine. Urey trdi, da so mogli nastati zaradi primitivnih živih tvorb, ki so preživele nagli prehod z Zemlje in se naglo razmnoževale v Luninih vodah v tistih nekaj tisočletjih, ko je na Luni še bila voda. Ugibanj, domnev in doslej nepotrjenih trditev o Luni je vsekakor dovolj; verjetno jih je več, kot pa znanih dejstev o naravnem satelitu našega planeta. Torej čaka človeka še mnogo zanimivih odkritij, ko mu bo uspelo stopiti na površino Lune. vladujejo še najrazlicnejs domnevah, ugibanjih in tudi za stališče, ki ga je To in ono o draguljih Večkrat zasledimo v tisku izraz »poldragi« kamen. Seveda je ta oznaka povsem napačna. Drage kamne delimo v tri vrste: naravne, sintetične in imitirane. Med navadne kamne sodijo predvsem rubin, safir in smaragd. Evropski zlatarji predelajo približno 95 odstotkov vseh dragocenih rubinov, safirjev in smaragdov v verižice, prstane in zapestnice. Ti dragulji so največkrat vdelani v nakit skupaj z diamanti. Tudi zlatarji ne morejo brez tehničnih pripomočkov natanko ločiti vseh treh vrst. Naravni rubini ali safirji so domala vedno obdani z drugimi primesmi, sintetični kamni pa so polni majhnih zračnih mehurčkov. Pravi rubini se pri ultra vijoličasti luči blešče temno rdeče. Safirji se pod isto lučjo sploh ne bleščijo, če pa, tedaj vemo, da imamo v rokah sintetični kamen. Najteže je prepoznati pravi smaragd. Zelo lahko zlatarji spoznajo stekleno imitacijo, pa če je napravljena še tako skrbno. Najdragocenejša barva rubina je rdeča barva z modrim leskom. Takšne kamne kopljejo predvsem v Burmi. Cejlonski rubini so mnogo svetlejši in imajo malinasto rdečo barvo, medtem ko so rubini iz Siama rjavkasti. Najlepše modre safirje kopljejo v Burmi in Siamu, svetle pa najdemo na Cejlonu. Obstajajo pa tudi zeleni, rdeči, vijoličasti, zlato rumeni in celo brezbarvni safirji. Seveda vpliva barva draguljev tudi na njihovo ceno. Težko pa je določiti barvno lestvico, ker so razlike tako majhne in ker se vedno znova pojavljajo novi barvni odtenki. KPIVOSfl iz z n^nosTi mceHDtK • Francoskemu kralju Ludoviku XVIII., ki je živel v izgnanstvu 23 let, je omogočal dostojno življenje znesek okoli milijon šilingov na leto, kolikor je dobival grof De Blacas od Napoleona, da bi vohunil, kaj počne kralj. Čedno vsoto je grof uporabil za vzdrževanje kraljevske družine in postal po obnovitvi burbonske oblasti v Franciji v zahvalo za usluge vojvoda. • Majhen vrč in palica za hojo je vse, kar potrebuje moSki afriškega plemena Babira, če se hoče ločiti od svoje žene. To dvoje pusti ponoči pred ženino kočo ih od trenutka, ko dotedanja družica najde zunaj oba usodna predmeta, velja zakon za ločen. Kaj pomeni palica, ni težko razumeti, vrč pa mora biti zraven samo še po tradiciji in domačini sami ne vedo, čemu je potreben za ločitev. 9 Pandolfo Nabonna iz Lucce v Italiji je dal svojim petim otrokom imena: Etrapanoub, Panoubetra, Noubetra-pa in Oubetrapan. Vseh pet imen je sestavljenih iz istih črk kot Buonaparte, ki ga je Italijan močno občudoval. 0 Najbolj pogost priimek na ozemlju Združenih držav Amerike je Smith. Ima ga poldrugi milijon oseb, kar kaže, kako važen in spoštovan je bil nekdaj poklic kovača, kar pomeni angleški Rsmith”. 0 Največje pismo, kar jih je kdaj potovalo po svetu, je dolgo 9 metrov in široko 7 metrov. Poslal ga je perzijski šah sultanu Sulejmanu Velikemu. Orjaško pismo hranijo danes v turškem muzeju. 0 Sir Walter Parratt (1841—1924) je bil znamenit virtuoz na orglah. Prvič je nastopil že s sedmimi leti, pozneje pa je 42 let orglal v cerkvi Sv. Georga v Windsorju (Anglija). Imel je izreden spomin in je bil zmožen neverjetne koncentracije. Leta 1872, ko je bil star komaj 21 let, je pri* redil koncert v Tenburyju in brez not igral najbolj zahtevna dela Bacha, Beethovna, Mozarta in Chopina, hkrati pa se v dveh slepih šahovskih partijah spopadel z dvema močnima nasprotnikoma za svojim hrbtom. Obe partiji je dobil in koncert odigral brez napake. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini>i|||||llllinlllll,inillliilllllllllllllllllll|ii||iiiiiiiiiiiiiiii1|i|iiiiiiiii|iii|i||iiiiiiiiiiiini|ii|l|iii|iii| iiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiziiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!i iiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vojna brez zmagovalcev Vietnamska vojna se čedalje močneje zajeda v sever dežele. Američani se držijo taktike .stopnjevanja" in njihovi bombniki danes ne napadajo le demilitariziranega področja, ki ga po njihovih razlagah severni Vietnamci uporabljajo za infiltracijo čet na jug, marveč padajo ameriške bombe dan za dnem na številne objekte v Severnem Vietnamu. Povečani bombni napadi imajo seveda za posledico, da severnovietnamsko protiletalsko topništvo skoraj vsak dan sestreli nekaj ameriških letal in da se veča tudi število ameriških pilotov, ki so prišli v ujetništvo. Ko je Hanoi zagrozil, da bo s temi ujetniki ravnal kot z vojnimi zločinci (ker Amerika Severnemu Vietnamu nikdar ni napovedala vojne), je Washington odgovoril, da bo potem razdejal Severni Vietnam ... V Vietnamu se vedno dogodi kaj novega, tako da je težko predvidevati, kaj se bo zgodilo prihodnji teden ali celo prihodnji mesec. Jasno je le dejstvo, da Američani vojne ne morejo dobiti in da s svojo dosedanjo politiko potiskajo svet na rob tretje svetovne vojne. Ugledni politiki širom po svetu se trudijo, da bi spor zgladili ali da bi našli vsaj kompromisno rešitev. Hkrati pa narašča odpor proti vojni tudi v široki javnosti, kar prihaja do izraza v čedalje večjih demonstracijah in protestih tako v raznih državah po svetu kakor še posebno v Ameriki sami. Vedno odločnejša postaja zahteva, da je treba prenehati z vojaškimi akcijami ter iskati rešitev za zeleno mizo. Kakšna bo posledica sedanje ameriške politike? Senator Wayne Morse jo je prikazal z besedami: .Naše zmage si bodo sledile. Uničili bomo mesta, industrijske in nuklearne naprave, pobili na milijone ljudi. Takšno vedenje bo v svet zaneslo seme sovraštva do ameriškega ljudstva. Azijska ljudstva bodo pozneje zgradila mesta in tovarne, toda ta gradnja bo temeljila na sovraštvu do Američanov. Sovraštvo dobo podedovali iz roda v rod tudi Američani." Ameriko stane vojna v Vietnamu težke milijarde. Obenem je vojna v Vietnamu dokaz, kako nesposobna je ameriška vojska za boj proti partizanom. Ameriška vojska je namreč izurjena za tako imenovano redno vojskovanje, ki računa na trdno fronto, dobro oskrbovanje in varno zaledje. Toda zaledje je tokrat zelo daleč: 13.000 kilometrov od Vietnama. Tako daleč še ni bilo v nobeni vojni. Ameriški vojak je po pisanju lastnega tiska .aristokrat": zahteva toliko in toliko kalorij na dan, popolno opremo, zaščito topništva in letalstva. Tega pa v Vietnamu nima, vsaj ne v zadostni meri in ob vsaki priložnosti. Fronte praktično ni, zaledje je daleč, preskrba šepa. Sevemoviet-namski vojaški strokovnjaki so izračunali, da se dejansko bori v Vietnamu le pelina ali četrtina ameriških vojakov. Drugi so v okupacijskih enotah, v inlendanci, so bolničarji, stražarji, tehniki in ne nazadnje propagandisti, ki hočejo zmago doseči s psihološkim orožjem. V spopadih v džungli ameriško letalstvo ali topništvo ne more dovolj učinkovito podpreti svojih pehotnih enot, ker se je že dostikrat zgodilo, da je tolklo po svojih lastnih vojakih namesto po sovražniku. Kadar pride do tesnega medsebojnega spo- pada, tedaj so vietnamski partizani enakovredni. Partizani ne potrebujejo zaledja in oskrbovalnih enot, saj je njihovo zaledje ves Vietnam. Tako so tudi ameriški vojaški strokovnjaki ugotovili, da se je težko boriti proti enotam, kjer so vsi vojaki tudi borci. Končno je pomembno tudi še to, da se Američani vojskujejo na terenu, ki ga ne poznajo. Američani — pri tem gre predvsem za tako imenovano .pentagonsko Ameriko", torej kroge okoli obrambnega ministrstva — grozijo, da bodo poslali v Vietnam še več enot. Toda pri tem ne morejo predaleč, saj se lahko zgodi, da bodo morali poklicati pod orožje toliko vojakov, kot da bi bila dežela v vojnem stanju. To pa je preveliko tveganje tudi za Pentagon. Zaradi odpora javnosti morajo tudi v vladnih in vojaških krogih vedeti, da ameriško ljudstvo take mobilizacije ne bi pozdravilo. Znani ameriški pisatelj Norman Mailer (znan predvsem po romanu .Goli in mrtvi"), čigar pisanje vodilnim krogom ni všeč, je predlagal, naj bi se ameriški vojaki v Vietnamu bojevali enakovredno, pošteno. .Pravijo, da so naši marinci najboljši vojaki na svetu. Drugi pravijo, da se jim vietkongovci uspešno upirajo. Potem pa se bojujmo enakovredno. Odrecimo se letalstvu in topništvu in ne pobijajmo ljudi, katerih obrazov nismo niti videli. Seveda tega ne bomo storili, nikdar se ne bomo borili mož proti možu. Raje smo najhujša pošast na svetu." Sramoten madež pa kaže udeležba Amerike v vojni tudi še po drugi strani. Zaradi zakonov, po katerih imajo .prednost" pri rekrutaciji neštudirani fantje, ameriško obrambno ministrstvo novači predvsem neštudirane, torej Imate nahod? Spet je tu »najprijetnejši* letni čas. Povsod slišimo kihanje, kašljanje in smrkanje. Nahod ima različne vzroke, ki jih včasih niti ne moremo določiti. Nekdo je v mrzlem vremenu hodil okrog v premočenih čevljih, pa vseeno ni dobil prehlada, pri drugem pa zadostuje če majhen prepih, da mu začne nos »puščati*. Desetletja dolge raziskave so bile potrebne, preden so odkrili, da obstajajo tri različne vrste nahoda: običajni nahod, ki je posledica prehlada, nahod, ki ga povzroče bakterije, in virusni nahod. Najbolj pogost je nahod, ki ga povzroča prehlad. In zakaj se pojavi tolikokrat? Ker večina ljudi pozabi poleti v jesenskih mesecih utrjevati svoje telo. Telo ima stalno temperaturo in poseben sistem toplotne regulacije omogoča, da ostane ta temperatura nespremenjena tudi pri nizkih zunanjih temperaturah. Pri tem so zelo pomembne kapilare, majhne žilice tik pod površino koče. Čim hitreje se bodo te žilice prilagodile zunanji temperaturi, tem manj bo telo ogroženo. Obstoja pa tudi zveza med slabo prekrvljeno kožo nog in med nosno sluznico. Če so naše noge tople, to se pravi dobro prekrvljene, je enako tudi z nosno sluznico. V tem stanju je sluznica odporna. Če pa so noge mrzle, in še celo dalj časa, je tudi nosna sluznica slabo oskrbovana s krvjo. Gotovo ste že imeli nahod in poznate njegove simptome: v nosu vas začne ščemeti, kihate, in kmalu nimate več dovolj robcev pri roki. Papirnati robci so priporočljivi, ker preprečujejo širjenje te bolezni. Tudi glas se spremeni, postane nosljajoč, okus in vonj oslabita, skozi nos ne morete več dihati in muči vas tudi glavobol. Če se je infekcija razširila tudi na žrelo, se pridruži že neštetim tegobam še pritisk v ušesih, slab sluh. Telesna temperatura se mnogokrat poviša in nastopi splošno neugodje. Kaj storiti, da to neprijetnost odstranimo ali preprečimof Hudobni ljudje trde, da traja nahod z zdravljenjem ali brez njega sedem dni. To drži deloma le za virusni nahod. Pri navadnem, »prehladnem* nahodu pa si lahko pomagamo. Moramo se le potruditi in našo toplotno regulacijo spraviti v red. Najprimernejša bi bila gorska tura ali cepljenje drv, na ta način bi se aktivno ogreli. Seveda so tudi pasivni načini: kozarec groga, kuhanega vina ali bezgovega čaja s tableto aspirina, kopel, sauna in kopel nog. Pri usekovanju moramo biti previdni. Eno nosnico moramo zatisniti, medtem ko drugo previdno izpraznimo. Sicer se lahko vsebina, ki je mogoče že gnojna, razširi go nosni votlini ali v ušesno trobljo, kar povzroča težka in dolgotrajna vnetja. Kapljice z raztopino efedrina in adrealina delujejo blažilno in olajšajo dihanje skozi nos, kar je važno zlasti ponoči. Isti učinek dosežemo, če kopamo obraz v parni kopeli kamilic, mentola ali evkaliptovega olja. Tudi hren pomaga. Koren hrena vsebuje eterična olja, ki imajo snovi s takim učinkom kot antibiotiki. Priporočljivo je, če med nahodom trikrat dnevno pojemo nekaj hrena z nastrganim jabolkom ali skuto. Če se hočemo v bodoče varovati nahoda, pomaga le eno sredstvo: utrjevanje. To je trening krvnega obtoka, masaža celega telesa s ščetko, zračne kopeli, telovadne vaje, mrzla prha. Ker Pravočasno mislimo na darila! Le še nekaj kratkih tednov nas loči od božičnih in novoletnih praznikov. Zato bo tudi že čas, da bomo začeli misliti na darila, s katerimi nameravamo razveseliti svoje najbližje sorodnike in prijatelje. Darilo je izraz naše naklonjenosti in pozornosti. Vedno kupujmo darila pravočasno, ne pa na hitro in brez premisleka. Važno je, da darilo pazljivo izberemo, ne pa to, da je drago. Kadar kupujemo darilo iz pozornosti do neke osebe, nam ga ne bo težko izbrati. Majhen okusen kipec, lepa vazica in problem je rešen. Teže je izbirati darilo za družinske člane ali najbližje prijatelje. Pač pa v takem primeru lahko mirno izberemo darilo, ki bo tudi koristno, ker so taki predmeti vedno dobrodošli v vsakem gospodinjstvu. Kadar boste delali spisek daril — priporočamo vam, da si ga naredite pred nakupom — mislite predvsem na otroke. Tudi za otroke je darilo izraz pazljivosti in ljubezni do njih, zato jih nikdar ne razočarajte! In ne pozabite, da imajo otroci radi darila ne samo od staršev, ampak tudi od njihovih prijateljev. Zato vzemite s seboj kakšno malenkost za otroke tudi tedaj, kadar greste na obisk; morda tablico čokolade, zavitek bonbonov ali škatlico keksov. Vendar nikdar ne smete obdarovati enega otroka na primer z večjo igračko, drugega pa samo s čokolado. Veselje z darilom napravimo tako otrokom kakor tudi odraslim. Paziti samo moramo, da bo darilo vedno primerno izbrano, zato se moramo za nakup tudi pravočasno odločiti. Otroški kotiček V novo zgrajenih stanovanjih je skoraj povsod predvidena soha za otroke. Srečni stanovalci, ki so se po dolgem čakanju vselili v novo stanovanje, pa dostikrat pozabljajo, da je otroška soba namenjena otrokom zato, ker jo potrebujejo. In ker na to ne mislijo, zelo radi žrtvujejo otroško sobo reprezentativno opremljeni sprejemnici, v kateri sedijo gostje le enkrat na teden im z njimi vred občudujejo red, ki vlada v takem prostoru vsak trenutek. Kaj ne bi, saj ne sme nihče prestopiti praga tega »posvečenega« prostora. Otroci se s starši vred utesnijo v klasični spalnici in se drenjajo v majhni kuhinji ter tako plačujejo davek družinski reprezentanci. Boljša rešitev bi bila, če bi dnevno sobo opremili z ležišči za starše, otrokom pa določili svojo sobo. Ko preneha otrok biti dojenček, mu namreč v hiši pripada poseben kotiček. To je potrebno ne samo zaradi miru odraslih in zaradi reda, temveč tudi zaradi otrokovega razvoja. Otrok potrebuje svoj prostor — če ne sobe, pa vsaj svoj kotiček — kjer se nemoteno igra, v katerem se počuti udobno, kjer lahko v miru čita, se uči ali dela, kar ga veseli. Oprema v otroški sobi pa naj bo enostavna in omejena na najnujnejše, torej na opremo, ki jo otrok potrebuje za spanje, delo in igro. Postelja naj ne ovira pravilne rasti. Za dorašča-jočega človeka ni primerna premehka podlaga. Miza naj bo narejena tako, da delovno ploskev lahko zvišamo ali znižamo. Stoli naj bodo lahki in primerno visoki. Nadvse važna je pravilna drža otrok, zato ji moramo posvečati veliko pozornost. Omare naj bodo smotrno urejene. Določen naj bo prostor za vsako stvar posebej. S tem privajamo otroka že zelo zgodaj na red. Blago za zavese in posteljna pregrinjala je lah- so noge posebno slabo preskrbljene s krvjo, naj si tisti s toplimi nogami dnevno kopljejo noge v mrzli vodi, ali v izmeničnih temperaturah, »mrzlonožci* pa v kopelih z naraščajočo temperaturo. Tudi vsakodnevni sprehod, seveda v primerno topli obleki, ne sme manjkati. ko živahnih barv in vzorcev, vendar naj bo v skladu z ostalo opremo. Tla morajo biti taka, da jih je mogoče zlahka čistiti. Zaželene so preproge, vendar ne dragocene. Otroci se zelo radi igrajo na tleh. Posebno pomembna pa je razsvetljava. Splošna razsvetljava naj ne bo premočna. Ob delovni -mizi in postelji pa je potrebna še posebna razsvetljava. Potrudimo se in storimo vse, kar je v naših močeh, da bodo naši otroci prijetno domovali. Drobni nasveti ® Na kuhinjskih vratih naj visi beležka s svinčnikom, kamor boste zapisali vse, kar morate nakupiti. * Če le mogoče, pri kuhanju sedite. Veliko stvari namreč lahko opravite sede, npr. očistite zelenjavo, olupite krompir, mešate zmes za sladico. Podobno se izognete prekomerni utrujenosti, če likate sede. Navadni kuhinjski stoli so za to premajhni. Če nanje postavite pručico ali^kup časopisov, bo višina najprimernejša. Idealno pa je seveda, če si preskrbite vrtljiv kuhinjski stol, ki ga lahko poljubno znižate ali zvišate. B Gotovo se bojite žehte. Najbolj u-trudljivo je pranje perila, ki se nabira več tednov. Umazanija se zazre vanj in stane nas mnogo več truda, kot če bi ga oprali sproti. Nekatere gospodinje se izognejo tej pokori s tem, da perejo poma-lem, npr. vsak teden posteljno perilo enega družinskega člana in ne vse hkrati. Kako, se boste že same najbolje odločile. Tu le še majhen nasvet za umazano perilo. Namesto košare ali zaboja uporabite vrečke in jih obesite na steno kopalnice. Belo vrečko za perilo, ki ga moramo kuhati, modro za pisano perilo in rdečo ^za občutljivejše stvari. Tako ne bo več zamudnega odbiranja perila. ®' Včasih lahko pridejo nepredvideni obiski. Zato imejmo na zalogi nekaj konzerv, da bo kosilo hitro gotovo, če se bomo zaklepetale. Za zajtrk si moramo vzeti čas Uspeh oziroma neuspeh dneva je pogosto-kraf odvisen od zajlrka. Zjutraj nam je bolj kot kdaj koli čez dan potreben dober, kvaliteten obrok hrane, s katerim bomo obnovili energijo za boljše počutje in uspešnejše delo. Številne raziskave so pokazale, da se utrujenost pri človeku, ki slabo ali sploh ne zajtrkuje, pojavi že kmalu dopoldne. V veliki večini so takšni ljudje nervozni in razdražljivi. Kakšen naj bo zajtrk? Zajtrk mora prispevati najmanj eno tretjino energije, ki jo dobimo z dnevno hrano. Da bi dobili nujno potrebne ogljikove hidrate, beljakovine, vitamine in mineralne snovi, mora naš zajtrk vsebovati sadje, kruh, jajca, meso, sir oziroma ribe in mleko. Takšen zajtrk morajo imeti vsi člani družine — mati, oče in otroci. Če boste le nekaj časa uživali takšen zajtrk, se boste okrog enajste ure dopoldne precej bolje počutili, in bolj boste sveži ter sposobni za delo, kot pa ste bili prej, ko tega zajtrka niste uživali. Celo kadar imate shujševalno kuro, naj bo zajtrk tak, kot smo vam ga opisali. Kajti brez zajtrka se boste opoldne preveč najedli in vaša shujševalna kura bo splavala po vodi. Za dober zajtrk pa morate najti tudi dovolj časa. To je najboljši način za dobro zdravje. Poskusite! TRŽAŠKA JUHA Pripravite jo v desetih minutah in skuhate prav tako v desetih minutah. Za 4 osebe potrebujete liter vode, v kateri skuhate juSno kocko, 2 jajci, žlico moke in pete'riilj. Jajci, moko in malce soli tolcrte, potem pa vlijte maso v vrelo juho. Pustite, da se malo zakrkne, dodajte sesekljan zelen peterSilj in postrezite s prepečenim kruhom. TELEČJI KOTLETI Pripravile jih v petih in spečete prav tako v petih minutah. Za eno osebo potrebujete kotlet, nekaj masla, moko, začimbe, limono in poper. Potolcite kotlete, jih posujte s soljo in poprom, povaljajte v moki in počasi pecite na maslu, ki ste mu po okusu dodali začimbe, papriko, majaron ali kaj drugega. Že spečene kotlete pokapajte z limoninim sokom in jil servirajte s solato. PIKANTNA JAJCA Za dve osebi potrebujete 2 jajci, sardelno pašteto, 2 rezini trdega sira in malo masla. Na maslu hitro prepražite sirove rezine, dodajte navrh jajci in preden se beljaki zgostijo, jih prelijte s sardelno pašteto. Poleg sodi metana solata, ki je zelo vitaminska. Denite v posodo solato, zrel paradižnik, zeleno, morda tudi stročji fižol iz konzerve ali grah, prelijte vse s kisom in oljem in potresite z zelenim peteršiljem. ....................................................m.... fante iz družin, ki nimajo toliko denarja, da bi sinove lahko poslali na univerzo. Tako ni le golo naključje, da se v Vietnamu bori velika množica Portoričanov in črncev, torej ljudi iz nižjih slojev, ki doma nimajo toliko pravic kot belci, za .topovsko hrano" pa so kar dobri .. . Da bi svoje vojake, ki se bojujejo v vietnamskih džunglah, čimbolj zavarovali in jim povečali možnost, da preživijo to vojno, v ameriških vojaških laboratorijih razvijajo in uresničujejo ideje, ki mejijo že na skrajnost ali celo na norost. V Aberdeenu v državi Mary!and se v centru za preizkušnjo orožja redno sestaja dvanajst tehnikov, kemikov in znanstvenikov. To so člani LVVL, laboratorija za omejeno vojskovanje, ki ga je osnoval obrambni minister McNamara. Naloga tega laboratorija je iznajti nova napadalna in obrambna orožja. Zamisli teh strokovnjakov skuša potem industrija uresničiti. Na teh sestankih je slišati najneverjetnejše predloge. Na primer: iznajti bi bilo treba aparat, s katerim bi dobesedno .izvohali" nasprotnike. Na podlagi dveh predlogov, ki so ju predložili na teh sestankih, je firma General Electric konstruirala aparat, ki so ga imenovali .vohljač" in ki je pravzaprav 10 kg težak kemijski laboratorij. Vodja skupine ga nosi kot telečnjak na hrbtu; na konici svoje brzostrelke ima pritrjen lijak v obliki majhnega meha, ki vsrkava zrak in ga oddaja v telečnjak. Ta minMaborforij lahko analizira vsak vonj od cigaretnega dima do potu na razdaljo 300 m in takoj odda rahel signal, ki ga sliši nosilec v slušalkah: človek je blizuI Ameriški zoologi so odkrili, da daje neka vrsta stenic od sebe rahel prasketajoč glas, če zaduha človeka. Z mikrofonom ojačeni glas opozori vojaka, ki nosi stenico v majhni kletki, na bližino človeka. Seveda pa bi bilo treba stenico naučiti razlikovati vonj ameriških vojakov od vonja nasprotnikov, menijo v laboratoriju. Danes razvijajo v 83 laboratorijih in preizkusnih centrih ameriške vojske več kot 2000 vrst orožja in aparatov. Pred nekaj leti bi se bili ameriški generali smejali, če bi jim bil iznajditelj predlagal, da bi vojake z raketo na hrbtu streljali čez ovire. Danes se Bell Aerosystem že ukvarja s konstrukcijo takega .raketnega pasu" za uporabo v Vietnamu. Z njim bodo leteli vojaki s hitrostjo 100 km na uro v16-kilometrskih skokih čez džunglo. V ameriški mornarici konstruirajo ogromno ladjo — hovereraft, ki bo dosegla hitrost 202 km na uro. Strokovnjaki menijo, da bo vplivala tudi na razvoj potniških ladij. Majhne ladje te vrste, ki jih imenujejo minihovereraft, pa že dalj časa uporabljajo v Vietnamu, kjer baje prodirajo v doslej nedostopna riževa polja in močvirja v delti reke Mekong. Da bi obveščevalnim četam olojšali delo, so v Ameriki izdelali anteno, ki jo je mogoče napihniti; iz nahrbtnika zraste v višino 20 m. S pomočjo molekularne elektronike sestavljajo zdaj oddajnik in sprejemnik, ki ne bo večji kot škatlica za vžigalice. Za razsvetljevanje džungle so iznašli velike baterije svetilk z živim srebrom, ki jih montirajo na velika transportna letala in ki razsvetljujejo pod seboj področje šestih kvadratnih kilometrov. Zadnja iznajdba LWL je tako Imenovano džungelsko letališče, ki ga odvržejo iz letala. Treba je bilo najti možnost za pristajanje letal v džungli, to je na vrhovih dreves. Z letala odvržejo veliko mrežo čez vrhove dreves kot nekako preprogo; na to mrežo izkrcajo helikopterji vojake in material. Skozi luknje se vojaki nato spustijo po vrvni lestvi na tla. Kljub fantastičnosti vseh teh in še mnogih drugih iznajdb pa je prav malo verjetnosti, da bi le-te vplivale na izid te nadvse krute vojne. Slej ko prej igra v vojni pomembno vlogo človek — vojak, od katerega je v prvi vrsti odvisno, ali bo uspešno uporabljena tudi še tako popolna oprema. Odvisno je predvsem od tega, kakšen odnos ima vojak do vojne. In ta odnos hočemo v vietnamskem primeru pokazati na pripadnikih južnoviefnamskih Vladnih čet, torej tistih, za katerih svobodo se baje bori tudi Amerika. Svojevrstno podobo te armade, ki uradno šteje več kof 600.000 mož, katere pa kljub temu na bojiščih skoraj da ni opaziti, daje neki švicarski dopisnik, ki je po obisku vietnamskega bojišča objavil tudi naslednje podrobnosti: Armada res šteje uradno 600.000 vojakov, toda leta 1965 je bilo 120.000 dezerterjev in lani nadaljnjih 105.000. Vsekakor velja, da je glavna skrb vsakega Južnoviefnamca uiti vojaški suknji. Mnogo mladih se skriva ali pa si s podkupnino zagotovijo napačne listine. Najbolj zviti se celo prijavijo kof prostovoljci; ko stopijo pred naborno komisijo, dobijo po 5000 piastrov (približno 800 šilingov) nagrade, teden dni kasneje pa že dezertirajo in se gredo prijavit kot prostovoljci v kak drug rod vojske. Tam seveda spet dobijo nagrado, potem spet dezertirajo in tako naprej. Najbolj predrzni tako preživijo po kak teden zapovrstjo med topničarji, v oklepnih enotah, pri pehoti in še kje drugje, vedno pa spravijo v žep nagrado. Ko ni več rodu vojske, v katerega bi se še lahko prijavili, zbežijo na deželo in se skrivajo pri sorodnikih. Čez kak mesec, potem ko so se oskrbeli s črno pižamo in morebiti še s kako neuporabno puško, se spet prijavijo prvi južnovietnamski enoti, kjer povedo, da so dezertirali iz narodnoosvobodilne armade. Seveda jih aretirajo in pošljejo v kako koncentracijsko taborišče, toda ko se potem čez kak mesec le izkaže, da niso nevarni, jih saigonske oblasti spet izpustijo na svobodo, vendar jih ne silijo več v armado, ker se bojijo, da bi znova zbežali k partizanom. VLADO FIRM: V medvedjem objemu Skalni Korak je bil zavit v jesenske megle, ki so se v divjem pišu burje spreletavale okoli njega, bežale, se vračale in silile v njegov razbrazdani obraz, ki mu strele poletnih neviht niso nikoli prizanesle. Pred neurjem in hrumenjem hudournikov se je pogosto umikala v nižine v nepregledne gozdove visokogorska divjad, da bi tam pričakala košček jasnega neba, ki se je vedno skupaj s šopom sončnih žarkov prikazal iz raztepenih megla. Vsemu temu pa so kljubovale na vrhovih osamele pastirske koče, zgrajene iz debelih obtesanih debel. Stale so na zavetrni strani gorskih grebenov in se tako upirale bobnečim poletnim ir) jesenskim viharjem. Po okoliškem skalovju so vžigale strele, vijolične, bele in rumene ter smodile redko rastlinje, ki se je skušalo ohraniti pri življenju. Tistega poznega jesenskega popoldne se je tudi logar Mujo, ko je opazil nad Korabom nizke snežne oblake, zatekel v najbližjo skalno votlino. Veter je brlizgol, grom je stresal grebene. Vedel je, da bo nevihta, kot jo lahko prikliče le okameneli Korab. Vedel pa je tudi, da so se medvedje že zavlekli v svoje brloge. Morda se je le še kakšen zapozneli samotar potikal naokoli in bil zato tembolj nevaren. Med gorske grebene je pripeljala mladega logarja nuja, da opravi svoj tedenski obhod po svojem lovskem okolišu. Mencal si je premrle roke in v mraku, ki je votlino napolnil z nočjo, je vlekel dolgo ukrivljeno pipo. Poslušal je udarjanju prvih debelih deževnih kapel, ki so se zlivale v debele vodne curke. Mogočna drevesa so se v divjem plesu viharja nagibala na votlino, ječala in stokala. Že od prvega jutranjega svita je bil na nogah. Prehodil je gorska melišča, se ustavil ob ložih divjadi, prešteval sledi in se prerival med bodlikavim goščavjem, da bi naletel na pasti divjih lovcev ter morda tako le še rešil ujeto divjad pred strahotno smrtjo žeje in lakote. Dolgo pot je imel že za seboj. Bil je vajen tega. Leta je živel z naravo, ji zaupal in veroval. Izkušen in močan se ni bal nikogar. Lovski tovariši so ga cenili, a divji lovci so se ga bali. Resnično je imel le dva velika sovražnika: medveda samotarja, krvoločnega mesojedca in orjaškega Alijo, nepoboljšljivega divjega lovca. Bil je zvit, neusmiljen in predrzen. Njegov edini življenjski cilj je bil divji lov. Lovska strast ga je pripeljala tako daleč, da je pobijal divjad vsevprek. Lovci in logarji so mu bili zo petami, a ga niso nikoli ujeli „pri delu". Velik Alijev tekmec pa je bil medved samotar. Njegove krvavo obrobljene oči niso poznale usmiljenja in udarec njegove ogromne šape je bil vedno smrtonosen. Celo Ali se mu je izognil v velikem loku. Medved je strahoval planino, mesaril med drobnico in užugal pastirje. Ali ga je sovražil bolj kot samega logarja in zaklel se je, da ga ubije. Kot je prihrumel, se je vihar tudi polegel. V votlini je postalo svetlo. Logar Mujo je zrl v blede od dežja in vetra zglajene vrhove pred seboj. Splazil se je iz votline. Spešil je korak in se ustavil šele med zajetnimi bori na pobočju. Oster vonj mu je udaril v nos. S težavo se je zrinil v mlado porast in se skoraj zaletel v nihajočo srobotovo zanko, v kateri so že trohneli na pol obžrti ostanki mlade košute. Lovec se je stresel. Po hrbtu mu je zago-mazelo. Žile na sencih so mu na- breknile v onemogli jezi. Potegnil je lovski nož in prerezal zanko. Odložil je puško in si snel daljnogled, ki ga je imel obešenega okoli vratu. Skrbno je preiskoval okolico. »Pri moji veri, dovolj sta mesarila Ali in prekleti medved." Nenadoma je prisluhnil. Bliskovito se je obrnil, pobral puško in bil v skoku v goščavju. Zaznal je rahel šum. Sklonjen je čakal in oprezoval. Kozjo stezo je preskočila senca. Pred prerezano nihajočo zanko je stal Ali, divji lovec, velik, grozeč in osupel. Njegovo čelo je bilo namr-šeno. Neopazno se je zamajalo vejevje, za katerim se je skrival logar. Alijev bodeči pogled je oplazil bližnje grmičevje. Rahlo sklonjen naprej, je bil kot prežeči ris. Logarju Muju se je zdel še večji, plečat, ogromen kot hrast. Spreletavali so ga mravljinci. Ne, ni se ga bal, le tako čudno mu je bilo pri srcu. Prepričan je bil, da Ali ve zanj, čeprav ga ni mogel videti. Neslišno se je umaknil za skrivenčeni bor in počasi dvignil puško! „Stoj, Alija, in odloži puško!" je presekal morečo tišino logarjev glas. Ali se je v skoku ustavil. Puške ni povesil. Bil je nepremičen kot kip. Srepo je strmel v goščavje. Nje- Očitek In pravite, da v meni sonca ni. O, sonce je! Le med nami temni so oblaki in žarek moj v vaša srca ne prodre. Andrej Kokot gove ustnice so bile stisnjene. Se preden je logar utegnil pomisliti, kako bi le z zvijačo ukanil divjega lovca, da bi ne prišlo do streljanja, je v goščavju zalomastilo in zapokalo vejevje. Kosi trsk so leteli na vse strani. Divje medvedje tuljenje je butnilo ob skalovje. Pred osuplima nasprotnikoma je stal v vsej svoji velikosti medved samotar. Topel sopuh njegove sape jima je vel v obraz. Njegov gobec je bil široko razprt, ves rdeč, poln velikih rumenkastih zob. V šapi, ki jo je molel naprej, je tičal velik trn. Medvedje puhanje je pretrgal logarjev vzklik: »Alija, miruj, ne streljaj!" Ostro je zrl v male medvedje oči. Njegova ogromna glava je nihala zdaj sem zdaj tja. Preden je mogel lovec Alijo vnovič opozoriti, je divji lovec bliskovito dvignil puško in sprožil. Medved se je stresel in bil v skoku pri logarju. Iz gobca mu je tekla smrdljiva slina. Še preden se je lovec ovedel, je že bil v objemu ogromnih šap. Lovec je zgrabil medvedji gobec in ga z vso močjo tiščal od sebe in čakal na konec. Pred očmi mu je zaplesala mreža rdečih mušic. Sapa mu je pohajala in stisk njegovih močnih rok je oslabel. Orjaški medved je hotel logarju zlomiti prsni koš. Po smrtno bledem logarjevem obrazu se je cedila gosta medvedja slina. Plečati Ali ni prav nič pomišljal. Divje je kriknil, potegnil izza pasu lovski nož in se zakadil v medveda. Zasadil je lovski nož enkrat, dvakrat, trikrat, sam ni vedel kolikokrat. Vse se je zgodilo v sekundi. Medvedji objem je popustil. Medved je zamolklo zarjovel in se zravnal. Strašen je bil videti. Kot na pol prazna vreča se je sesedal. Še vedno pa je imel logarja v objemu. Aliju je pot zalival oči, meglilo se mu je. Se ves se je tresel. Noge so se mu upirale njegovi volji. Z zadnjimi močmi je skušal razkleniti medvedje šape. Rahlo je položil logarja v travo in mu odpel suknjič. Sesedel se je poleg negibnega medvedjega telesa. Logar je vendarle odprl oči. Za- Izberite tudi vi! knjige in darila za Miklavža |j| France Bevk: ROŽ, PODJUNA, ŽILA, zapiski s potovanja po Koroškem, 92 str., ilustr., kart. 30 šil. B Racey Helps: TRI GOZDNE ZGODBICE, barvna slikanica, 46 str. velikega tormata, kart. 25 šil. B Fran Milčinski: TOLOVAJ MATAJ, zbirka ljudskih pravljic in pripovedk, 152 str., ilustr., br. 12 šil. B Hans Ch. Andersen: SNEŽNA KRALJICA in druge pravljice, 304 str., ilustr., ppl. 29 šil. B Tone Seliškar: POSADKA BREZ LADJE, mladinski roman iz življenja mornarjev, 228 str., ilustr. kart. 33 šil. B Elin Pelin: JAN BIBIJAN, neverjetna doživetja nekega dečka, 180 str., ilustr., kart. 25 šil. B Vid Pečjak: ŽIVALI V UKRIVLJENEM ZRCALU, zbirka pravljic iz živalskega sveta, 84 str., ilustr., ppl. 17 šil. B France Bevk: OGNJENI KRST GREGCA PETELINČKA, mladinska povest iz partizanskih časov, 32 str., ilustr., ppl. 18 šil. BS Jurij Oleša: TRIJE DEBELUHI, nenavadne dogodivščine iz pravljičnega sveta, 160 str., ilustr. ppl. 23 šil. B Karl May: ZAKLAD PRI SREBRNEM JEZERU, roman iz domovine Indijancev, tri knjige skupaj 320 str., pl. 52 šil. B UPORNA SRCA, knjiga otroških spominov na čas osvobodilne borbe, 176 str., br. 18 šil. B Dušan Me vi ja: LUNA JE NA ZEMLJO PADLA, zbirka otroških pesmic, 32 str., ilustr., kart. 18 šil. B MUCA TACA, barv. slikanica, 20 str. vel. formata, br. 12 šil. B Milivoj Matošec: ZAKAJ MURGOŠ JOČE, barvna slikanica, 24 str. velikega formata, kart. 25 šil. B Mira Miheličeva: PUHEK V BENETKAH, barvna slikanica, 20 str. velikega tormata, kart. 11 šil. IBS Ivan Cankar: MOJE ŽIVLJENJE, podobe iz pisateljeve mladosti, 128 str., br. 18 šil. B G- Glenvvood Clark: THOMAS ALVA EDISON, življenjska zgodba slavnega izumitelja, 120 str., ppl. 22 šil. B Vera Albreht: NEKOČ POD GORJANCI, knjiga spominov slovenske pisateljice, 88 str., ilustr., kart. 26 šil. B ŽELEZNICA V BOLJUNSKEM GOZDU, zgodba iz dežele palčkov, 112 str. ilustr., ppl. 22 šil. Knjige dobite v knjigarni „Naša knjiga“ Celovec, Wuifengasse strmel se je v Alijev obraz in se mu rahlo, komaj opazno nasmehnil. Koliko besed je bilo v tem nasmehu. Obraz so mu pačile bolečine. Ali se je nagnil k njemu, mu popravil lase, ki so mu silili v obraz in dejal: »Stari prijatelj, molči, molči! Ozdravel boš!” Z vratno ruto mu je obrisal okrvavljeni obraz. »Le brez skrbi bodi, mrcino sva ubila, a tebe ponesem v dolino, k zdravniku moraš. Se že izližeš." Logarjev obraz je bil miren, kot v snu je bil videti Aliju. Ali je pobral svojo in logarjevo puško in si ju oprtal. Naložil si je logarja na svoj široki hrbet. Noč ga ni smela zajeti. Krepko je brcnil v negibno medvedje telo in z dolgimi koraki izginil proti dolini. STEFAN SZABO: Muocika je vsemu kriv v Maksimilijan Piroški je postajenačelnik na večji železniški postaji. Je že prileten človek. »Ne utegnem na dolgo in široko razpravljati,« navadno pravi. Zato ukrepa kar po telefonu. Tistega dne mu je tajnica sporočila, da se je prišel neki potnik pritožit. Piroška si je v naglici poravnal svojo elegantno uniformo, zavihal črne brke ter s prijaznim nasmehom sprejel obiskovalca. »Izvolite, dragi tovariš,« ga je ljubeznivo nagovoril, prijel pod roko in ga odpeljal v svojo pisarno. Potnika, bil je srednjih let, je taka prijaznost zmedla, toda le za hip, nato pa je osorno dejal: »Hvala, prišel sem se pritožit. Torej, poslušajte, za kaj gre,« je nadaljeval že malo bolj spravljivo. »Pogosto potujem z železnico in že nekajkrat sem se pritožil nad sprevodniki, ki so grobi s potniki. Danes me je sprevodnica ozmerjala s štorom. Sem mar res videti štor?« Maksimilijan P.iroška je napravil strog obraz in odgovoril: »Prav imate, to presega vse meje!« Potem je poklical tajnico. )V »Hedvička, vi lahko potrdite, kolikokrat sem ze opomnil Muociko, naj posveti več pozornosti vzgoji sprevodnikov ...!« Hedvička je pokimala in dvignila roko, v kateri je držala blok in svinčnik. »Torej pišite: Takega odnosa do potnikov ne Alf10.!VCC trPe^- ^ današnjim dnem premeščam Alfreda Muociko na manj odgovorno službeno mesto. Lahko greste, Hedvička.« Potnik se je obrnil k Piroški ter mu z obžalujočim glasom dejal: »Hvala lepa, toda prosim vas, res vam ne bi bilo treba tako strogo ukrepati.« ^»Oh, prosim, nasprotno, izredno sem vam hvaležen, ker ste me opozorili. Ko bi nam le vsi tako pomagali. Se enkrat se vam v imenu železniške uprave najlepše zahvaljujem.« Vljudno je pospremil obiskovalca do vrat svoje pisarne in jih zaprl za njim. Potem si je zadovoljeno pomel roke in polglasno zapel svojo priljubljeno pesmico: »A rivederci Roma!« Takrat je zazvonil telefon. »Halo! Kamenolomska? Kaj? Spet vam niso poslali vagonov?! Seveda... trenutek, prosim, da pogledam ...« Pet minut pozneje je Piroška poklical Kameno-lomsko. »Halo! Kamenolomska?! Da, prav ste imeli. Ugotovil sem, da je kriv naš uslužbenec Muocika. Ukazal sem, naj ga takoj premestijo. Ne, ne! Nikar ga ne opravičujte. Nimam časa za razpravljanje.« Odložil je slušalko. Točno ob desetih je vzel Piroška iz mizice svojo malico: sendvič, namazan s surovim maslom in nadevan s šunko. Nenadoma so se vrata spet odprla in v sobo je vstopila visoka ženska z velikanskim klobukom na glavi. _ Piroška ji je stopil nasproti, ji ponudil stol in z ljubeznivim glasom vprašal: »Želite, gospa?« Visoka gospa si je najprej popravila klobuk, potem pa z vprašujočim pogledom premerila po-stajenačelnika. »Imenitno osebje imate! Vlaki vozijo z zamudo, potniki pa se drenjajo kakor sardine v škatlah. Le poglejte kakšna sem po sto kilometrih vožnje!« Maksimilijan Piroška je potrpežljivo poslušal pritožbe velike gospe in pri tem sočutno kimal z glavo. Ko je končala, je iz žepa potegnil čist bel robček in ji obrisal saje z malce orlovsko zakrivljenega nosu. »Žal imate prav, gospa. In s takšnim osebjem moram delati! Ko bi samo vedeli, koliko neprijetnosti so mi že povzročili ti ljudje. In kaj se je vam pripetilo?« »Popolnoma sem si uničila novo obleko. Poglejte samo, kako je umazana. Karto prvega razreda imam, pa sem morala kljub temu vso pot stati na hodniku. Razen tega pa je imel vlak še 119 minut zamude.« »Popolnoma vas razumem, gospa. Zelo sem o-gorčen. Takoj bom ukrepal!« Maksimilijan Piroška je z razburjenimi in odločnimi koraki premeril pisarno, stopil k pisalni mizi, dvignil telefonsko slušalko in zavrtel številko. »Halo! Dajte mi oddelek za pritožbe. Halo! Da, Piroška tukaj. Alfreda Muociko takoj premestite na ranžirno postajo. Da, takoj!« , Potem je s treskom spustil slušalko na vilice. »Neštetokrat sem že opozoril našega uslužbenca Muociko na vse te nepravilnosti, pa vse zaman,« je pojasnjeval gospe, ki se je spet ukvarjala s svojim klobukom. »Popolnoma pravilno, gospod šef. Že zdavnaj bi morali to storiti,« je soglašala obiskovalka. »Naj občuti, koliko stane nova obleka. Hvala vam!« »Mi smo vam dolžni zahvalo, kajti le s pomočjo potnikov bomo upostavili red na železnici.« Ko je gospa odšla, je Piroška poklical Hedvičko. »Poslušaj, deklica, za danes mi je dovolj strank. Ne pusti nikogar več k meni.« Samo nekaj trenutkov pozneje je Hedvička spet prihitela v pisarno. Bila je zelo razburjena in rdeča v obraz. »Gospod šef, prišla je neka komisija.« Piroška je že pri vratih pričakal gospode. »Vstopite, tovariši, in udobno posedite, kot da bi bili doma.« Člani komisije so z resnimi obrazi sedli v globoke naslanjače. »Prišli smo zaradi nereda in številnih pritožb zoper vas.« »Vem, tovariši. Priznam, da je bilo precej nepravilnosti, vendar sem že ukrenil vse potrebno in napravil red. Obljubljam, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Smo že našli krivca.« »In kdo je to?« »Naš uslužbenec Alfred Muocika. Od sedaj naprej bo vse v redu, ker sem ga že odpustil. Oglejte si spisek našega osebja. Prepričajte se.« Komisija si je natančno ogledala spisek in Muo-cike res ni bilo na njem. Člani komisije so se pomirili in napisali poročilo, da se nered na železnici naglo odpravlja, krivce pa odpuščajo. Samo najbližji krog Piroškinih sodelavcev pa je vedel, da Alfreda Muocike sploh ni bilo nikoli med njimi. Avstrijski dogodki V______________ ______________________ ■ ŽELEZNIČARJI ZAUPAJO SOCIALISTOM V ponedeljek in v forek so bile širom Avstrije volitve v obratne svete pri Avstrijskih zveznih železnicah. Te volitve so prinesle socialistom veliko zmago, medtem ko sta volilni skupini »Sindikalna enotnost" (KPO) in »Krščanski sindikalisti" (OVP) utrpeli precejšnje zgube na glasovih in mandatih. Na Koroškem je v območju direkcije Beljak od 14.843 oddanih veljavnih glasov odpadlo na listo socialističnih železničarjev 12.490 ali 84,1 % glasov. S tem je število glasov za to listo od zadnjih volitev 1964 naraslo za 1230 glasov. Sindikalna enotnost je tokrat dosegla 1267 ali 8,6 % glasov, pri čemer je v isti primerjavi zgubila 1516 glasov. Krščanski sindikalisti so dosegli le 1086 ali 7,3% glasov. Volilna udeležba je znašala 98,12%. Od 12 mandatov pri železniški direkciji Beljak so socialisti dosegli 11 mandatov, sindikalna enotnost pa 1 mandat. Podoben prodoren uspeh so socialisti dosegli tudi v državnem merilu. Po nepopolnih podatkih so število svojih glasov od leta 1964 povečali od 73,99 na 85,5 %, sindikalna enotnost je po številu glasov padla od 17,1 na 8,3%, krščanski sindikalisti pa od 8,8 na 6 %. B TUDI NA NIŽJEM AVSTRIJSKEM SO SOCIALISTI UTRDILI POLOŽAJ Minulo nedeljo so v 75 nižjeavstrijskih občinah zaradi združitve volili nove občinske svete. Kakor pri volitvah v mestih Krems, Celovec, Salzburg, pri deželno-zborskih volitvah na Zgornjem Avstrijskem ter pri občinskih volitvah na Gradiščanskem so tudi pri teh volitvah socialisti pridobili na glasovih, medtem ko je OVP po teh občinah dobila manj glasov, kakor jih ije imela po zadnjih volitvah. Odstotek svojih glasov so socialisti povečali od 34,95 na 37,73 % in s tem dosegli 23 tisoč 445 glasov in 399 mandatov. OVP je zgubila 2,07 % glasov in s 36.664 glasovi dosegla le še 59,45 % oddanih veljavnih glasov. FPO je dosegla le 459 glasov in 5 mandatov. ■ KOROŠKA ZAHTEVA VEČ JAMSTVA S STRANI AWP Kakor je v torek sporočil deželni glavar Sima, je od družbe, ki gradi naftovod Trst—Dunaj (AWP), zahteval dobavo pocenjene nafte za potrebe dežele in večje jamstvo v primeru katastrof. Kakor znano, bo trasa naftovoda speljana od V/urmlacha skozi Ziljsko dolino, Rož in Podjuno ter preko Korice, kjer bo zapustila Koroško. Družba je to zahtevo zaenkrat odbila, vsled česar je gradnja naftovoda postala spet odprto vprašanje. ■ POTROŠNJA ZMRZNJENIH ŽIVIL NARAŠČA Potrošnja živil, ki so bila konzervirana z globokim zmrznjenjem, v naši državi narašča. Lani je znašala 2,1 kg na prebivalca, pri čemer potrošnja globoko zmrznjene perutnine in sladoleda ni upoštevana. Pri ribah je tri četrtine vse potrošnje odpadlo na globoko zmrznjene ribje izdelke, potrošnja globoko zmrznjene zelenjave pa je predstavljala polovico celokupne potrošnje zelenjave. AVSTRIJA I. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.30, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Pozdrav — 5.33 Dobro jufro — 6.12 Jutranji ritem — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 0.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Lepi glas — 11.30 Roman — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.30 Slavni dirigenti, slavni orkestri — 14.45 Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — 18.30 Pregled večernega sporeda — 22.10 Šport z vsega sveta. Sobota, 2. 12.: 6.09 Agrarna politika — 9.00 Smeh spada k oliki — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Velika simfonija — 17.10 Kulturno ogledalo avstrijskega radia — 18.00 Evropa poje: Švedska — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret: Alberto Moravia — 21.00 Kit z morsko boleznijo — 23.10 London—-Pariz—Rim. Nedelja, 3. 12.: 6.03 Vesele melodije — 7.05 Popevke — 8.05 Ogledalo tiska — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13 30 Stališče—13.45 Operni koncert — 15.00 Popoldanski koncert — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 'Pomembni znanstveniki — 17.45 Kako nastajajo knjige — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Pot skozi advent 20.00 »Candide’ — 21.30 Almanah leta 1927 s prispevki slavnih glasbenikov — 22.20 Nobelove nagrade. Ponedeljek, 4. 12.: 6.05 Odkrito povedano — 9.00 Za Regionalni program Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.10, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.45 Kmetijska oddaja — 6.25 Jutranja razmišljanja — 6.50 Jutranja telovadba — 8.10 Gospodarska oddaja — 8.20 Glasba zate — 9.00 Šolska oddaja — 10.05 Šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.10 Objave, pregled sporeda — 13.25 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Po željah — 18.15 Godba na pihala — 18.30 Odmev časa — 18.55 Lahko noč za otroke — 19.00 Šport — 19.57 Pregled sporeda — 23.10 Ogledalo poročil. Sobota, 2. 12.: 5.05 Dunajska godba na pihala — 8.20 Jutranji koncert — 11.00 Avstrijska narodna knjižnica — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.00 »Človek kot ti in jaz", roman — 15.30 Koncert po željah — 18.00 Za delovno ženo — 18.15 Glasba za delopust — 20.10 »Življenjska spoved gospoda Wernerja Fincka" — 22.10 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 3. 12.: 6.35 Ljudska glasba — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jufro, brez skrbi — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Zabavno in veselo — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Voščila —- 17.05 Plesna glasba — 18.00 Ogledalo koroškega tiska — 18.20 Kulturno-polifične perspek ive — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in prepevajte — 19.00 Šport — 19.30 Poskočno in zabavno — 19.45 Oddaja koroškega deželnega glavarja — 20.10 Kaj mislite vi, gospod Farkaš — 20.40 Melodije iz musicalov in operet — 22.10 Plesna glasba. Ponedeljek, 4. 12.: 9.30 Dom in šola — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Knjige za darilo — 14.00 Zenska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška ura — 18.15 Koroški visokošolski tedni — 20.10 »Med vrsticami", služna igra — 21.30 Nočne melodije — 22.20 Sodobni avstrijski skladatelji. Torek, 5. 12.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 Zabavna glasba — 11.00 Ljudska glasba v adventu — 14.00 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Hladne plošče, vroče servirane — 18.00 In kaj mislite vi — 20.10 Komorni koncert — 22.20 Glasba kontrastov. Sreda, 6. 12.: 5.05 Godba na pihala — 8.20 Operni koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Zveneči jazz-magazin — 15.30 Otroška ura — 15.45 Otroška telovadba — 17.10 Štajerski umetniki — 18.00 Gospodarski komentar — 20.10 Ob dvajsetih se začne noč — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Angeli in svetniki iz kmečke roke — 22.20 Pogled k sosedu. Četrtek, 7. 12.: 5.05 Godba na pihala — 8.20 Glasba zate — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Problematične situacije v zakonu — 15.45 Koroški avtorji — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 18.15 Obisk pri koroških zborih — 20.10 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. 22. 20 Pesem prerije. Petek, 8. 12.: 6.35 Ljudska glasba — 8.05 Glasbeni jutranji sprehod — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Opoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška ura — 16.10 Ve rožice vse — 17.05 Novi val — 18.00 Europareport — 18.45 Pridite in prepevajte — 19.00 šport — 19.30 Veselo razpoloženi — 20.10 Salzburško adventno petje — 22.10 Glasbene tiralice. Slovenske oddaje Sobota, 2. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Rok Klopčič: Slovenske skladbe za violino in klavir. Nedelja, 3. 12.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 4. 12.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda — Za našo vas — Kaj nam pravi živino-zdravnik — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 5. 12.: 14.15 Poročila, vreme, objave — športni mozaik — Kulturna panorama. Sreda, 6. 12.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 7. 12.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Jaka špicar: Lovski gospod — Prof. M. Rus: Jezikovne napake. Petek, 8. 12.: 7.30 Vsa lepa si, Marija. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 2. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šala — 9.25 Z našimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma za mladino — 11.15 Kar po domače — 12.40 Zabavni zvoki — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18 50 S knjižnega trga — 19.15 Pevka Elda Viler — 20.00 Tekmovanje ansamblov — 21.15 prijatelje glasbe — 16.45 Ura pesmi — 17.15 Pogled v literarno revije — 20.00 Evropski koncert — 21.00 čas, v katerem živimo — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.25 Slovenska književnost od Prežihovega Voranca do danes — 23.10 Dunajska glasba. Torek, 5. 12.: 6.05 Preden odidete — 6,09 Kratko in jasno — 9.00 Za prijatelje glasbe — 16.45 Ura pesmi — 17.30 Znanje časa — 20.00 Manjšinski problem na Gradiščanskem — 21.00 Robert Stolz dirigira. Sreda, 6. 12.: 6.05 Odkrito povedano — 9.00 Za prijatelje glasbe — 15.45 Koncertna ura — 16.45 Pesmi Franza Schuberta — 17.30 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 18.00 Proračunska razprava v parlamentu — 19.30 Proračunska razprava v parlamentu — 20.00 »Ariadna na Naksosu", opera — 22.25 Kriminalna igra. Četrtek, 7. 12.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 9.00 Za prijatelje glasbe — 16.45 Pesmi Josepha Haydna — 17.15 Esej v času — 17.30 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 18.00 Proračunska razprava v parlamentu — 19.30 Proračunska razprava v parlamentu — 20.00 Za in proti, diskusija — 21.00 2X2 = 5 — 21.30 »Nedeljski pesniki’ — 22.15 Srečanje v pogovoru — 22.45 Knjige znanja. Petek, 8. 12.: 6.05 Vesele melodije — 7.05 Popevke — 8.05 Ogledalo tiska — 9.10 Za prijatelje glasbe — 11.00 •Podelitev nagrad mesta Dunaj — 11.15 Slavnostni tedni v Lucernu — 1-3.00 Poročila — 13.30 Operni koncert — 15.00 Popoldanski koncert — 18.00 Za prazniško popoldne — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Anne Frank, sledovi otroka — 21.15 Glasbeno šarade — 22.15 Kriminalna igra — 23.10 Komorna glasba. PECI in ŠTEDILNIKI v največji izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A 9141 tel. [0-42-36] 281 Godala v ritmu — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden. Nedelja, 3. 12.: 7.30 Kmetijska oddaja — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.50 'Pogovor s poslušalci — 12.10 Voščila — 13.15 Iz partitur mojstrov operetnih melodij — 13.40 Nedeljska reportaža —• 14.00 Glasba ne pozna meja — 14.35 Humoreska tedna — 14.50 Lepe melodije — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Znamenite arije in monologi — 17.30 Helmut Scharf: Voh nezanesljiv, radijska igra — 18.10 Mali ansambli — 18.30 Iz romantične klavirske literature — 19.15 Godala v ritmu —- 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 4. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih študijev — 9.45 Mladinski pevski festival — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Dobra stara glasba — 12.40 Danica Filipčič in Greta Ložar pojeta slovenske narodne pesmi — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Voščila — 15.40 Moški zbor iz Laškega — 17.05 Koncert znamenitih opernih umetnikov — 18.35 Mladinska oddaja — 20.00 Festival jugoslovanske glasbe — 22.10 Radi ste jih poslušali. Torek, 5. 12.: 8.08 Z našimi solisti v Verdijevih operah — 8.55 Radijska šola — 9.25 Ansambel Geze Baranja iz Murske Sobote — 9.40 Cicibanov svet — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Manj znani Haydn — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 14.05