25. štev.
ШР’ Večerno izdanje „Edinosti“ št. 52 z dne 1. julija 1893. гг|цц
v---------------~
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržafikih tobakarnah kakor ,Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki ,Edinosti1 dobivajo to prilogo vso leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost1 So 1 gld.
J
Tečaj I




Ceno oglasom v ,Novičarju‘ so: za petit-vrstioo 8 kr., za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvalo, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Vrankovana pisma in rokopise je pošiljati vredništvu ,KiUni)sti‘.
Nofrankovana pisma se ne sprejemajo.
Kdo je ptujec ?
Kamor pogledamo, vidimo, kako vsi narodi — tudi taki, katerim ne bi bilo treba — zidajo in gradijo obrambe za svojo narodnost. Kakor tiča svoje gnezdo, tako ljubi vsak pošten človek, ne le tisto ped zemlje, na kateri se je rodil, ampak tudi vse, kar je žnjo v zvezi. Ljubezen do domovine je tesno zvezana z ljubeznijo do tistega jezika, v katerem nas jo mati učila Boga moliti. Mili materinski glasovi zvenijo vsakemu blagemu človeku kot rajski glasovi. Materina govorica vnema naša srca, le materina beseda more plemeniti in blažiti naša srca. In zato skoraj je ljubezen do milih glasov materinih skoraj še močnejša kakor ljubezen do rojstnega kraja. A ta ljubezen do rodnega jezika ne sme poznati mej : raztezati se mora na vse one, kateri govore isti jezik, katerega govorimo mi — naj že bivajo v tej ali v oni pokrajini. Vsi tisti, kateri govore isti jezik, katerega govorimo mi, so naši najbližji krvni bratje. Njim morajo biti vedno odprta naša srca in naši naročaji. Mej nami ni n i k d o tujec, ako govori isti jezik, katerega govorimo mi.
Do teh premišljevanj so nas prisilile zopet poslednje volitve. Uprav mej volitvami Tržaškimi slišati je mej našimi nezavednimi, premamljenimi in od laških nasprotnikov nahujskanimi ljudmi psovanja : Tihi bodi Ti, kaj boš govoril, ki si „fore š t* ! To jo velik greh »asih nezavednih okoličanov, — o zavednih seveda ne govorimo —, da smatrajo vsacega za tujca, ako so ni rodil v območji mesta Tržaškega. — To je velika slabost, kuje ni možno iztrebiti, dasi se neprestano trudijo v to pošteni veljaki okoličanski. In to slabost izkoristjujo seveda brezvestni nasprotni agitatorji kolikor so le da, da hujskajo ljudstvo proti takozvanim „foreštom“. In to ubogo omamljeno ljudstvo niti ne pomisli, da jo nemara ravno tisti, ki jo hujska proti diugim in zmerja druge s fo-rešti, s a m še večji „forešt“ (ptujec) kakor so oni, katero zmerja s tem priimkom. Gola resnica jo, da se prigodi prav pogosto, da kak podanik kraljestva italijanskega — torej ne samo „forest“, ampak celo „inozemec“ — bega ljudstvo in je hujska proti slovenskim rojakom. Ne poslušajte p tuj cev, ki vas hočejo pogubiti ! In tako so postali „forešti* vsakdanja fraza mej mnogimi okoličani.
Kolika krivica ! Resnični ptujci — kor se niso le rodili na tuji zemlji, ampak govore tudi tuj jezik in so po takem tudi tuje narodnosti — taki ljudje smatrajo se tukaj domačimi; a slovenski rojaki, ki so se morda rodili par ur daleč od tu, ki govore isti jezik kakor mi in ki so istega rodu in iste krvi, naj bi pa bil tujci P !
Kako grozno sleparijo lahonski agitatorji naše okoličane s tistim zmerjanjem s „forešti“, naj dokaže nastopni dogodek od zadnjih volitev.
Nekje je bilo zbrano večje število volilcev obeh strank. Debata jo bila burna. Neki volilec rodom S e ž a n e c hotel je tudi govoriti. Mej nasprotniki nastane takoj silen hrup : „Ne, ne, ne bo govoril, ne sme govoriti, ker je „forest“, „forešti* nam ne bodo tukaj ukazovali itd. itd. ! Beseda da besedo, kričanje jo bilo veliko, besedo so
letele sem in tja — — — — in veste, kaj smo izvedeli iz vsega , besedičenja P Izvedeli smo, da je glavni kričač mej nasprotniki iz Šmarje pri Sežani doma. Zmerjani s „foreštom“ in pa tisti ki je zmerjal bila sta tesno rojaka 1 V opravičenje naših okoličanov moramo I priznati, da slovenski renegatje in odpadniki, došli od drugod, so v tem pogledu še veliko hujši in slabši, 41 ego nezavedni okoličani. Kot pristen Slovenec pride taka šalobarda v Trst; komaj se pa priuči par italijanskih besedi, pa se čuti Italijana ali „triestina* kakor navadno pravijo, da zmerja se forešti tudi take ljudij, ki so ravno od tam doma, kakor on sam. Osobito Greto so nam okužili taki neznačajni prisiljene!.
Okoličani ! Spametujte se vender in zavedite se, da Slovenec ni nikdar tujec na slovenski zemlji. Zemlja okoličanska je slovenska, zato treba, da se vsak Slovenec, in naj pride od kjer hoče, čuti domačina na teh tleh. Po žilah nr.s vseh teče jedna in ista kri, bratje smo si torej mej seboj. Vsi molimo v jednom in istem jeziku istega vsegamogočnega Boga, ki je vcepil v nas tisti plemeniti čut, kateremu pravimo ljubezen do svojega rojstnega kraja, do svojega jezika in do svojega rodu.
Smrten greh jo torej zatirati, kar je sama previdnost Božja vsadila v naša srca.
Na naši slovenski zemlji ni in ne sme biti nikdo izmej nas „forcšl“. Pač pa so tujci tisti, ki so prišli tu sem izpod d r u z e g a kralja, da si tu polnijo žepe; ali pa tisti domačini, ki so pozabili na dolžnosti do svojega vladarja in pozabljajo svojo moč za sirjenje izdajstva.
To so „forešti“, to so pravi in zelo nevarni tujci ! Teh se bojte !
NOVICAR.
Nj. Veličanstvo presv. cesarica odpeljala so je včeraj zvečer v Gastein na Tirolskem v kopelj. Ostane tamo štiri tedne. Nj. Vel. cesar pride jutri tje, ostane teden dnij, potem odpotuje v Ischl, kamor pride tudi prve dni prihodnjega tedna njega hči nadvojvodinja Marija Valerija.
Ruski prestolonaslednik prišel je po kratkem bivanju v Berolinu včeraj v London.
Mestni zbor bode imel prih. ponedeljek sejo, v katerej se bodo verifikovale volitve, izbral župan in dva podpredsednika, ii a kar se zborovanje zaključi do jeseni. Do danes ni še znano, koga nameravajo izvoliti županom ; največ upanja ima menda dr. Dompieri.
Vodovod. Lakonska stranka na magi-gistratu je dovolila in izplačala že ogromne svote za Studiranje prašanja o napeljanju Reke v Trst. Do danes se pa ni še ničesar določnega ukrenilo. A nezadovoljni z dosedanjimi dragimi študijami, hočejo gospodje še dalje tratiti občinski denar v daljne studije. Razpisalo je stalno mesto zemljemerca, kateremu naloga bodo dalje studirati, kako se ima napeljati Reka ter prejemati za to mastno mesečno plačo. Za to mosto se jo oglasilo, kakor poroča „II Piccolo“, kacih 50 prosilcev. Izvestno bi se jih toliko ne bilo oglasilo, ako bi služba ne bila dobro plačana. Rečeni list
poziva mestni zbor, da imenuje toga — Mesija ali Mojzesa — inženirja predno se razide. Vodo pa mirni Tržačani še lehko dolgo, dolgo čakajo. Sicer pa je vodovod Lahonom dobro agitatorišlco sredstvo prod volitvami in pospešuje njih „popularnost“ tudi sedaj po volitvah.
„Novice“ obhajale bodo na dan sv. C. in M. 5. julija 501etnico svojega obstanka. Dne 5. jul. 1843. je izšla prva številka pod uredništvom očeta slovenskega naroda dra. Janeza Bleiweisa. „Novice“ so bile prvi slovenski časopis, ki se je ohranil do današnjih dnij.
K izletu v Divačo. Ker so „Delalsko podporno družtvo“ jutrajšnjoga izleta v divaško vilenico ne more korporativno z društveno zastavo udeležiti, naprosil uas
tudi umrl dne 9. oktobra 1830. Pokojnik je po rode Slovan, ali Nemci bi ga radi za svojega proglasili, kakor so že več Slovanov. V svojem življenji je mnogo pretrpel. Njegovo iznajdbo so sprva prenizko cenili, potam ko je prišla v veljavo, sta si jo pa prisvajala jeden Francoz in jeden Anglež. Se le po nj-egovi smrt* so se jele priznavati zasluge njegove.
— Na ljubljanskem pokopališču, kjer slavljenec počiva, vršila se je tudi dostojna, lepa slavnost, katere se jo vdeležil župan in več veljakov.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
Občinski odbor novonemški je po pritrditvi dež. odbora kranjskega vložil pri deželni vladi prošnjo za ustanovitev mestne hranilnice v Novem mestu. Torej tudi de-
je odbor tega družtva, da poživljamo tem ' lenjska metropola dobi svojo hranilnico ! potem družabnike k mnogobrojni udele-' Slovenske knjige za Zagreb. Prijatelj žitvi. — Kdor si ni še ogledal te podze-! našega lista nam piše iz Zagreba : Neka-meljske čarobnost', nikari ne zamudi ugodne | tori dobrotniki nameravajo za tukajšnjo te prilike! Izletniki odpeljejo se z vlakom i bolnico vsmiljonih bratov urediti primerno točno ob 21/4 uro popoludne od postaje j knjižnico ter želo za ta namen dobiti pripri Sv. Andreju. Vožnja stane tje in nazaj ^ mernih knjig nabožne, poučne in lahke 80 nvč., vstopnina v vilenica pa 50 nvč.; belotristične vsebine. Ker je v Zagrebu — Obišče vilenico „Slovanska čitalnica“ . mnogo Slovencev in ker tudi iz sosednih korporativno ter nekateri člani „Trž. podp. slovenskih krajev ljudje pogostoma priha-in bralnega društva“, katerim se pridruži jajo v Lagrebško bolnico, ki žele primer-še drugo občinstvo. — Pridejo ogledati si nega berila v svojem jeziku, poživljajo naše kraške krasote tudi Goričani. — Na osnovatelji knjižnico slovenske rodoljube,
svidenje torej jutri v Divači!
: duhovne in posvetne, književna društva,
Gloria italica. Nasi italijanski listi pisatelje in založnike, naj blagohotno po-prepevajo „glorijo“ vsled nečega brzojava klonijo za bolnično knjižnico kaj primer-iz Malega Lošinja, kateri javlja, da je' nih starih ali novih knjig, v prvi vrsti propadel o dopolnilni volitvi v deželni za- nabožne vsebine. Pošiljatve naj se stop istrski narodni kandidat Simo Kosu-1 adresirajo na bolnico vsmiljenih bratov v lic, a bil izvoljen nasprotnik dr. Ivan Zagreb-u. Odbor bo došle darove izkazoval Martinolich. — Nu, da je šla stvar narav-' v „Slov. Narodu“.
nim svojem potem, ne bi bilo treba toliko Justičnih kandidatov je bilo koncem krika. Morda je bila rudeča gospoda pri- mi 11 o lega leta v celi Avstriji 2940, izmej pravljena na sijajen poraz, ker ve, da jo! teh je bilo 409 pravnih praktikantov, 1836 v Istri doma le Slovan ! ?	! odvetniških kandidatov in 695 notarskih
Podružnica SV. Cirila in Metota na kandidatov. Na Kranjskem bilo je 50 ju-Greti priredi prihodnjo sredo v prostorih; rističnih kandidatov.
„Rojanskega posojilnega in konsumnega! Statistika Tržaška. V minolem tednu društva“ slavlje na čast sv. blagovestnikov' t, j. od 18. do 24. junija rodilo se je 45 Cirila in Metoda. Na predvečer so raz- moških in 43 ženskih zakonskih in 7 mož-svetlč društveni prostori. Drugi dan zjutraj kih ter 3 ženskih nezakonskih otrok, ob ТУз bode slovesna sv. maša v rojan- Mrtvorojenih bilo je 5 ženskih in 2 možka. skej župni cerkvi za otroke otroških vrt-! Umrlo je: do 1 leta 10, od 1—5 leta 11,
cev v Rojanu in na Greti; zvečer pa se bode vršila veselica po nastopnem vspo-redu: 1. Molitev. 2. „Na zeleno polje“, petje. 3. „Prisega v naravi“, deklamuje Antončič Ivan. 4. „Mariji“ petje. 5. „Petelinov klic“ deklamuje Vekoslava Pertot, 6. „Voseli maj ni k“, petje. 7. „Košnja“ predstavljata Štefanija Babnik in Mirko Cvetnič. 8. „Telovadci“, petje. 9. „Po-stilijon“ deklamuje Ant. Purger. 10. „Cerkvica* petje. 11. Prizorček „štiri kokoši, petelin in kanarček* govori pet deklic in en deček. 12. „Ptičku* petje. 13. „Naprej* deklamuje Antončič Ivan. 14. „Semena tožba*, petje. 15. „Mala umetelj-nica* prizor, izvršuj e ti Majcen Marija in Marn Amalija. 16. „Mlatiči* petje. 17. „Bratec in sestrica* deklamuje Nusdorfor Ciril, 18. „Zahvala“, govori Anton Rover, 19. „Cesarska pesen“, petje. Domačemu ljudstvu in meščanom gorko priporočamo, da se mnogoštevilno udeleže te veselice.
Stoletnica Resljeva. 29. junija je mi-nolo sto let, kar se jo v Chruditnu na Češkem rodil Josip Resljev, izumitelj perniškega vijaka. Služboval je v gozdarski službi dalje časa na Kranjskem, kjer je
od 6—20 1. 6, od 21—30 1. 7, od 31—40 1. 3, od 41—60 1. 5, od 61—80 1. 6 oseb in preko 80 leta 1 oseba. — Prebivalstvo šteje 158.314 duš, nevšteto vojaštvo.
Preganjanje Rumunov. Na Ogorskem
nameravajo tožiti veleizdaje vse člane deputacije, ki je lani bila šla na Dunaj, da izroči cesarju spomenico o razmerah Rumunov na Ogerskem, in pa vso rumunske vseučiliščnike, ki so v neki spomenici, ki so jo priobčili, tudi pojasnili ogerske razmere. Madjarom seveda ne ugaja, da je svet nekoliko izvedel, kako preganjajo Ma-gjari druge narodnosti.
Regato prirede tržaška veslarska društva jutre predpoludne v zalivu poleg Barkovlj. Začetek ob 8. uri zjutraj.
„La Previdenza“ priredi jutri v di-rjašnici „Montebello* javno tombolo v dobrodelne svthe.
Nesreča. Mej vožnjo od Dubrovnika do Trsta zaspal je na krovu lloydovoga parnika „Delfino“, ki je stigel včeraj ob 2i/s popoludne v naše pristanišče, podna-takar Müller, sedeč na ograji. V spanju padel jo v morje. Stažcči mornar klical jo takoj pomoči, toda preteklo je pol ure
prodno so izvlekli truplo neerečneževo — mrtvo. O padcu гв/.bil si je glavo ob močni verigi, viseči ob parniku.
Utonenca nsšli so včeraj ob 10. uri dopoludne v morju pri Miljah. Ribiči zvlekli so ga na suho, kjer so ga razne osebe spoznale kot truplo kmetovalza Stefd-ta, kateri se je bil ponesrečil dne 31. maja. Truplo je bilo užo jako segnito, radi česar so ga takoj pokopali na tamošnjem pokopališču.
Poskušeno samoubojstvo. 351otni Ed. Pagnini, gostilničar „Alla Cittä di Udine* v ulici Solitario št. 19, izpil je v proslavo praznika Sv. Petra in Pavla — no kozarec pristnega italijanca, katerega prodaja — marveč kozarec vode, v kateri je namočil žveplenic. Pijača ta ni mu šla nič kaj v tek, radi česar so mu izprali želodec ter ga prepeljali v bolnico. — Nagib po-skušenemu samoubojstvu je iskati baje v žalostnih denašnjih denarnih razmerah, vsled kojih ni mnogo točil.
Samoubojstvo. Loncevezar Stefan Marušič iz Opatjegascla na Goriškem, vrgel so jo včeraj zjutraj raz zid u ulici Belvedere v spodaj ležečo ulico Tor di S. Piero. Ostal je mrtev, kajti razbil si je črepino. Velika beda prisilila je moža končati siromašno življenje svoje.
Roparji napadli so dne 25. junija pod večer dninarja Antona Lazariča na cesti proti Bujam. Odnesli so mu suknjo in 5 gld. denarja. Orožniki prijeli so nečega Antona Markovca in Marka Pistana, ker sta jako sumljiva da sta v družbi s tretjim, nepoznatim lopovičem oropala Lazariča
Nagloma umrl je nek 17letni dijak imenom Pokar, ko se jo včeraj popoludne kopal v mestni kopelji v Gorici.
Čehi na Ruskem. Na Ruskem živi sedaj 20.000 Čehov, kakor pričajo statistički podatki ruskega ministerstva za notranje zadeve. Največ jih živi v Volhiniji, kjer imajo 63 naselbin.
Najkrajša pot okolu zemlje. Od Londona do Brindiza 56 ur, od Brindisi do Aleksandrije 75 ur, vkupe 5Va dni, Aleksan-drija-Kahira-Suez ali Aleksandrija Kanal-Suec 1 dan, Suez-Bombay 13, Bombaj-Kalkuta (po železnici) 15 dni, Kalkuta-Honkong 22 dni, Honkong-Yokohama 7 dni, Jokohama-St. Francisco 19 dni, St. Francisco-New York (pacifička železnica) бУа dni, New York-Liverpol 12 dni, Liver-pol-London 3 ure. Vkupe 88 dni in 3 ure.
Drzovita tatvina. Včeraj okolu 12'/a ure pop. odprli so nepoznati uzmoviči s ponarejenim ključem vrata pisarne tvrdke Lazzar & Kecht v 2. nadstropju hiše št. 26 na Corsu, premetali vse pohištvo, ter odnesli 45 gld. v gotovem denarju iz pisalne mize. — O tatovih niti sledu.
Izginjajoč otok. Kakor poroča nek de Parvillo v „Journal des Debets“, otok Savle, iztočno od nove Škocije, v kratkej dobi celoma izgine. Pred nekolikimi leti bil je ta otok še 64 kilometrov dolg, danes je komaj na polovico dolg. Od 1. 1880 so se tu napravili trije svetilniki; dva sta že zginila v morju ; tretji pa, jako dobro in trdno zgradjen preti slediti prvima dvema. Se mulo časa, pa bode ta otok popolnoma pogreznil v morje. Ta čudna prikazen prihaja najbrže od tod, da se morsko dno polagoma pogreza, radi česar bode otok Sčasoma celoma pogreznjen a brodenje po onih krajih bode tem nevarnejše.
Prva Železnica, že leznice so se pričele pred vsem graditi v združenih državah v zgornji Ameriki. Bilo je leta 1809, ko jo na poskus zmeril prvo železnico John Thompson ter je isto zgradil pod vodstvom nečega Tomaža Leiperja v Filadelfiji. Ta železnica je bila dolga 80 jardov (180 stopenj), šine bile so osem stopenj jedna od drugo oduljene. Prvi poskus z jednim obloženim vozom je tako dobro izpadel, da je Leipor še ono leto dni zgraditi prvo praktično železnico v združenih državah za prevaženje kamenja iz njegovih kamenolomov v Grum Creek v Dulawari,
koja železnica je rabila celih 19 let. Nekoliko ostankov te železnice je še danes videti, namreč nekoliko lukenj v stenah, v katere luknje, zabite z lesom, so zabijali žeblje od šin.
Kako se ohranjujejo risarije napravljene s svinčnikom, da se same ne zbrišejo in zamažejo ? Nastrgaj belega voska in ga omeči s č.ščenim terpentinom, in s to mehko maso, podobno polituri, namaži dotično risarijo. Ko se terpentin izhlapi, je risarija prevlečena s prozirnim voskom, ki jo varuje, da se ne zamaže in da je ne poškoduje vlažnost.
0 izdelanem vinu v	lotu 1892	po-
dajamo nastopne podatke. Izdelala je reč :		nam-
Italija		33,366.000	hekt-
Francoska 		29,082.000	
Španjolska		24,210.000	У)
Avstro-Ogerska ....	8,000.000	n
Portogalska		4,500.000	*
Evropska Rusija . . .	3,000.000	n
Algir		2,867.000	Ђ
Nemška		2,580.000	
Bolgarska		2,500. „00	
Grška			2,500.000	V
Turška in Ciper . . .	2,500.000	
Romunska		2,000.000	
Argentina ..... .	1,500.000	Ђ
Švičarska		1,000.000	V
Zedinjeno amerik. države	926.000	
Srbija		832.000	71
Kapska kolonija . . .	212.000	n
Avstralija		180.000	11
1892. 1. Italija je izvozila 2,449.120 hektolitrov; Španjolska 6,745.145; Francoska 1.840.238 ; Nemška 199.370 ; Avsto-Ogerska 193.715.
Vinorejcem v obsežju tržaške užitnin-ske črte naznanja mestni magistrat, da jim je najdalje do 15. t. m. naznaniti svoj dozdevni pridelek vina pristojnemu finančnemu uradu v ulici Capuano v smislu iz-vršitvene naredbe ob uvedenju državne užitniue. Kakor vsi drugi oglasi, je tudi ta jodiuo italijanski, čeprav deluje v tem obziru mestni magistrat v področju finančne oblasti ter je naznanilo namenjeno zgolj slovenskim okoličanom, jedinim vinorejcem v Trstu. Nekoliko ozira na slovenske davkoplačevalce bi pač no škodilo in tudi predpostavljena državna oblast bi morala na to gledati, da se slovenskim davkoplačevalcem vsaj tedaj govori v njim umljivem jeziku, kedar so jim prepoveduje, da morajo davke plačati !
Zlati orehi. Bolje mir, nego prepir.
—	Ni boljše stvari, nago je mir, od mini ne boli niti sreč, niti glava. — Sloga zida, nesloga podira. — Bolje zelje v miru, nego puran v prepiru. — Kjer je sloga, tamo je zmaga. — Kjer podaje brat bratu roko, tam hitro sovražnik podaje slovo.
—	Lepa beseda prebije železna vrata.
Za kratek čas.
V spomin pokojne cikorije!
V lepi kočiji gospod se pripelje,
Misleč da spolnile se bodo mu želje. Prijatelje pozdravlja, spodaja jim rčko, Cikorja so njemu poklanja globoko.
In slednjič druhal ta Slovence pogreša, In nekaj gospodu čepeče v ušesa :
Srčno ponavlja, večkrat predlaga Le tiho gospod, cikorija vse zmaga!
Ljudi smo motili, pribili plakate Na ulice Opčin, na hišo Kravate,
Volite, volite, dolžnost vam je sveta, Volite slovenskeg’ naroda očeta!
Očeta vere, očeta progressa,
Z dežele polente, iz sirka in groša.
Saj on je človek, je s kosti in iz mčsa, Kdor njega veli, gork pojde v nebesa.
Vsakdo izmed nas je zares zadovoljen ;
Vi boste gotovo poslancem izvoljen ! Poroštvo naj naša vam je propaganda Marsch-Pacor zagodi vam openska banda.
Vozovi drdrajo — zdaj gredo voliti Od pote do glave cikorje so siti.
Vsaki so smeje, kriči „Viktorja“
Viva do i Pacor, viva cicoria!
Vozovi so polni a! malo volilcev,
Res malo cikorjeve zmago rešilcev.
Na vozu se vidi tud’ take Slovence Ki nimajo škode in nimajo sence.
Srajajo laško od dežele polente Na vozu v Žaklje so skrili štrmente.
Sami štrmentov igrat niso znali,
50	rajši domov nazaj jih peljali.
To bila je arija iz opere „Žaklja“,
Da še sedaj cikoriji solzica kaplja.
To ni in ne bode sveta pravica;
Da rep je zgubila od cikorijo lisica.
Joče cikorija, joče Kravata Po vasi razsajajo, razbijajo vrata Slovencem, huda se zdaj obeta,
Da slednjič pride celč do pretepa.
Don Pacor na Vrhu zmago pa čaka,
In sliši od daleč, da cikorija plaka.
51	kano popravlja, frak si otresa Kočijažu ukaže : namaži kolesa !
Pa vendar še čaka, a! stvaV je gotova, Neverjetno mu je, da ni zmaga njegova. Poslanstvo, čast, na misel mu pride Vse je zginilo — od jeze se grize.
Slovenci ! vlovili ste meno v mreže!
Joče in ukaže kočijažu da mu upreže.
V kočijo sede, zdihuje zastonj In v mesto nese velik „flaškon.“
Krokarjeva osveta.
Humoreska. — Spisal Jadranski.
VIT.
(Dalje.)
Toliko smo posneli iz pisma samega, ki se glasi od besede do besede tako le: „Adorata moja Nina !
Že tri leta jo od tega, kar gorim zate! Kedaj bi bil že pogorel, da nisem krotil, in gasil v sebi plapolečega vulkana, s hladno vodico vstrajnega upanja. Kolikokrat sem ležal vso noč v snegu pred tvojimi duri ! Čudež božji, da nisem zmrznil! Kolikokrat sem stal med ploho pod kapom da sem bil moker kakor miš ! Cel6 nabili so mo nekoč zaradi tebe in mi prešteli vse kosti na mojem truplu! Trikrat sem bil bacnjen iz krčme ven na goli tlak, ker sem ti napijal zdravice. Tvoj ata streljal je že name, ker me je vzel za volka, 'tvoja mama oblila me je celo slano vodo! Nina! Nina-a ! kaj sem že vse pretrpel zate! Usmili se mo! nabiješ me, če ti bo drago tudi z volovsko žilo, ako ti no bodem po volji, a nikar mi ne odreci svojega srca, in dobrotljive svoje roke !“
Nino je zares ganilo to pismo, ker nikdar poprej ni brala lepšega, izpolnila je dohtarjevo željo, in šla z njim pred oltar a srečne uro ni imela v zakonu z njim, kajti dohtar je poslej kakor poprej pijan-čeval in kolovratil vse noči okrog vsakovrstnimi potepini. Na trezno vreme prepiral se je s svojo soprogo, jo zmerjal, sramotil in pretepal, med tem ko je na pijano vreme navadno spal, tako d,a je imela malokedaj priliko pogovoriti se s svojim možem dostojno in kakor Bog zapovš.
Ko se je bila že vsega naveličala in se ni več nadejala, da se nje soprog poboljša, vskipala jo v čutu maščevanja in v maščevanju so ženske strašne in nedosegljive, kadar se postavijo komu po robu. Kuharica in hišna, kočjaž Martin, domači čevljar in krojač in vsi ki so prišli v do-tiko s Cucekovo družbino, postali so Ninini privrženci, zvesti njo zavezniki in slepo orodje v njenih rokah naperjeno vse proti dohtarju Cuceku. — Posebna nesreča zanj, da je bil poleg toliko nasprotstva še
gizdalin po vrhu in grozno laskern človek (liznik) v jedi in pijači. Včasih sc je zgodilo, da mu je kuharica podžgala rižo se žveplom namestu z belo moko, ali pa začinila (zabelila) solato s kako sladko tt-kočino mestu jesiha ali pa celo vmesila med kako prikuho česna, čebule in paprike tolikanj, da je ubogi dohtar med jedjo moral po sili pretakati obilo debelih solz. [rojač mu je tu pa tam prikrojil (vstrigel) obleko tako ohlapno (obilno), da bi s-3 bila skrila vanjo lahko dva dohtarja Cuceka, ali pa napravil mu jo je tako ozko da je prvikrat ko jo je oblekel, popokala na njem. Najbolj mu je pa nagajal čevljar, ki je tako štedil z usnjem, da se mu niso zdeli nikoli pretesni čevlji, ki jih je delal za dohtarja po vkusu gospe Nine. Mučil se je za žive in mrtve Cucek, ko jih je obuval in ko je komaj natlačil vanje debele svoje noge, hodil in šepal je v njih kakor o brgljah ali pa na hoduljah — zategadelj so se mu naredili veliki mehurji na nogah, ki so se mu množili in rastli kakor gobe, da bi bil z njim lahko plaval po morji.
Večkrat soje dogodilo, da se je dohtar izzul po poti in došel bos domov. Tudi kočjaž Martin mu jo je krtero nakadil, ko se mu je ravno poljubilo, ali pa če mu je gospa Nina namignila. Zategadelj je dobival razun redne avoje plače še posebne nagrade, ki mu jih je skrivaj potiskala v roko gospa Nina. Iz hvaležnosti moral jo je Martin včasih zavoziti, da se je n. pr. prevrnila kočija, ter se je dohtar zavalil kam v blato kakor je bil dolg in širok. Tudi je moral biti Martin pripravljen na to, da ga pridejo klicat v poznih ponočnih urah javne straže, češ noj gre pobirat dohtarja Cuceka, ko so ga bacnili vun iz te ali one krčme. Kadar se je kaj tacega zgodilo in je ležal dohtar pred krčmo na golem tlaku, prišel je izvošček po njega z dvoje vpreženih konj, in nalagati ga je bilo treba v kočijo, kakor kos vlažnega gnoja. Najhujše sredstvo, katera je Nina izumila v svojej maščevalnosti, bila je pa volovska žila.
Le s taisto je upala, da izžene iz svojega moža tri sto vragov, ki so zasadili camnjene sedeže globoko v njegovo dušo,
—	kakor je ona dejala.
Dostajal jih je dohtar Cucek z volovsko žilo le takrat, ko je bil popolnoma pijan, da ni vedel sam za se, in se ni mogel braniti. Bil je pa večkrat tako vinjen, da so ga prinesli domov in položili na posteljo kakor nezmožno dete, kder je ležal trd in lesen kakor morski som, ki je vsled velikega odtoka obtičal na suhem. Našibala ga je Nina včasih tako, da je bil drugi dan ves črn in je cele ure primišljeval, ni-li možda prejšnjo noč zašel v sanjah kam v Afriko med zamorce, da je dobil tako črno kožo.
*
* *
Gospa Nina Vikvik je ravno vstajala od mize in se odpravljala spat, ker jo je začel premagovati sen, ko je nekdo močno pozvonil. Kočjaž Martin je vstal odpirat in nedolgo zatim zarohnč vežna vrata v pritličju in gori po stopnjicah čujejo se krepki možki koraki. Kočjaž Martin nosi luč naprej, za njim pa stopata Krokar in Klinov, ki vlačita pijanega in spečega dohtarja proti prvem nadstropju. Gospa Nina gre nepoznanima gostoma naproti in jim pokaže pot v stanovanje in spalnico, — kder imata iznebiti se težke butare vstvar-jene iz same žive cikorje. Prispevša v spalnico, položila sta Krokar in Klinov dohtarja Cuceka v posteljo, ali njiju delo ni bilo še končano, kajti dohtar Cucek ležal je v znak, pa ju je gospa Nina naprosila, naj ga prekreneta na zobe ali pa
—	kakor se je ona izrazila — z obrazom obrnjenim v pekel in shrbtom pripravljenim za volovsko žilo. Tudi Židje polagajo na takov način svojo mrliče v grob menda zato, da pričakujejo s truplom narobe šibo Božjo.
(Daljo prib.)