POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in upravai, Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.5CI  .......................................................................... I lllll UMU IIII
• Ksriftor, četrtek, 16. januarja 1941	»	lete	XVI
©
štev. 5
Zgodovina
nas ne more motiti
Dogodki in dogajanja v svetu postanejo 'lahko katastrofalnega pomena za evropsko in ostalo človeštvo. S tem tudi za delavski razred. Svet drvi nekam, nastajajo trenja in porajajo se nove i-
t , '	\	, .i -1 l i- • 1 v oerunu ouiucuu za.iuK.iuu vesu, <.
deologije, po katerih na, bo ta ali on ^ a nameravala zasesti Boig
narod plemski, vladajoči, i. t-.:v udi ..
Ta naziranja so popolnoma nasprotna socialističnemu naziranju. Socialisti smatramo, da so vsi narodi in ljudje enaki, in da je odvisno od njih intelektualno« ti, kaj postanejo in kaj dosežejo v svobodnem razvoju.
Na Balkanu l>o vsaj začasno mir
tako kaže rezvoi dogodkov
V Berlinu .,
V Berlinu odločno zanikajo vesti,
da
a-
Istočasno pa v Berlinu naglašajo, da bolgarski ministrski predsednik dr. Fi-lov s svojim govorom ni okrepil položaja Bolgarije, ampak da ga je nasprotno omajal. Njegov govor spominja na
V polpretekli dobi se je še računalo okovanje ki je tudi mnoge druge dr-s civilizacijo človeštva, z njejov.m raz-	•P««'*	*	Prece>	****
vojem in oplemenitenjem. Računalo se je z napredkom njegove kulture. V tam
V Bolgariji.,,
Dne 13. t. m. je nemški poslanik von
razvoju pa je zlasti po svetovni vojni Rjchthofen obiskal ministrskega pred nastopila duhovna kriza, ki jo je v ve- sednika dr. Filova.
liki meri kriv gospodarski razvoj, kapitalistično gospodarstvo, ki s svojo obrambo diktira ukrepe proti človeški svobodi in plemeniti kulturi.
Te dni smo čitali v nekem članku trditev, da so ti pojavi naravni, posledica gospodarskega razvoja in političnega obenem. Nastala so v življenju nasprotja, ki povzročajo treskanje iz tabora v tabor, krizo, ki jo danes imamo, Res je to. Trenja povzročajo nastale razlike in krivice, poostrujejo jih pa u-krepi, ki ne dopuščajo, da bi se nastale razlike porabile ali prilagodile tehničnemu razvoju tudi nove boljše socialne razmere.	‘	S
Ne trdimo s tem, da so današnji vzroki vojne direktno socialni. Današnje
V Turčiji...
Dne 13. t, m. je nemški poslanik von Papen posetil turškega ministrskega predsednika Saradžoglujja. — V Turčiji sodijo, da bi se Bolgarija uprla vsakemu poskusu, ako bi jo hotel kdo zaplesti v vojno, tako domnevo vsaj je
vzbudil nedeljski govor ministrskega predsednika dr. Filova v Ruščuku.
Na Grškem ...
so zadovoljni z izvajanji bolgarskega ministrskega predsednika dr. Filova o zadržanju Bolgarije.
Kako sodijo v Beogradu?
Beograjska »Politika« piše: »Zadnje čase se je govorilo, da se vojna bliža tudi balkanskim državam. S tem v zvezi pa se je mnogo razpravljalo tudi o nasprotstvih med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Toda ojačitev gospodarskih odnošajev med obema državama prav v dneh, ko so se najbolj uporno širili glasovi o napetosti med Sovjetsko zvezo in Nemčijo zaradi navzkrižja njunih namer v južnovzhodni Evropi, dopušča domnevo, da Sovjetska zveza ne smatra, da je Nemčija storila kaj proti ruskim koristim na Balkanu in da računa s tem, da Nemčija tudi v bodoče ne bo
ukrenila s svoimi podvigi preko okv. čiste obrambe na jugovzhodu. Bolgarski ministrski predsednik je v svojem govoru iv Ruščuku naglasil, da je Bolgarija za ohranitev miru na Balkanu, da bo zaščitila svojo neodvisnost in svobodo z vsemi sredstvi in da hoče revizijo svojih mej doseči mirnim potom. Tudi objava moskovske vlade, da ničesar ne ve o vkorakanju nemških čet v Bolgarijo in da ni nikdar rekla, da s tem soglaša, dopušča domnevo, da do tega ne bo prišlo. V Nemčiji pa so mnenja, da udejstvovanje nemških letal v Sredozemskem morju zaenkrat zadostuje v vojni proti Angležem in da vsaj za dogleden čas ni potrebno ustvarjati kakšne nove fronte na jugovzhodu. »To pa še ne pomeni, da smemo pozabiti na možnosti nenadnih dogodkov in na dolžnost, da moramo biti pripravljeni braniti našo svobodo in neodvisnost. Na mestu ni niti optimizem, niti bojazen«, zaključuje »Poltika«.
verni in severozapadni smeri. Grška letala so ugotovila, da se italijanske ar-vojne so razračunavanje med etičnimi 'made iz področja Klisure še vedno u-in kapitalističnimi narodi, ki imajo indi- J mikajo proti Beratu in je cesta’zatrpa
rektno vendar tudi svoj izvor v socialnih razmerah, o katerih pravi interesenti niti razpravljati ne smejo.
Ta kriza delavski razred hudo zadeva. Dokazov za to ni treba posebej navajati.
Delavsko socialistično gibanje stoji __ _	_	_______________
že od nekdaj na stališču svobode kul-. fronte. Klisura je padla in smatra se, da turnega razvoja, ker zaupa vanj, ker se po umiku italijanskih čet na ped-ic prepričano, da se more človeštvo raz- jrečju Klisure tudi Tepeleni ne bo mogel
Boji za Tepeleni
Grki napredujejo prdti Beratu in Valoni.
At. ag. javlja, da so grške čete po j materijala. — Angleška letala so napad-zavzetju Klisure in očiščenju ondotne- j la Berat in povzročila veliko razdeja-ga bojišča nekoliko napredovale v se- nje.
Italijani o vojni v Albaniji
Stefani: Normalno delovanje topništva in izvidnic. Italijanska letala so z
na s četami ter prevozn. sredstvi vseh vrst,
Grki sedaj ogrožajo Tepeleni z vzhoda in juga.
KHsura in Tepeleni sta tvorili glavni oporišči druge obrambne črte italijanske armade na srednjem delu albanske
v zapadnem delu Sredozemskega morja in spremljal tudi važen prevoz vojnega materijala za Grčijo. Dne 10. t. m. je prišlo v Sicilskem prelivu do spopada z neko skupino italijanskih vojnih ladij. En italijanski rušilec je bil potopljen, en pa poškodovan, toda se mu je posrečilo uiti. Proti angleškim ladjam so nastopila tudi nemška letala in italijanska. En angleški rušilec »Galant« je
vedno delavsko gibanje. Zaradi tega se tudi bori za pogoje svobodnega kulturnega in socialnega razvoja.
Če je nastopila brutalna reakcija zaradi gospodarskih in etičnih razlik, smo Pa obenem trdno prepričani, da je ta Pojav krize, krajše dobe in da je prav ob taki krizi predvsem potrebno, da delavski razred prav posebno goji soci-aJno in politično kulturo. Druge poti ni. Kriza, ki jo imamo, je sicer težka, ker razjeda temelje zdravega razvoja, ali vendar je le prehodnega pomena in 10 more energična volja organiziranega delavstva z aktivnim delom nadomestiti s kulturo svobode in napredka.
Orodje za to delo bi bila naša socialistična stranka, ki bi vršila misijo delavskega razreda v pravcu socialnega in kulturnega napredka, i v.,	v	a
Podmornlika vojna proti trgovskim ladjam
Reuter: V tednu, ki je zaključil 12. t. 1n- so bile potopljene samo 4 angleške f
višinah nad dolino reke Drynos, ki se izliva pri Tepeleniju v Vojušo, napredovali kakšne 4 km proti Tepeleniju, dasi pokriva višave globok sneg.
Bcii severno od Klisure.
Grško voino poročilo javlja: Boji severno od Klisure se razvijajo ugodno za grško vojsko. Zajete so bile zopet velike množine italijanskega vojnega
bombami, in strojnicami pokosila grške (k»l zadet od torpeda ali pa je naletel čete 10 km za fronto.
Odstop glavnega KlaSi-ianskfiga poveljnika v Albaniji
Stefani javlja dne 13. t. m., da je vrhovni poveljnik italijanske vojske general Soddu podal odstavko na svoj položaj iz zdravstvenih razlogov. Nasledil ga je sedanji šef italijanskega generalnega štaba generalisim Ugo Cavallero.
CBS poroča iz Aten: V Atenah smatrajo, da je poveljnik italijanske vojske v Albaniji, general Soddu, odstopil, ker| so Grki predrli italijansko obrambno j črto pri Klisuri, predno je bilo mogoče dograditi tretjo italijansko obrambno črto na višinah nad dolino reke Škum-be, pri Elbasanu in Beratu ter Valoni.
i	- > ■ t ‘ 1 J* b. n A ti
na mino, ena bomba je padla na nosilko letal »Illustrious«, nadalje je bila zadeta tudi križarka »Southampton«, ki pa so lahko dosegle pristanišče. Posadke so utrpele žrtve. V boju je bilo se-sfreljenih 12 nemških in italijanskih letal.
Italijani o bitki v Sicilskem prelivu.
Italijanska letala so stopila angleškega rušilca in 2 podmornici, 12 ladij pa poškodovala in sicer eno oklopno ladjo, dve nosilki letal in dve križarki. Tako se Angleži izčrpavajo v Sredozemskem morju, namesto da bi bili gospodarji morja.
razvijajo vojne operacije po načrtu. Angleške čete so dospele 150 km za-padno od Tobruka. Toibruk je oblegan. Ponoči vdirajo angleške izvidnice v trdnjavski pas in vrše poizvedbe, ki so važne za pripravo napada na trdnjavo.
Angleška letala, ki iščejo iz Bardije pobegle italijanske častnike, so izsledi-
»,*	,	, ■ .	■ .	ion™	j.”	• M italijanskega generala Argentina, na-
trgovske ladje s skupno 18.000 tonami kar so ga angleške čete zajele, Eno le_
AdmiraUteta je mnenja, da je mrok na-jtalo je napadiQ oddelek 150 mož itali-
Pred boji za Abesimio
Po angleških virih posnemamo:
UP. Operacije angleške in juž. afriške vojske na meji Abesinije, v Keniji, dajo slutiti, da se bliža spopad med Angleži in Italijani tudi na meji Abesinije. Ta napad Angleži najskrbneje pripravljajo. Začel pa se bo najbrž istočasno tudi s severa, iz Sudana, kjer se sedaj
Angleško vojno poročilo: V Libiji „e|„apadla letališče v Cataniji v vzhodni S^„pr!f
izvila in voine	nt_	u;i~	n	t.x.i	Fnprave	za	pohod	proti	Abesiniji se
Boji v Libiji
Okrog Tobruka,
zadovanju potopitev: nemirno morje, janske vofske in ,a z obstreljevanjem siabo vreme, kt ovira polet sovražnih	-	-
letal in oa zboljšanje spremstva trgov-
skih konvojev, ki plovejo pod varstvom nekdanjih ameriških rušilcev.
Takoimenovano »Svobodno avstrijsko gibanje je ustanovil v Kanadi bivši državni tajnik v zadnji SchuschniffRovi vladi, Roth Reuter.1
s strojnicami prisililo, da je sledil letalu do angleških čet, ki so ga vjele.
Na letališču Benina je bilo uničenih 6 italijanskih letal.
Letalski napadi.
Siciliji. Na tleh je bilo uničenih 9 letal, razen tega pa tudi več lop za letala.
Italijansko volno porotno
vrše tudi v notranjosti same Abesinije. Pristaši pregnanega cesarja netijo uporniško gibanje in zbirajo v nedostopnih
Delovanje topništva okrog Tobruka! krajih uporniške čete. K cesarju priha-
in v zelenici Džarabub. Neko sovražno oporišče je bilo uspešno bombardirano.
Dne 10. t. m. je neko italijansko letalo s torpedom pogodilo angleško oklop-nico »Malaya«.
V vzhodni Afriki so italijanske čete izvršile uspešne protinapade. Letala pa so prizadela Angležem težke izgube.
Spopad v Sicifjskem prelivu
Angleška admiraliteta javlja: V času od 6. dio 13. januarja je del angleš-
V noči na 13. t. m, so angleška letala kega Sredozemskega brodovja križaril
jajo abesinski vojaki in predstavniki posameznih plemen. Po Abesiniji odmevajo bobni, ki služijo afriškim plemenom za sporazumevanje na ogromne raz:dalje, namesto telefona in radia. Vsekakor pa so velike težave za izvedbo napada spričo neprehodnega o-zemlja in tropske vročine, ki bo kmalu nastopila. Dejstvo pa je, da je italijanska vojska v Abesiniji odrezana od domovine in s tem tudi od vsakršnih dobav.
Redni letalski civilni promet na Progi Lizbona—London jc spet odprt.
Letalski napadi na zahodu
Angleško vojno poročilo; V noči na
13.	t. m. so angleška letala ponovno napadla oporišče nemških podmornic v francoski luki Lorient in ozemlje okrog Dunkerqueja.
Reuter; Nemci dne 14. t. m. čez dan sploh niso bili nad Anglijo. Opaža se, da so napadi nemških letal podnevu vedno slabši. Med tem pa se stopnuje podnevni napad angleških letal na sovražna oporišča.
Proti nemškim bombnikom, ki prihajajo ponoči nad Anglijo, nastopajo sedaj posebna lovska letala, s posebej iz-vežbanimi piloti, katerim se je v zad-
njem času posrečilo, da so sestrelili že več nemških bombnikov. Iste taktike se poslužujejo tudi Nemci, vendar pa so njihove metode v boju proti angleškim letalom brez uspeha.
NemSko vojno porotllo
Nemško vojno poročilo: Nemška letala so dne 14. t. m. napadla Pylmouth v južni Angliji in zanetila z bombami velike požare. Nad Kanalom je bilo dne
13.	t. m. sestreljenih 5 angleških bombnikov, ostali so se vrnili na Angleško. Potopljena je bila z bombami ena 8000 tonska ladja in zadeta ena križarka
Razmere v Romuniji
Po zasedbi Besarabije po Sovjetski zvezi, je prišlo v Romuniji do preobrata. Kralj Carol II. je odstopil, nasledil kra je njegov sin. Oblast pa je prevzel v svcje roke general Antonescu, ki je pokazal veliko naklonjenost do tako-zvanega legijonarske^a gibanja, cigar vodja je postal po smrti vseučiliš<$iika Codreana, Horia Sima. »Železna gard-da«, kakor se s pravim imenom imenuje legijonarsko gibanje, je takoj po vstopu njenih 1 zastopnikov v vlado, vprizorila krvav pokolj med svojimi nasprotniki in hotela popolnoma zavladati v državi. Javnost je bila naravnost zaprepaščetia nad tem krvavim divjanjem iztirjenih eksistenc. General Antonescu je videl, kam to vodi in je nastopil proti pokoljem ter njihovim povzročiteljem, toda je moral odjenja-ti, ker se ni mogel zanesti na civilne oblasti. Zato je poiskal zvezo z generali in nato udaril. Najprej je razpustil policijo »Železne garde«, potem je prepovedal nošnjo zelenih srajc, ki so uniforma »Železne garde«, nato je izvedel čiščenje med častniki v vojski in nazadnje odredil vpoklic v vojsko vseh bojevnikov »Železne garde«.
»Železna garda« je začela presedati
j celo Nemčiji in Italiji, ker je začela 'gonjo proti dunajskemu sporazumu, s katerim je Romunija *	1	*.	-	.u
odstopi del Sedmograške Madžarski.
Teror »Železne garde« je izzval odpor tudi med meščanstvom in sedaj so se javili predstavniki političnih strank, ki, dasi razpuščene, še'vedno žive. Ti politiki so se zbrali pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Maniu-ja in predložili ministrskemu predsedniku generalu Antonescu spomenico, v kateri so mu predočili strahotne posledice, ki so zadele Romunije kot kazen za par tednov »legijonarskcga preporoda«. Romunija je — tako pravijo ti politiki — zgubila ne samo ugled, ampak je postala iz nekdaj bogate države ena najbolj siromašnih.
Med »Železno gardo« pa je sedaj nastal razkol. Člani »Železne garde«, ki sede v vladi, so morali odobriti ukrepe generala Antonesca, s tem pa so se zamerili večini svojih pristašev, ki nimajo prilike postati ministri in tako upajo, da bo Romunija po kratki dobi -L M eksperimentiranja, ki jo je stalo doberšen del njenega narodnega premoženja
V ; 9 ft • . V *■
čez morje prihaja v Anglijo 26 raznovrstnih tipov letal
Reuter. Iz Zedinjenih držav prihajajo sedaj redno letala po zračni poti. Za polet preko morja je posebno prikladno 26 tipov letal najnovejše konstrukcije, ki že daleč nadkriljujejo letala, ki so pred enim letom veljala kot najboljša, kot n. pr. »Hurican« in podobno.
Prevzem, poljskih tovarn pod okrilje nemškega rajha je bilo potrebno, ker so lastniki tovarn pobegnili in bi na ta način los tat o na tisoče delavcev brez posla. V večini tovarn pa so Poljaki imenovani za upravnike, poroča DNB kot odgovor na pisanje angleškega tiska, da so Nemci začeli dajati predilnice in tkalnice na Poljskem rajbovskim Nemcem.
Bata na Polskem. Nemški listi poročajo, da Bata še vedno deluje v Generalni guberniji (bivši Poljski), seve pod nemškim vodstvom, Batova tovarna v Chetmeku pri Chrzanovu, ki jo je Bata zgradil leta 1931, izdeluje tedensko
65.000	parov čevljev, v tovarni v Radovni 20 tisoč parov čevljev tedensko in v Siedlcifo 10 tisoč parov čevljev tedensko. Nadalje ima Bata tam tudi 2 tovarni za kože.
Bivši šahovski svetovni mojster Emanuel Lasker je umrl v Newyorku dne 13. t, m. Šahovsko svetovno prvenstvo mu je pripadalo polnih 25 let, do šahovskega turnirja na Havani 1. 1920, ko je podleigel proti Capablanki. Po vtoSmi ie nekaj let živel v SSSR, potem pa se ie preselil v Zedinjene države in ie sedaj tamkaj umrl v 73, letu.
»To je edino učinkovita pot. zajezili vsako inozemsko politično propagando: Voditi pametno, smotrno in odločno gospodarsko politiko, ki naj odpravi brezposelnost, ki naj zmanjša razlike med dohodki in premoženjem in naj da ljudstvu čim večjo osebno, duševno in politično svobodo. Politična demokracija mora iti sporednc z demokratizacijo gospodarstva. «
»V olksstimme«.
Osebne spremembe v vladi se napovedujejo
po pravoslavnem novem letu. Ob tej priliki iho dokončno zasedeno mesto prosvetnega ministra, ki ga od smrti dr. Korošca vodi minister dr. Krek. Osebne spremembe seveda ne bodo imele za posledico spremembo političnega pravca vlade, ki ostane slej ko prej v rokah JRZ in HSS ter samostojnih demokratov.
Kako je z obtokom bankovcev? Finančni minister dr. Šutej je izjavil v radiu, da je bilo 26. avgusta 1939 v oktobru 8 milijard bankovcev, 31. decembra 1940 pa 12 milijard. Minister je zavračal očitke gospodarskih krogov, da se država zadolžuje pri »Narodni banki« ne samo za svoje redne, ampak tudi za izredne potrebe. Narodni obrambni davek bo letos vrgel 600 milijonov dinarjev. — Ves denar, ki je v obtoku je pokrit. Inflacije ni. — Monopolni predmeti pa se niso podražili tako zelo, kot drugo blago.
V »Matici Hrvatski« je postavljen komisar. »Hrvatski dnevnik« pravi, da je treba to ustanovo očistiti politike
Banovina Hrvatska je vzela mestnim občinam precej davščin. Zaradi tega so prišle mestne občine v neugoden položaj, ker bodlo morale najti docela nove vire, kar znači prav občutno povišanje davčnih bremen za občinarje, ki bodo poleg banovinskih, morali plačevati še nove mestne davke. Mesto Zagreb je na primer izgubilo na račun banovine celih 39.6 milijonov din. Med tem so potrebe občine narasle in bo znašal letošnji proračun 203.5 milijonov dinarjev. Predlog, da se poviša trošarina na plin in elektriko, ki bi dala nad 11 milijonov dinarjev dohodkov, je bil zavrnjen iz bojazni, da ‘bi ta obremenitev konzumentov bila na škodo samemu konzumni. Kakor vidimo, federacija ne zahteva samo navdušenja, ampak tudi žrtve, i-	c.i.. i. a«, gl
Zakaj so bili razočarani muslimani? »Hrvatski dnevnik« .omenja pisanje muslimanske »Narodne Pravde«, let vprašanju, zakaj so bili muslimani razočarani po tem ko so glasovali za vidovdansko ustavo. »Glasovanje za vidovdansko ustavo, kaltor tudi Vprašanje lojalnosti proti vsemu temu sistemu je bilo vezano na vse ono, kar je parlamentarni režim mogel značiti v neki parlamentarni državi. Lojalnost proti gotovemu zakonskemu stanju je bila vezane na to, da stanje ostane in traja, ter da v svojem nadaljnem razvoju popolnoma zaidioi-volji odnosno izpolni vse one predpostavke, ki so bile prav za prav glavni razlog, zaradi katerega so naši predstavniki njegovo osnova sprejeli.« — i	nhiitis '* i-itn. iivs
Vojni minister Slovaške je odstopil. Kot zrok nav a j a jo, da je med vloijnim ministrom Čaltošom in predsednikom Slovaške republike monsig. dr. Tiso prišlo do ostrih na-sprotstev.
Posvetovanja med turškim in angleškim generalnim Štabom se vrše v Ankari.
Da bodo bolnišnice mogle izhajati vsled draginje do konca proračunskega leta, je bilo treba dovoliti nove kredite, ki v proračunu niso bili ipredlvideni. Dobili 'bodo; .kirurški paviljon v Ljubljani 785.000 din, splošna državna bolnišnica v Ljubljani din 140.000, babiška šola v Ljubljani din, 15.000, umobolnica na Studencu din 937.000, umobolnica Novo Celjie din. 280.000, zdravilišče za tuberkulozne vi Topolšči" ci din 650.000.
Tovarna za špirit in drože d. d. v Račah likvidira.
Večja železniška nesreča se je zgodila na zagrebškem glavnem kolodvoru dne 13. t. m<
Vsled napačno postavljene kretnice je zavozil ljubljanski jutranji vlak na tretji, namesto na četrti tir. Ko je istrojevlodjja opazil pomoto I kretničarja, je bilo že prepozno. Lidkomotiva j se je zaletela v salonski voz pomočnika že-j lezniškega ministra, ki je .stal na tiru in ga z vso silo treščila v železobetonisko pregrado to;b koncu tira. Salonski voz je popolnoma zdrobilo in stisnilo ter so se ostanki voza postavili navpično pokonci, V istem, času ie privozil na postajo po sosednem tiru vlak iz Koprivnice. Bila je nevarnost, da se bodo v zrak štrleče razbitine salonskega voza prevrnjene na prihajajoči vlak. Strojevodja tega vlaka pa je še pravočasno opazil pretečo nevarnost in z vso .silo zavrl vlak, iki se je sunkovito ustavil, da so potniki v njem popadali po tleh. K sreči ni bilo človeških žrte.v.
210 kg cina so ukradli trije okoličani iz tvor-nice železnih izdelkov »Titan« v Kamniku. Ko vina stane din 200 za kg, razen tega jo pa tudi ni lahko dobiti. Tatvino in tatove so hitro odkrili ter je tovarna dobila ves cin nazaj.
Iz strahu pred obračunom se je obesil. V Zagrebu se je obesil na stranišču neke gostilne uslužbenec neke tvrdke, ki je v času odsotnosti upravnika podjetja plctneveril din 6.000, kateri znesek mm ,je upravnik podjetja izročil, z naročilom, da dol kijei$o,ve vrnitve skrbi za | krmljenje konj. Dotični uslužbenec je z denarjem odšel v Zagreb in se tam zabaval, konje pa je pustil brez oskrbe. Ko se je upravnik podjetja vrnil, se je odpeljal v Zaigreb iskat pobeglega uslužbenca. Ko ga je iztaknil v neki gjcistilni, ise je dotični tako ustrašil, da j« zb e ž til v stranišče in se tam obesil.
Tat je pobral telefonske in telegrafske žice in prekinil zvezo med Šibenikom in Zagrebom. V Šibeniku so neke noči v preteklem tednu napravili na pošti in železnici velike oči, ker so nenadoma odpovedali vsi telegrafski in telefonski aparati na progi Šibenik —Zagreb. V danlašhidh razburljivih dalsih taka prekinitev piOvzroči pravo paniko, ker si pač vsakdo po svoje tolmači vzrok prekinitve. — Ko so se pa podali poštni in železniški brzojavni uslužbenci na pregled proge, so videli, da je neznan zlikovec porezal, telegrafske in telefonske žice v razdalji štirih brzojavnih drogov in jih odnesel, iKakor so naslednji dan ugotovili, jih ie takoj vnovčil. Računali so, da bo še prišel po žice in so sklenili, da mul nastavijo zasedo. In res se je pojavil tat še isto noč V drugič, to pot so ga prijeli. Izgovarjal se je, da si spričo silne revščine ni mlolgel drugače pomagati kot is tatvino žice. Obsojen bo ne samo zaradi tatvine, ampak tudi zaradi poškodb važnih prometnih naprav .. i, tiku J,
Na Madžarskem iščejo plodno zemljo. Na Madžarskem pripravljajo načrt za spremeni-tev 230.000 hektarjev neplodne zemlje v plodno. Na tej novo pridobljeni zemlji bi naselili
10.000	kmečkih rodbin, od katerih bi vsaka dobila 40 katastarskih johov zemljišča. V to svrho pa bo potrebno 400 milijonov Pengov, ki pa jih Madžarska vlada zaenkrat še nima na razpolago.
Koliko je na svetu sužnjev. Računajo, da štiri milijone. Od teh jih je 500.000 v Arabiji .n dva milijona na Kitajskem, ostali pa so raztreseni po vsem svetu. Zanimivo je, da je Amerika h 1347. osvobodila črnce in utemeljila republiko črncev v Afriki, ki se imenuje Liberija. V republiki vladajo sami črnci. Zldi se pa, da so ti črnci zasužnjili stare prebivalce te dežele.
„ddavska VottUUa" hz Mwa tto&ea-tii. su&v&tcii, zato. yv*-ccu/nai tnaMtniM- iaUo{!
A. M, de Jong:
[26
Cudtn mcUovmU
.OTROŠKA LETA MEREKNTJEJA G E Y S E N A*
»,.,in potem, ko medved ni bil več začaran, se je nenadoma spremenil v princa. Potem se je poročil s snegulčico, roženevet pa je smel s svojo materjo stanovati pri njem v njegovi palači, in živeli so vsi zelo dolgo ter srečno sto let... Ali ni -to lepa pravljica?«
' »Da, krasna«, je pritrdila Neleka, ki si ni takoj o-pcmogla od začudenja. »Ali je bilo to res?«
»Da, gotovo, kaj pa misliš ...! Cital sem to v neki knjigi, Jd jo je prinesel naš Arjan domov iz šolske knjižnice.«
»Ali so bile v njej tudi še kakšne druge pravljice?« je hotela vedeti Neleka.
»Da«, je odgovoril M,ereytje, čeprav ni bilo res:
»Toda teh še nisem prečita!«, kajti menil je, da je že dovolj dolgo pripovedoval.
»Nam trem se je zelo dopadlo«, je hvaležno zagotavljala Neleka in se dvignila, da bi lutki zopet položila v zibelko.
»Ti-le je ime Trina«, je rekla, med tem ko je pokazala na lutko z leseno glavo, »To je res prava kmečka butara, ha . . ., niti oči ne zna zapreti.,. Toda kljub temu je ljubka«, je skesano dodala, kot v opravičilo, »saj ne more nič zato, da je tako neokretna, kaj ne?« Še enkrat je Mereyntje z začudenjem
ogledoval deske in okraske v lutkinem stanovanju. Za eno izmed zaves je stal del razbite modre, steklene svetilke, z majhno skodelico na vrhu. Tedaj je potegnil iz svojega žepa veliko stekleno kroglo, ki je bila prava dragocenost med tovrstnimi izdelki, z neštetimi majhnimi, najraznobarvnejšimi zavoji v notranjosti: belimi, rumenimi, rdečimi in modrimi. Še enkrat jo je neodločno pogledal s svojimi nežnimi očmi: težko se je ločil od tega krasnega predmeta. Kljub temu je previdno položil svetlo kroglo, s pestrimi zavoji v njenem osrčju, v malo skodelico na svetilki. Zdajci se je pokazal poševno na njeni spodnji strani odsev sončne luči, v obliki mnegokrake zvezdice.
»Ali se ti dopade?« je vprašal ponosno na svojo iznajdbo.
»Ah, čudovito!« je odgovorila Neleka in se divila. »Krasno! Prekrasno!«
»Na«, je rekel Mereyntje plemenito, ... dobro, Češnjica ..., lahko si jo obdržiš za lutkino stanovanje!«
»Obdržim? Zares?« je vprašala Neleka brez sape spričo tolike sreče, ki se ji je nudila v Obliki tega knežjega daru.
»Da, lahko si jo obdržiš!«
»Oj, oj! Mereyntje, to je lepo . .. Hvala ti lepa! Res sem vesela, ti!... Poglej samo, kako se sveti! Prav taka je ta krogla, kot tiste, ki jih imajo odrasli položene na kakšnem podstavku na peči!«...
Nenadoma pa se je spomnila običaja in hitro je rekla:
»Nazaj več ne dobiš, kar komu podariš.«
Tako je prišla krogla nesporno v njeno trajno posest. 1 oda Mereyntje se je čutil nekoliko užaljenega, ker je na podlagi Nlekinega izreka sklepal, da ne veruje prav v resnost njegove odločitve. Neleka je opazila na njegovem obrazu, da ga je njena premetenost nekoliko osupnila. Da bi zopet popravila, kar je zagrešila, je rekla laskavo:
»Odslej je lutkina hiša tudi nekoliko tvoja, ali ne?« Pri teh besedah je začutil Mcreyntje, da ga je obšlo čudovito veselje, kajti sedaj je mogel brez kesanja misliti na svojo za vedno podarjeno kroglo-Celo obljubil ji je:
»Prihodnjič enkrat ti bom še nekaj drugega prinesel s seboj za tvojo lutkino hišico, ha, Češnjica! Ali se kaj veseliš?«
»Oj, to bo lepo!«
Tlesknila je z rokama in Mereyntje je govoril bahavo, kot kakšen Nabob, ki obljublja zaklade:
»Vse skodelice, ki se bodo razbile in vse lepe črepinje bom odslej shranil za tebe!«
Potem se je še poslednjič ozrl v Nelekinem čudovitem muzeju okrog sebe; še nkrat je občudoval spečo Mitsojo, še enkrat je pobožal z zaljubljenim pogledom svojih oči barvno krasoto svoje podarjene krogle in	je nato predlagal:
»Ali ne	bi šla zopet k tvoji	materi?«
»Da, dobro«, je odgovorila Neleka in spustila zapah v zaskočno odprtino. Takoj je umrl zlati blišč, ki je bil	razlit čez vse izložene dragocenosti,	naenkrat je	vse postalo sivo in	brezbarvno.	V	majhno
Mereyntjejevo dušo se je priplazilo rahlo razočaranje*
matamamama
?g nasiU Ucakv
**• -m fflTOTfr B*3daS®MS®
CELJE
»Ljubši mi je, da sploh ni nobenega kupo-valca v mojo prodajalno«, je izjavil nek trgovec. Taka izjava se zelo poda gospodu, ki je tujec in mu ni treba hoditi na vojaške vežbe. Nekoč se je kupcem na široko odpiralo vrata. Tudi ‘ti časi še pridejo, takrat pa si bomo gotove izjave zapomnili. —■ Nekoliko dalje na tej cesti je poslopje, ki igra veliko vlogo v or-sanizaclji prehrane. Lastnik pa pita svoje bližnje — s svinjami. Pač rodoljuben inteligent. — Tisti, ki to vedo.
TRBOVLJE
Namerno obrekovanje. »Slovenec« z dne
14.	t. in. pod rubriko Trbovlje se zopet obre-guje ob socialiste češ, »poparjeni socialisti) razpihujejo nevoljo rudarjev, a vendar je upati, da bo razsodnost med rudarji zmagala in mezdna pogajanja uspešno zaključila.« K tej grdi denuncijaciji nimamo ničesar drugega povedati, kakor to, da socialisti nismo ljudje z dvojnim obrazom, kakor je to kakšen »Sloven-čar«  _	«...	..	e<	rftiri
HRASTNIK
Vest o razpustu svobodnih strokovnih organizacij je silno odjeknila med našim delavstvom. Saj počivajo vse delovne pogodbe v naših tovarnah na sporazumu med tovarnarji in svobodno strokovno organizacijo (SDSZJ). Vest o razpustu nas je dosegla na starega leta dan, . ,	.	.	, s......j.
Nesreča ne pride nikoli siama. Na novega leta dan opolnoči je v steklarni iztekla banja (peč, v kateri se tali steklo). Delavci, ki so Prišli zjutraj na delo, so morali zopet domov. Vsled tega delajo steklarji sedaj na 14 dni samo 9 zmen, 3 pa Praznujejo. Tako so za novo leto doletele steklarsko delavstvo same nesreče.
KISOVEC PRI ZAGORJU
Smrtna nesreča rudarja
V nedeljo dopoldne se je v rovu južni Ven-cel smrtno ponerečil 25 letni rudar Perko Ignac. Delal je na ročnem zasipu z dvema 'tovarišema. Naenkrat se je zrušil strop, njegova tovariša sta odskočila, a njega je zasulo. — Zasut je ležal 30 ur, predno so mogli priti do njega. Komisija sicer ni mogla najti pravega vzroka nesreče in ga zato tudi mi ne moremo navesti. Vendar malo čudno se sliši, da je pok'oini šele eno leto opravljal rudarski po-klic. pa je, kakor izgleda, delal na kraju, kjer bi iz previdnosti morda ne smel delati rudar s šele enoletno prakso. '
CRNA PRI PREVALJAH
Občinska seja se je vršila dne 22. decembra 1. 1. Na seli je bilo ttovora o slabem uspe-vanjit mlekarne v Žerjavu. Kmetje so spričo Pomanjkanja življenjskih potrebščin začeli porabljati mleko za lastne potrebe. — Deloma morejo to storiti tudi zaradi tega, ker izkupijo svoje ostale proizvode (n. pr. za ies), toliko, da niso navezani na dohodek od mleka. V rudarskem revirju pa se pomanjkanje tnleka zelo pozna. — Občina je zaprosila bansko u-pravo, da se ji prizna 5 odst. proizvedenega toka v bodoči podzemski elektrarni svinčene družbe za javne občinske Potrebe. — Občina je razdelila 35.000 kg koruze. Naročene jo je še 3 vagone. — Šola v Koprivni je zopet odprta, ^	i	.-	.vi-t-ti	V
Na šolskem poslopju v Koprivni so bila izvršena najnujnejša popravila. — Od družine Pavšič je bila doslej sprejeta samo žena v hiralnico v Vojniku. — Komisija je odobrila načrte za zgradnjo novega šolskega poslopja v Koprivni, kakor .iili je izdelala ban. uprava. ~~ S preložitvijo banovinske ceste skozi Crnn Se bo začelo spomladi. — Okrajni cestni odbor v Dravogradu se zaprosi za odstepitev žleznega mostu v Žerjavu, ki bi se porabil na cesti Črna—St Vid. — Montažna dela, ki jih je izvršil rudnik Pri' podaljšanju vodovodne "Vpeljave, so izvršena tako pomanjkljivo, da °bč1na te napeljave ne prevzame v svojo o-Jkrho. — Avtomobili smejo uporabljati občinske ceste samo do Starega Šmelca in do •vozmana v Sp. Javorju. — Na predlog obč. odb. Kneza je bilo sklenjeno da bo občina odslej zaplenila ves les, ki bi ga lastniki navozili na ceste in ga obdržala, dokler ne bo lastnik lesa plačal določene odškodnine.
MEŽICA
Kolesarski in športni klub »Korotan« je vpri-Zoril v nedeljo, 5. I. v dvorani g. Toffa burko, v treh dcianjih, »Dva se ženita«. Občinstvo, ki le do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je zadovoljno sledilo poteku igre in z navdušenim iploskanjein nagradilo igralce. Igrali c i 10 . *®la ugajali, posebno 'pa: Pudgar Ruidi kot Bobek, Kopmaier Minka kot Metka1, Weidl Štelka *ot mati in režiser Kočan. Upamo, da bomo ,nieli priliko še večkrat pozdraviti naše igral-Ce na odensikih deskah.
JESENICE
Dobrodelni prireditvi. V zadnjem času sta 5® vršili pri nas dve dobrodelni prireditvi, ‘»ko je v nedeljo, dne 22. decembra 1. 1. priredilo »Kolo jugosl. sester« koncert, ki je bil namenjen 'božičnici revnih otrok. Na njem so nastopali domači pevci in godbeniki, pa tudi nekaj tujih gostov. Prireditev je lepo uspela 'n le nudila precej dohodkov za obdarovanje revne delavske mladine. V nedeljo, dne 5. t. ni. se je pa vršila v dvorani »Delavskega do-nia« prireditev dramatičnega odseka gasilske ete K ID v korist zimske pomoči, občin Jesenice in Koroška Bela. 19 točk, vseh mogočih, le izpolnjevalo zelo obširni spoved. Solospevi, ue/ti, terceti, ipelvski zbor, havajske kitare, JHetni nastopi, šaljivi prizori, so zabavali navzoče, ki jih je bil a polna clvoran.a. Prireditev le prinesla din 1580, kar je bilo razdelje.io na m 580 za Koroško Belo, din 1000 pa ra jeseniško zimsko pomoč. [ .jt k
LJUBLJANA
Kakšne so želje staršev glede preobrazbe srednje šole?
Prinašamo nadaljnje zahteve zveze društev »Šola in dom«, ki so bile sprejete na občnem zboru zveze lani. Smatramo, da je dobro, ako se starši seznanijo z njimi:
8. Med starši je treba vzbuditi več zanimanja za šolo, da se utrdi med ljudstvom močna zavest o važnosti šolstva, za tvarni in duhovni napredek vsega naroda. Roditeljski sestanki naj se redno vrše na ljudskih in meščanskih šolah, v srednjih šolah pa vsaj za nižje razrede.
9. Vse učne osebe naj bi bile nameščene in po želji premeščene med1 velikimi (Počitnicami, da bi ne bilo prevelikih izprememb v učnem osebju med šolskim letom.
10. V nižjih razredih srednjih šol naj pu-učujejo najsposobnejši in najboljši vzgojitelji.
11. Prosvetna oblast naj predloga za izpre-membo zakona o ljudskih in srednjih šolali da
15. Na predlog zastopnika trboveljskega društva je bil sprejet sklep, da naj bi bila pri nas strožja cenzura filmov, ker so nekateri preveč krvavi, drugi preveč razkošni in vzbujajo mladini manjvredne nagone in želje, ter jo s tem odvajajo od resnega dela pri lastni pripravi za življenje.
16. V Zagorju je potrebno novjo poslopje za meščansko šolo, ki nima primernih prostorov. Zemljišče za novo sitavbo je že pripravljeno, torej bi bilo prav sedaj čas, da prične občina zidati novo šolo.
17. O skupni vzgoji moške in ženske mladine se je razvila daljša debata in je bil končno sprejet sklep, naj o tem važnem vzgojnem vprašanju razpravljajo tudi društva na roditeljskih sestankih.
Zveza društev »Šola in dom« izdaja za srednje in meščanske šole knjige, ki so po učnem načrtu Predpisane kot domače čtivo iz tujih
pregled in v razpravo širšemu krogu star- jezikov. Do sedaj so izšle v njeni založbi 'tri
šev in vzgojiteljev, Preden jih uveljavi, ker ti zakoni zadevajo vso narodno prosveto, ne samo ozek krog oseb, ki so slučajno imele možnost, da so načrte predložile oblasti.
12. V ljudskih šolah se naj o novem učnem načrtu, ki se pripravlja, zagotovi čim več ur materinemu jeziku.
13. V Mariboru se naj ustanovi poklicna posvetovalnica, ker ie zaradi industrijskega značaja mesta prav tako potrebna kot v Ljubljani. '
14. Vzgojitelji bodo mogli svoje izredno težavno deio samo tedaj dobro izvrševati, če bodo stanu primerno nagrajeni in to tem bolj, ker nimajo nikakih stranskih dohodkov in u-godnosti, kot jih imajo nekateri drugi poklici.
srbohrvatske, štiri nemške in dve francoski knjigi. Narodne pesmi dva zvezka Šenoa: Karanfil s pjesniKova groba; O. Lud\vig: Der Erbforster; Grimms Marchen, dva zvezka; J. Eichendorf: Aus dem Leben eines Taugenichts; Perault: Contes de Pees in Komentar le Mol-lierovemu Le Bourgeois gentilhommc. Knjige razpošilja zveza naravnost dijakom ter jim daje pri skupnem naročilu za vsakih deset plačanih izvodov še en izvod brezplačno za siromašne učence. Namen izdajanja knjig je, omogočti dijakom in staršep, da si nabavijo knji/ge čim cenejše; zato zveza ne dela za dobiček, temveč le za kritje lastnih stroškov in ohranitev obratnega kapitala. Računi so bili soglasno odobreni in odboru izglasovana razrešnica.
M A K 1 b O H
66 tekstilnih delavcev in delavk je dobila minuli teden odpoved v »Alariborski tekstilni tvornici«. Odpuščeni so bili delavci iz predilnice, ker je začelo Primanjkovati bombaža tudi v tej 'tovarni, kjer so doslej domala ves čas skoraj polno obratovali. Iz istega razloga je bilo odpuščenih tudi več delavcev pri tvrdki »Predionica i tkaonica d. d.« Seveda grozijo odpusti delavcev tudi v drugih tekstilnih tovarnah, če se ne bo kmalu rešilo vprašanje surovin, za katere je vedno hujša i&iska. Od časa do časa objavlja dnevno časopisje vesti, da so bile v Mbskvi in v Turčiji nabavljene velike količine bombaža in da je sedaj obstoj naše tekstilne industrije zagotovljen. Vedno pa se izkažejo ta poročila kot netočna, tekstilne tovarne vedno bolj krčijo svoje obrate in je polno zaposlenih le še prav majhno število delavcev, dočim ostali delajo samo po dva ali tri dni na teden, ker bombaža ni od nikoder. Polno zaposlene so samo 'tovarne tkanin iz umetne svile. Ta strašna negotovost pred bodočnostjo seveda Porazno vpliva na prizadeto tekstilno delavstvo in bi bilo nujno potrebno, da se vlada resno zavzame za to zadevo in omogoči nabavo potrebnih surovin za tekstilno industrijo. Neresnična poročila pa samo povečajo zmedo in ustvarjajo še hujše razočaranje med prizadetim delavstvom, ki ga tepe draginja m brezposelnost. Posledic tega nezdravega pojava v tekstilni industriji pa ne bodo občutili samo prizadeti delavdi, temveč tudi mali obrtniki, trgovci itd., ker kupna moč delavstva vedno bolj pada, istočasno z naraščajočo draginjo in pomanjkanjem življenjskih potrebščin. Na vsak način je treba nemudoma najti sredstva, da bodo težko prizadete družine brezposelnih tekstilnih delavcev prejemale redim in primerno podporo, dokler bodo brez zaslužka, t. j. prva nujna naloga odločujočih člniteljev, še bolje pa bi bilo, če bi se takoj presrbelo dovolj surovin tekstilni industriji, kajti delavci si želijo zaposlitve in dela ter primerno mezdo, ker jim ni do miloščine, pa četudi se ta deli v obliki zakonite podpore. — Zadnjič smo čitali o ustanovitvi neke vrste banovinskega fonda za preskrbo brezposelnih tekstilnih delavcev. Kaj pa je sedaj s to zadevo? s •	...	»	.	i
Težka nesreča v Splošni stavbeni družbi na Teznu. Monterju Recnjaku je v soboto, dne velika železna plošča in mu zdrobila kost. Ne ve se še, kaj bo z nogo. Odpremili so ga takoj v bolnišnico.
Proces proti ponarejevalcem 501! dinarskih bankovcev bo pred mariborskim okrožnim sodiščem. Obtoženih je 28 osumljencev in zaslišanih bo nad 200 prič.
2.000	din ie izgubila natakarica Marija Goi-ljatova na Meljski cesti. Ako je najditelj poštenjak, ho vedel, kaj mu je storiti.
Za več tisoč dinarjev zlatnine iso odnesli neki še ne izsledeni vlomilci iz stanovanja j$o-tiilničaria Martina Polaka na Aleksandrovi cesti št. 79.
Vsled silnega mraza (skoraj vsak dan okrog 20 pod ničlo) prihaja malici kmetic na trg in to seveda občutijo gospodinje.
*
Režiser in gledališki igralec Vlado Skrbinšek, bo s prvim februarjem zapustil Maribor ter odšel v Skoplje k tamošnjemu gledališču. Visi prijatelji gledališke umetnosti bodo težko pogrešali tega 'odličnega režiserja in igralca, ki je dolgo vrsto let nastopal na mariborskem odiru.
Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe priredi v sredo, dne 15. t. m, v dvorani »Narodnega doma« U.JMA, Društvo jogoslovan' sikih glasbenih avtorjev. Koncertne točke bo izvajala ga. prof. Marta Osterc Valjalo.
Narodno gledališče. Sreda, 15. januarja zameta. Četrtek. 16, januarja ob 20. uri »Lepa Vida«. Red C.
Maribor brez brzovlaka z Zagrebom. !>v ■..
•-»	--- i	Mari-
ihor je imel na vse strani ugodne železniške zveze dnevno kar po več parov brozovlakov. « t	. , Dva sta se križala iv Mariboru
še nedavno v zgodnjih jutranjih urah med 2. in 3. uro *. .iz Trsta in Dunaja, v sezoni, zjutraj ob 7. uri, iz Prage in Splita, po obedu ob 2. uri brzovlaka iz Prage in Dunaja, katerima sta odgovarjala popoldne po 4. uri brzovlaka iz Trsta in Beoigrada, v dobrih sezonskih časih sta vozili kar dve garnituri, ob 3. popoldne madžarska brzovlaka, ki sta prevažala letoviščarje po Draivtski dolini na Koroško, a zvečer olb 9. uri je bil še zoipet br-zovLak za Jadran. S 15. februarjem pa bo imel Maribor zvečer ob 6. uri zadnji vlak proti jugu in poltem do 5. ure zjutraj nobenega več. Brzovlak ostane še samo med! Mariborom in Ljubljano, od Zidanega mosta do Zagreba je priključek na ta brzovlak ukinjen. Nočnih br-zovlakov že davno nimamo več in tako se Mariborčani ne bodo mogli več voziti v Zagreb z brzovlakom. Velika sprememba za duševno življenje Mariborčanov bo zlasti tv tem, da bodo prihajali odslej beograjski dnevniki šele popoldne z brzovlakom, ker je ukinjen tudi dopoldanski oSebni vlak iz Ljubljane, ki je doslej na Zidanem mostu pobral beograjsko »Plclitiko« in jo ipripeljal dopoldne v Maribor. S tem bo seve število čitafeljev »Politike« v Mariboru znatno padlo, ker bodo njene vesti proti večeru že tudi precej zastarele, saj bodo od prejšnjega dne. S to redukcijo je tore) obmejni Maribor iznatno potisnjen v pro,-vincijalne razmere. Kdor se bo pripeljal z jutranjim brzovlakom iz Beograda, bo moral bodisi v Zagrebu, ali v Zidanem mostu od jutra čakati na popoldanski osebni vlak ter bo lahko prispel v Maribor najhitreje šele z brzovlakom ob 4. uri popoldne ali šele proti 6. uri z večernim osebnim vlakam.
Zaščitite življenje pobreških delavcev in prebivalcev.
V našem listu že več let opozarjamo, kako nujno potreben bi bil most čez Dravo, ki bi vezal Pobrežje z Meljskim predmestjem. Ne borno omenjali, kolikokrat je bil ta most obljubljen prizadetim Pobre|ancim, zlasti ob priliki raznih volitev, ponovno »pa morami® naglasiti, da je mest nujna zadeva. Tekstilni delavec, ki stanuje na spodnjem delu Pobrežja in je zaposlen iv neki tovarni v Melju! nam sporoča, da se ie te dni peljal z brodonv zgodaj zjutraj čez Dravo v službo. Brodar je vioizil s čolnom, v katerega se je natrpalo okrog 15 do 50 ljudi, čeprav je brodar opozarjal na nevarnost, ki preti, aiko je čoln preobložen. Ker se pa ob zgodnjih urah vozijo čez brod samo delavci, ki morajo hiteti v službo, na drugi strani pa je v silnem mrazu težko čakati na povratek čolna, se ti delavci rajše vozijo v smrtni nevarnosti čez Draivo, zlasti sedaj, ker zaradi zasneženih cest ne morejo uporabljati koles, peš ipa rabijo čez državni most v Melje majmaiDij ento uro. Predno je izbruhnila kriza v tekstilni industriji, so nameravali prizadeti delavci samri organizirati akcijo iza zbiranje sredstev, s katerimi bi bili na lastne stroške zgradili brv čez Dravo. Pomanjkanje dela v tekstilni industriji pa je tudi to akcijo onemogočilo in taka stavlja dnevno življenje na kocko na stotine delavcev, kar bi lahko vse izostalo, ako bi imeli ta, potrebni most. »Nikoli več se ne bom peljal v tako natrpanem čolnu, ker me je bilo resno groza je dej-al prizadeti delavec. Most bi torej morali pričeti graditi ne samo iz prometnih ozirov, temveč tudi v zaščito p obrezkih prebivalcev, ki jih je nad 11 tisoč.
STUDENCI PRI MARIBORU
I. Del. kolesarsko društvo, podruž. Studenci
javlja, da letos ne priredi svojega 12. »Kmetskega plesa zaradi velike draginje, ki tare delavstvo, da nima denarja za zabave. Odbor.
POSLEDNJE TESTI
Nemško vojno poročilo:	Dne 14. in v noči
na 15. t. m. so se nemška letala omejila na izvidniške polete nad južno Anglijo. Požari v Plymouthu so še trajali.
italijansko vojno poročilo: Dne 14. t. m. so bili na albanski in libijski fronti lokalni boji. Angleška letala so metala bombe v vzhodni Afriki in v Libiji. Škoda ni velika.
»Za Angljo je važno vprašanje miru, ne vojnih ciljev«, je izjavil minister Greenwood, >o tem vprašanju pa bo skoro spregovoril Churchill«, je rekel minister, ki pripada- delavski stranki.	...
6.100 km brez pristanka lete bombniki, ki jih ie sedaj dobila Anglija iz Zedinjenih držav, Doslel ije priletelo v Anglijo šest takih bombnikov.
Nujnost za razpravo o zakonskem, načrtu, ki predvideva ipomoč Angliiii in vsem ostalim napadenim državam v obliki posojanja orožja, je sprejel kongres v Washingtonu, Roosevelt bo dobil najširša ipclcblastila, kar jih je kdaj imel kakšen ameriški predsednik. Proti zakonu je samo >par izolacionistov.
Švicarska vlada bo zopet protestirala v Londonu, ker angleška letala lete pri svojih napadih na Italijo čez Švico.. V noči na 15. sio ’ bila letala zopet nad Schaffhausenom, ab nemški meji.
Podonavska konier«nca, ki bo obravnavala vprašanja ulprave na Donavi od Braile do Su-line (izliv Donave v Črno morie), bo te dni v Bukarešti. Sodelujejo samo Romunija, Nemčija, Italija in Sovjetska zveza.
Nemška trgovinska delegacija z dr. Schnur-reeitm na čelu je zapustila Moskvo. Na kolodvoru se ie poslovil z njo komisar za zunanjo trgidvirjo Višinsiki.
Silen mraz vlada v Romuniii. V .lassyju imaio 36 stopinj pod ničlo. Volkovi so vdrli v vasi. Zaradi megle je boj z volkovi težaven. Ne ve se še, koliko ljudi ie zmrznilo in koliko so iili raztrgali volkovi. Promet je ustavljen. #
Velik požar v tovarni papirja Bratov Piatnik
ie izbruhnil dne 15. t. m. dopoldne. Požar še traja, ne ve se, ali gori upravnic* poslopje ali toivama.
Preskrbe, industrije s petroleiem bo od 1. februarja urejena z nakaznicami. Podjet;a morajo javiti količine, ki jih potrebujejo, pristojnim zbornicam.
Flitvice bodo proglašene za narodni park,
banovina bo zgradila velik hotel.
IZ CESKE
Koliko je v Protektoratu prebivalcev? DNB
javlja iz Berlina, da je na podlagi živilskih izkaznic v tem letu na ozemlju Protektorata Češke in Morave 7,380.000 oseb. V tem niso všteti rajhovski državljani in nemška vojska, ki so prišli na Češko od leta 1939 najprej. Pri izmeri 48.959 kvadranih metrov znaša gostota prebivalstva Protektorata Češke 150.7 prebivalcev na kvadratni meter, približno toliko, kakor nai Virtemberškem in v Turingiji. V štirih velikih mestih Protektorata: v Pragi, Brnu, Moravski Ostravi in v Plznjiu prebiva 20.6 odstotkov vsega prebivalstva.
Uspeh razstav »Narod svojim upodablajočim umetnikom« je letois nadkrilil vsa pričakovanja. Razstave so se vršile ipo vseh večj>h in manjših čeških mestih. Rekorden obisk je pokazala izlasti Praga. Razstave so zaključile dne
6.	januarja. Umetniki so pokazali visoko umetniško kvaliteta in izrazit napredek.
Poseben voz slikarskega umetnika. Znani češki slikar Chodske Jarotslav! Špillar si je pred leti nabavil za slikanje v naravi tuidi v zimskem času primeren voz z velikimi okni in pečjo, katerega isi je dal zapeljati kam v sredino zasnežene pokrajine in je potem na ta način tudi v najhujši zimi pričaral svojem« narodu najlepše pokrajinske slike. Za Špillar-jem je voz prevzel drug umetnik slik Kalvoda, a sedaj poročajo listi, da je prešel ta »umetniški« Voz z zaprto streho in pečjo na slikarja Fr. Bedricha Anderla, ki se je podal z njim v Pošumavje. Sedaj slika Andierle v tem vozu v šumavskem kraju Bezdekovo in prinašajo češki listi sliko voza z umetnikom, ko gleda skozi okno. Na ta način je umetniku omogočeno slikanje ob vsakem vremenu.
Še omejitev zimskih plaščev. Ministrstvo trglcvine ie izdalo odlok, da se za naiprej tudi na drugi oblačilni listek (rumene barve) moškim ne isme dajati blaga za zimske plašče in tudi ne podloge
Prepoved sprejema perila cd bolnih oseb. Primator glavnega mesta Prage je izdal razglas, s katerim v interesu jaivnega zdravstva prepoveduje sprejemati perilo od bolnih oseb, posebno od rodbin, kjer se je pozaivila kaka nalezljiva bolezen. Prestopki bedo strogo kaznovani.
Svsrilo dražilcem čebule in česna. Praški listi prinašajo delbelo tiskan poziv o o d gornjim naslovom, v katerem opozarja najvišji u-rad za cene, da se sme v Pragi na drobno prodajati čebula 1 kg po 2.40 kron in 1 kg česna največ po 9.90 kron. Zasačeni dirajiki, ki bedo [prekoračili te cene, bodo najstrožje kaznovani.
Nenavadne tatvine kožuhov. Praški listi iav-Ijaio, da so v Silvestrovi noči v praških }av-nrh lokalih izginili iz garderob izredno dragoceni diamski kožuhi. V kavarni na »Narodni cesti« so neki dami ukradli diralgocen perzi-ianer v vrednosti 25.000 kron, dvema drugima damama kožuhe v vrednosti po 15.000 kron, eni za 5000 kron itd. Skupno so pokradli to roč kožuhov za nad 70.000 kron vrednosti. Celo v cerkvi sv. Vita na Hradčanih so ukradli prepreko v vrednosti 10.000 kron.
'z UlCMimSk«*
Ministrski predsednik dr. Tuka je povabil rajibcvskegia ministra Dorpmiilerja na večerni obisk v Slovaško.
Nazaj v slovaška imena. Pri izvajanju akcije za obnovo prejšnjih slo(vaških rodbinskih imen ie sprejel iguverner slovaške »Narodne banke« dr. Krvaš staro slovaško ime sivoje rodbine Kabina. »Gardista«.	i*	'(•
KISUCE
Dr. IVAN HALEK (prevedel dr. Jule Gabrovšek)
12)
SOCIOLOŠKA RAZPRAVA ZDRAVNIKA O GORATIH KRAJIH SLOVAŠKE
Zemljiški gospodje po vseh enajstih slovaš-' kih žiuipah so se bodisi polastili naseljene ur-baske zemlje, ali pa so podložnike nasilno, z oboroženo silo in brez kakršnekoli odmene o-ropali lepšega in večjega dela njihove gozdne in orne zemlie ter jo pripojili k rodbinskim plemiškim fevdom in je nikoli več ne vrnili. Godilo se je res, da so- tako ugrabljeno zemljo znova odadali podložnikom, toda sedaj že kot redni zakup, za katerega jim je moral u-živalec daijati desetino letnega pridelka. Na ta . način so v letih 1700 do 1720 kmete nasilno, i
7.	orožjem spravili ob 167.000 bratislavskih juter zemlje, kar pomeni, da je v teh letih na Področju Slovaške prišlo 33.000 družin, to je najmanj 200.000 duš ob svojo posest, ki jih je redila.
Tako je ropal privilegirani razred in tako se te godilo podložnim kmetom.
Ta razred so olbsodili že zakoni iz leta 1514, 1548 in 1608 k popolni [brezpravnosti, odvzemši mu ivisako pravno zaščito.
V smislu teh zakonov noben podanik ni bil dosti beden, da ne bi bil mogel plačati kakršnihkoli, zakonitih ali celo docela nezakonitih davščin. Kadar nimaš s čim, berači, in od teža, kar naberačiš, odnesi vsak teden tretjino svojemu zemljiškemu gospodiu.
Duh teh zakonov, kolikor so se tikali pod- ! ložnikov, se razvidi iz kazni, ki so jih nala- j gali: odvzem denarja ali zemlje, odvzem posestva, požig hiše. odsekanje roke, skopljenje, , obešanje ...
Zato so pa ti zakoni nalagali kmetu tele težke diclžnosti: obdelovati ie moral zemljiškemu gospodu s svojo družino, hlapci in deklami, i vsa alodialna posestva. In to ni bila mala stvar, |
kajti obseg alodialnih (zemljišč različne vrste je znašal 74 do 97 odstotkov vse obdelane zemlje. Razen tega je moral plačevati zemljiškemu gospodu davek za ur.barsko zemljo; ko-mitatu ie moral plačevati komitatski davek in delati je moral pri gradnjah 'komitatskih cest ter mostov. Vladarji! je pa odrajtaval državni davek ter ob vojni opravljal še vso ostalo tlako. Državni in komitatski daviki so bili vsi prevaljeni zgolj nanji, plemič je bil oproščen vsakršne davščine. Plemstvo, ki ie imelo v svojih rokah davčno politiko v komitatu, je drlo kmeta tako. da je pri izterjevanju državnih davkov obremenilo samo njegov pridelek, ko je kmeta limeto že samo na debelo -odirati.
Ziačetkom 19. stoletja je znašala cena kmečkega posestva, to je zemljišča v obsegu 20 do 40 juter 1000 zlatov. Letni pridelek je predstavljal 6 odstotkov kupne cene posestva. Izdatki v gotovini in pa vrednost vsega tega, kar je kmet dajal državi, vladarju in cerkvi, nadalje redili izdatki gospodarstva im prehrana družine so dosegali 40 odstotkov vrednosti naselbine. Uspeh je bil tedaj 34 odstotna izguba, ki jo je moral kmet nadoknaditi z garanjem na poku, z dninami, krošnjarjenjeni in podobnimi deli, tako da ie za to izčrpaval vse svoje: sile.
Odtod izvira stalni, kronični iglas, ki je vladal po slovaškem podeželju.
To stanje je bilo pa za zemljiškega gospoda baš najugodnejše. Podložnik mu je donašal največ koristi takrat, kadar je životaril skoraj na meji med življenjem in smrtjo.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Amerika in vojna
Veliki dobički ameriške oboroževalne industrije
V socialističnem dnevn. »Berner Tagivacht« beremo:
Med tern ko drvi Evropa v neizogibno obu-božanje, cvete v Ameriki trgovina kot v zlatih časih blagostanja. Čim bolj premetene postajajo bojne metode, tem dražja ie vojska in moderna letalna vojna požira vsak dan težke milijone. Evropski narodi morajo svoje živ -ljenjske potrebščine na račun viojne produkcijo vedno bolj omejevati. Eden največjih vojnih dobaviteljev so danes Združene države Severne Amerike. Vojna industrija v USA, ki izpolnjuje tudi velikanski lastni oboroževalni program, je v popolnem razmahu.
Oboroževalna konjunktura se zrcali v dobičkih rudnikov, petrolejskih družb, tovarn za letal itd. Navajamo nekaj primerov:
Čisi dobiček v mil. dolar.
1. pollet. 1939 1. pollet. 1940
Deset največjih petrolejskih družb izmed njih:
Shell-Union
Standard-Oil of Indiana	14,98
Standard-Oil of Califor.	7,12
Pet jeklenih trustov izmed njih:
Jones and Langhlin Steel 0,85 United Steel Corp.
Pet bakrenih rudnikov 22,59 izmed njih:
Knnecott Copper Corp. 10,11 Anac. Copper Mining	7,17
10 tovarn za letala izmed njih:
Douglas Airkraft Glenn-Martin Company	0,97
United Airkraft
Pri vseh teh števili __ ___________________  ,
se bo glavni vzpon šele počel, ker še produkcija — po soglasnih poročilih oboroževalnih podjetij — ni dosegla svojeg viška. Podob-
31,15	66,04
2,16	9,45
14,98	20,49
7,12	10,37
8,78	51,32
1 0,85	3,63
1,90	3,63
22,59	50,33
10,11	24,79
7,17	17,55
141,55	171,55
1,40	3,39
0,97	4,29
3,70	6,20
se mora	povdariti, da
no kot pri imenovanih produkcijskih podjetjih je tudi pri ladjedelnicah, smodnišnicah itd. Povsod se služijo ogromni dolarji!
Razume se, da je ameriško finančno časopisje nad tem izredno zadovoljno- Vendar je pa treba pripomniti, da ni prvič, ko doživljamo take reči. Od Anglije v napoleonskih časih pa do Združenih držav Severne Amerike v vojnem času 1914 do 1918 vedno ista nesem: Vojni dobičkar razširja svojo produkcijo, izboljšuje svoje stroje, daje odjemalcem kredite. Po vojni produkcija pada, stroji so odvisni, krediti se ne vračajo. Čim večja je vojna konjunktura, tem hujša je njej sledeča kriza. Tako danes, kot pred sto leti. In vedno sledijo krizi revolucionarna gibanja. Vse teče, vedno stopamo korak naprej; svet po sedanji vojni bo drugačen kot pred vojno.
TO IN ONO
Sovjetska zveza prodaja bombaž — in ga tudi kupuje. »Berliner Borsenzeitung« poroča, da je Sovjetska zveza kupila leta 1940 v Zedinjenih državah severne Amerike 99.000 bal bombaža.
Ogromni napredek v vojni industriji Kanade. Hull, kanadski minister za municijo, je pred kratkim prispel v Anglijo, kjer je dal časnikarjem nekaj podatkov o razvoju kanadske vojne industrije. Minister je izjavil, da bo od januarja dalje v Kanadi vsak teden spremenjeno po eno industrijsko velepodjetje v vojno tovarno. Desettisoči delavčevi so končali posebne tečaje, ki usposabljajo delavstvo za lina vojno-industrijska dela. Kanadske tovarne izdelajo vsak dan 500 novih vojaških motornih vozil. Tip teh vozil se je izredno dobro obnesel pri bojih v libijski pustinji. Produkcija granat in razstreliv je dosegla v novembru že 1 milijon na mesec, zdaj znaša že 1 'A milijona komadov. Produkcija strojnic narašča vsak teden. Minister je 'tudi izjavil, da je za- j poslenih v letalski industriji 14 tisoč delavcev,! isto število delavcev gradi nove vojne ladje, j Reuter.
Bombe za gašenje požarov. V Angliji so- iz' našli ne;ke vrste bomb, ki jih mečejo v ogenj in ki učinkujejo tako, tla ogenj ipogase. S temi bombami so zadnje dni uspeli pogasiti vse 't zapaljivimi bombami povzročene požare v 19 minutah. Reuter.
KULTURNI PREGLED
Takozvaae glasbene dekade prirejajo v Moskvi vsako leto v ieseni; to so veliki glasbeni festivali, na katerih mladi sovjetski skladatelji in glasbeniki pokažejol svope znanje in. napredek in se vzpodbujajo mladi neznani ta- j lenti. Ti festivali trajajo po navadi po 10 dni* j odtod! ime dekada. Na lanski dekadi se je irz- | vajalo v Moskvi nad 100 koncertov lazličniK i skladb in odlomkavi iz novih . oivjetskih oper. ] Zanimiva je snotv, ki si jo jemljejo sivjetski | libretisti za svoje opere: poleg epizod iz meščanske vojne, so uglasbili tudi opero »Dekafc-risti« in »Jemeljan Pugačev«.
Znanstvenih knjig in publikacij je bilo v ietu 1939 izdano v SSSR 5277, v 31,793,.000 izvodih. Izhajalo je 883 znanstvenih časopisov im revij v 45,800.000 izvodih.
Delavski pravni svetovalec
3 dobre
tkalce
sprejme
Tekstilna družba Košaki
SELNICA OB DRAVI
Draga zamuda. Naše šolsko poslopie sc je začelo graditi v zelot neprimernem času, Ceiie gradbenemu materijalu so začele med zidanjem naglo rasti. Toda v začetku ieta 1940 je bilo še vedno čas, da bi se bilo moglo doseči nižje cene za izvršitev pečarskih, steklarskih in mizarskih del, kot pa jih bo treba za ta dela plačati danes. Izdatki bodo silno narasli, plačati pa jih bodo morali davkoplačevalci. Baje ie zamuda z razpisom pečarskih', steklarskih in mizarskih del nastala zaradi tega, ker ni 'bi 1 o potrebnega denarn na razpolago. Gradbeni odbor se je menda trudil za posojilo, ali vsaj predujem pri Fabki elektrarni, ki pride v poštev kot naj/ečji davkoplačevalec v naši občini, ne vemo pa, ali je uspel, ali ni in tudi ne kdaj ie tozadevno stopi! s Falsko družbo v stik. Mclgoče bi bila Falska duiba raje priskočila na pomoč, ako bi bila imela v odboru svojega zastopnika? Na vsak način je treba ugotoviti, zakaj ni b;lo mogoče dobiti posojila že iv začetku 1. 1940, da ne bodel ljudje po nepotrebnem mislili, da nosi kdo še posebno krivdo zaradi tega.
Renta po umrlem sinu. (Studenci).
Vprašanje:	Moj	sin, ki je bil v službi pri
štabu za utrjevanje, se je smrtno ponesrečil. Bil je zmenov v skulpnem gospodinjstvu in pomagal vzdrževati ostalo družino. Na mojo vlogo na SUZiOR za rento, mi je SUZOR rento odklonil iz razloga^ da |pogeduj;;in malo hišico in da sem v železniški službi. Ali imam pravico do kake odškodnine?
Odgovor:	Staršem pripada renta v višini
ene tretjine zavarovanega letnega zaslužka ponesrečenega otroka. Predpogoj je, da so starši živeli s ponesrečencem v skupnem gospodinjstvu in da jih je ponesrečenec s svojim zaslužkom v pretežni meri ivizdrževal. V vašem primeru j;e dajal sin očividna le manjše zneske za oskrbo in vas ni vzdrževal, vsled česar rente ne boste mogli dobiti. Pravico pa imate do pogrebnine po ponesrečenem sinu, ki znaša tridesetkratni znesek idfnevne ‘zavarovane mezde in ki vam pripada, alko ste vi oskrbeli pogreb.
Delna zaposlitev pred odpovedjo, (Maribor).
Vprašanje: Bil sem zaposlen v tovarni zadnji čas le po tri dni. Koliko mi mora delodajalec plačati za odpovedno dotbo, polnih 14 dni ali samo dvakrat po 3 dni?
Odgovor: Če ste bili vsled sporazuma med delavstvom in podjetem zaposleni zaradi pomanjkanja surovin le delno, zato da ni bilo treba odpustiti delavstva, se smatra ta dogovor kot veljaven. Zato vam gre v slučaju odpovedi le tista mezda, ki bi jio dobili, če bi delali v odpovedni dobi, torej mezda za dvakrat po 3 dni.
Orožne vaje. (Ljubljana).
| Vprašanje: Preteklo leto sem bil na orožnik | vajah meseca aprila in meseca decembra. Pri podjetju sem bil zaposlen nepretrgoma tri le-, ta. Prvič mi je podjetje plačalo mezdo za stili . tedne, za druge orožne vaje pa mi ni hotel«, i češ, da zakon tega ne predvideva. Prosim vas, da mi sporočite glede dolžnosti delodajalca zaradi plačevanja za čas orožnih vaj.
Odgovor: Vaše vprašanje je bilo že večkrat predmet pravnega svetovalca. Zakom določa, da mora delodajalec plačati uslužbencu mezdo za 4 tedne, ako je bil uslužbenec pri njem zaposlen vsaj že leto dni. Pri tem zakon ne dela nikake razlike v tem smislu, da bi uslužbencu za naslednje orožne vaje v istem letu mezda1 ne pripadla. Zato imate za druge orožne vaj« ravnotako pravico do plače za doibo 4 tednonr! kot prvič.
Odbitki pri orožnih vajah. (Borovnica).
Obrtni zakon določa, da mora biti uslužbenec za čas vojaških vaj od delodajalca za dobe 4 tednov denarne dohodke, če za ta čas ne prejema led države ustrezajoče odškodnine. Ako ste torej doibili pri vojaški služlbi kako ustrezajočo odškodnino, vam jo lahklo delodajalec odtegne, drugače pa ne.
Povišanje najemnine. (Hrastnik.)
Tudi novi lastnik hiše vam dosedanje najemnine za najeto podstrešno solbo ne sme povišati. posebno pa ne od sedanjih din 100 na din 150. Če bo to kljub temu storil in ga ovadite, bo hišni lastnik celo kaznovan in vami tti treba plačali poviška.
anne ciani
delavskih kulturnih In Športnih društev:
fi
VZAJEMNOSTI
ffi
SEDAJ JE ČAS:
DETOLJUBA";
da za mali denar hranite kolesa čez zimo, ako nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, popraviti, emajlirati, ni-kiati ali chromati. Zelo bodete zadovoljni, ako lih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Kneza Koclja ul. 1^, podruž. ogal Ptujske ceste. 1 elefon 21-30. — Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov.
fV
Zahvala
vsem, ki so nam kakorkoli lajšali bol ob tragični izgubi našega sina, brata, strica in svaka
Vinka Jelena
se najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo odposlanstvu Gasilske čete za udeležbo na pogrebu in poslovilni govor njenega predstavnika ob odprtem grobu, kakor tudi tovarišem rudarjem, ge. Ježovnik Mariji in Gasilski četi za krasne vence ter vsem prijateljem in znancem, ki so prispeli iz Št. lija pri Velenju v Slo-venjgradec in spremili dragega pokojnika na zadnji poti.
Žalulotl ostali
Izdaja In arelule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskam# d. 'i. v Mariboru, predstavnik V. Mrim v Mariboru
I. delavskega osrednjega kole* sarskega društva za dravsko banovino v Mariboru;
Glasbenega druSiva Železniških delavcev in uslužbencev;
Delavskih Bevskih zborov v Mariboru;
»CANKARJEVE DRUŽBE" in kupuite nfen koledar.