M/miDR/lC CENA 120 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA MKI IZOLA OKT. REV. I, 6310 IZOLA ROZMANOV ZAKOi« PRILOGA OTOK: VUKA KUMAR - HITI (Mef) V nedeljo so v izolski marini pripravili predstavitev jadralskega projekta Hom 2000. Pravzaprav je šlo za predstavitev jadrnice in posadke, ki naj bi kot prva, povsem slovenska posadka, z doma narejeno jadrnico preplula vse svetovne oceane in seveda obplula tudi znameniti Cap Hom. Seveda gre za spoštovanja vreden projekt, ki je seveda drag a tudi športno zahteven, tako za jadralce kot za jadrnico. Glede na to, da imamo Slovenci takšne projekte zelo radi in jih velikokrat celo državno podpiramo, bi vendarle kazalo opozoriti na nekatere malenkosti, da se ne bomo pustili nategovati tako, kot se je, tudi v primem izolske marine, s potujočo zobozdravniško ladjo, že dogajalo. Za tiste s slabšim spominom naj spomnimo na pomp, ki ga je bil deležen madžarski jadralec, ki je pred desetletjem krenil na pot okoli sveta z doma narejenim katamaranom, pa je kljub veliki medijski podpori prišel le do Novigrada. Le malo dlje je prišel madžarski jadralec, ki naj bi sodeloval na regati okoli sveta, pa je svojo pot končal le nekaj dni po izplutju iz Izole. Avanture najbolj K Banka Koper znanega slovenskega jadralskega popotnika, Jureta Šterka, so tudi dovolj znane, čeprav obstajajo tudi pripombe na tak način potovanja po etapah. Jadralci morajo na svoj rovaš zapisati tudi znano afero z veliko tombolo s katero so zbirali denar za gradnjo jadrnice za America's cup, zgradili pa leseno korito in izginili v neznano. Seveda lastnikom Horna in jadralcem ne gre vnaprej očitati takšnih ali podobnih namenov, velja pa biti previden pri ocenjevanju njihovega projekta, ki je prav tako zamišljen kot triletno jadranje po etapah z vmesnimi daljšimi skoki na kopno. Zanimivo je tudi, da o predstavitvi niso obvestili lokalnih medijev, kaj šele, da bi se sploh posvetovali z dvema Slovencema, Djurom Babeličem in Jurijem Dorošenkom, ki živita v Izoli in Kopru, in sta velik del teh poti že opravila na pravi regati, imenovani Whitebread. Junija naj bi morski popotniki krenili na pot iz Portoroža, toda nedeljska predstavitev, na kateri je bila tudi izolska županja, je dala slutiti, da bi se za organizacijo spektakla znala ogreti tudi občina Izola. Saj res, kaj že pomeni angleška beseda hom? K TRGOVSKA 4 OBRTNA CONA IZOLA S tel.; 066 646 - 608, 645-778 I fax: 066/ 645 - 779 NA OPREMA : K.' AVTODELI - DODA K® 21,Januar 1999 Adriatic vaša zavarovalnaJHRPptwTTYTTì PREVEČ POPIT JE VZEL IZPIT Vožnja pod vplivom alkohola je nevarna reč. Nevama je za druge udeležence v prometu pa tudi za tistega, ki si jo privošči po sprejetju novega zakona o varnosti v cestnem prometu. Poleg klasičnega odvzema točk namreč vozniku, pri katerem odkrijejo količino alkohola nad 1.5 g na kilogram krvi, sledi avtomatski odvzem vozniškega dovoljenja oziroma ponovno opravljanje vozniškega izpita, doleti pa ga tudi kazen v višini najmanj 90.000 tolarjev. To dejansko pomeni, da ga doleti tudi denarno višja kazen, saj je treba opravljanje vozniškega izpita plačati, povrhu vsega pa sploh ni rečeno, da ga bo kandidat opravil, saj je opravljanje izpita zagotovo težavnejše od same vožnje. Za voznike začetnike pa velja, da v krvi sploh ne smejo imeti alkohola, sicer jih sodnik za prekrške takoj napoti na ponovno opravljanje šoferskega izpita. V decembrski akciji so izolski policisti preventivno ustavili 50 voznikov in opravili preizkus alkoholiziranosti, alkotest pa je kar pri 20-tih voznikih pokazal višjo stopnjo alkohola v krvi od dovoljene. Povprečna količina alkohola je bila v teh primerih kar 1.31 g /kg, kar seveda pomeni, da bo imela vozniška komisija precej novih kandidatov. Med kršitelji so bili tudi trije vozniki začetniki, rekorder pa je imel v krvi 2,75 g/kg. Izvleček iz zakona, ki govori o vožnji pod vplivom alkohola objavljamo na 2. strani, fotografija pa je z lanskoletne predstavitve aktivnosti in sredstev Policijske postaje Izola, ob občinskem prazniku. PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066/ 770-328, 770-728 fax: 066/ 770-329 MALO ODVZETIH DOVOLJENJ Prave evidence o tem, koliko občanov Izole bo moralo ponovno opravljati vozniške izpite preprosto ni mogoče dobiti, saj se ti podatki zbirajo na različnih ravneh. Policaji imajo namreč podatke o tem koliko voznikom so preverili stopnjo alkohola v krvi in koliko prijav so napisali za sodnika za prekrške, tako da pri sodniku za prekrške dobimo le podatke o tistih, ki jim je bilo dovoljenje odvzeto zaradi prekrška, ki so ga storili na območju naše občine. Kot je povedal izolski občinski sodnik za prekrške, Oskar Trebeč, je bilo pravnomočnih sodb doslej zelo malo, saj se kršitelji praviloma odločijo za pritožbo na sklep o odvzemu, nekaj zamude pa je tudi zaradi pritožbe na ustavno sodišče v zvezi z odvzemom dovoljenj. Sicer pa bodo natančnejše podatke imele upravne enote, kjer bodo dobili odločbe o odvzemu vozniškega dovoljenja, vendar takšne statistike, zaradi varovanja osebnih podatkov, verjetno ne bomo uspeli sestaviti. Vsem, ki s temi določili zakona o prometni varnosti, niste seznanjeni pa v pomoč ta-le izvleček. 116. člen (1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola. (2) Pod vplivom alkohola je voznik, ki ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon ali tudi pri manjši koncentraciji alkohola kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. (3) Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. (4) Ali je voznik pod vplivom alkohola, se ugotavlja s sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom. (5) Za druge udeležence v cestnem prometu se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena. Koncentracija alkohola v krvi 117. člen (1) Med vožnjo v cestnem prometu, in ko začnejo voziti, ne smejo imeti alkohola v krvi 1. vozniki motornih vozil kategorije C, E ali D; 2. vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz oseb in stvari ali prevoz oseb za lastne potrebe; 3. vozniki vozil, s katerimi prevažajo nevarne snovi; 4. vozniki, ki jim je vožnja motornega vozila osnovni poklic, kadar opravljajo ta poklic; 5. vozniki inštruktorji, dokler usposabljajo kandidate za voznike pri praktični vožnji vozila; 6. kandidati za voznike pri praktičnem usposabljanju; 7. vozniki začetniki. (2) Ostali vozniki imajo lahko do 0,5 grama alkohola na kilogram krvi pod pogojem, oa tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. (3) Voznik oziroma voznik inštruktor, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena (glej (1)), se kaznuje za prekršek: a) če ima od 0,00 do 0,50 grama alkohola na kilogram krvi, z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev in 1 do 3 kazenskimi točkami; b) če ima od 0,51 do 1,10 grama alkohola na kilogram krvi, z denarno kaznijo najmanj 35.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami; c) če ima več kot 1,11 grama alkohola na kilogram krvi, z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev in 5 do 7 kazenskimi točkami, ali s kaznijo zapora in 5 do 7 kazenskimi točkami. (4) Voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena (glej (2)), se kaznuje za prekršek: a) če ima do 0,50 grama alkohola na kilogram krvi in kaže znake nezanesljivega ravnanja, z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev in 1 do 2 kazenskima točkama; b) če ima od 0,51 do 1,10 grama alkohola na kilogram krvi, z denarno kaznijo najmanj 35.000 tolarjev in 2 do 5 kazenskimi točkami; c) če ima nad 1,11 grama alkohola na kilogram krvi, z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev in 5 do 7 kazenskimi točkami, ali kaznijo zapora in 5 do 7 kazenskimi točkami. (5) Vozniku motornega vozila, ki ima v organizmu več kot 1,5 grama alkohola na kilogram krvi, se izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk. TURISTIČNA AGENCIJA PROMET Z NEPREMIČNINAMI - APP/ 4+ 2 ROGLA Prosto tudi še za šolske počitnice - Francija / LA jOVE DU LOUP prevoz + namestitev + smučarska karta 37.000 SIT Istrska vrata 7, Izola tel./fax: 066/ 646 553, tel. 066/ 648 630, E-mail:laguna@siol.net iyHy\y]\ri[t It/M- jq tednik holanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066/600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 ■ 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola_________ HASKI SCHEVENINGEN Haag, nizozemska prestolnica je znana po marsičem. Med drugim tudi po kopališču Scheveningen in po mednarodnem sodišču, ki sodi tudi storilcem vojnih hudodelstev na območju nekdanje Jugoslavije. Ta inštitucija je za enega od novinarjev Slovenskih novic postala tako zanimiva, da je hotel njeno učinkovitost preizkusiti na policistih (beri miličnikih), ki so leta 1991 branili mejni prehod Holmec pred JLA. Holmec je bil do tal porušen, vendar je ostal v rokah njegovih braniteljev. V boju sta padla dva policista in dva pripadnika JLA. Od takrat je bil Holmec, skupaj s Krakovskim gozdom, nekakšen simbol uspešnega boja Slovencev za osamosvojitev. To mesto si je vsekakor zaslužil, čeprav je treba, resnici na ljubo povedati, da so bili enako uspešni spopadi tudi drugod po Sloveniji. Pri obrambi Holmca so sodelovali tudi pripadniki TO, ki jih pa novinar ne omenja in jim ničesar ne očita. Da je bil spopad oster je menda vsakomur jasno, da pa bi policisti streljali na vojne ujetnike (vojake JLA) je velika laž, ki pušča na hrabrem dejanju temen madež. Vse bolj postaja jasno, kako je do poskusa diskreditacije holmskih policistov prišlo. Zdraharstvo in odtujevanje raznih dokumentov iz obrambnega ministrstva se je, kot kaže, preneslo tudi na ministrstvo za notranje zadeve. Obračun vrha pa naj bi plačali branitelji Holmca in skupaj z njimi tudi verodostojnost in poštenost pripadnikov enot policije. Kmalu zatem, ko je vojna nevarnost za Slovenijo prenehala in je postalo jasno, daje osamosvojitev realnost so posamezni liderji začeli uveljavljati pravice do zaslugarstva. To se da razbrati iz posameznih knjig, ki sojih objavljali kot po tekočem traku in pri tem uporabljali materiale iz službenih arhivov. Sodelovanje TO in policije med osamosvojitveno vojno je bilo skoraj pozabljeno. Temu primemo sta nastali tudi dve veteranski organizaciji in sicer Zveza veteranov vojne za Slovenijo v katero so vključeni predvsem pripadniki TO in drugih obrambnih struktur ter Zveza policijskih veteranskih društev Sever, v katero so vključeni pripadniki policije. Nastali sta torej dve organizaciji, ki še osem let po osamosvojitvi nista zmogli toliko moči, da bi se združili v korist tistega za kar so se njuni pripadniki skupaj borili v letu 1991. Mogoče bo po sobotnem Holmcu kaj drugače. V kolikor ne, bi nemara imel prav tisti beograjski popevkar, kije dejal, da smo Slovenci bili in bomo samo Habsburški kočijaši. Državi, za katero sta policista na Holmcu dala življenji, bi predlagal, da branilce Holmca odkočijaši v Scheveningen na zasluženi dopust in da še pred tem v Ljubljani na tribunalu pusti zdraharje, ki so zadevo zakuhali. Mislim, da se s tem strinjajo vsi pripadniki takratnega izolskega TO, pa tudi pripadniki takratne policijske enote. V bodoče pa naj nam pomaga tisti, katerega imena po nepotrebnem ne bi omenjal. D. Kosmina PTTs NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. Odgovor NIN-u na Pojasnilo k Oznanilu Resnica ni pljunek! Res pa je, daje sunek! A s stoki jezljivimi se ne boš umil in ne skril, drag(i) NIN, in ah in oh, GIOVA-nin. Frane Goljevšček ZAHVALA Iskreno se zhvaljujem kolektivu vrtca Mavrica za izkazano pozornost ob izgubi mame. Ljuba Babič ^REDNA SEJA OS SE EN JAVNI ZAVOD V ponedeljek, 25. januarja se bo na svoji 3. redni seji sestal izolski občinski svet, ki bo obravnaval 12 točk dnevnega reda med katerimi je nekaj takšnih, ki so pomembnejše kot se zdi na prvi pogled. O odloku o kategorizaciji občinskih cest smo že poročali, posebej pa o problemu poimenovanja nekaterih cest oziroma območij v italijanskem jeziku. Po hitrem postopku bodo svetniki obravnavali (če se bodo s tem strinjali) spremembo odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada Občine Izola za izgradnjo neprofitnih stanovanj. Kot je znano je občina Izola ustanovila ta sklad zato, da lahko z njim sodeluje na različnih razpisih za posojila, kijih razpisujejo na ravni države. Zelo zanimiv bo osnutek odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Turistični center Izola. Čeprav gradiva za to točko nismo prejeli verjamemo, da gre za odločitev o tem, da vodenje turistične gospodarske politike v občini, predvsem pa upravljanje s turistično takso in drugimi sredstvi turizma v lasti občine prevzame organizacija, ki bo dejansko občinska. Kot je znano je bilo dvomov v zvezi s tem, kdo lahko po novi turistični zakonodaji upravlja s temi sredstvi, oziroma zastopa občinski interes v turizmu, kar nekaj. Nekaj časa je igralo vodilno vlogo Turistično društvo, ki pa je bilo neaktivno do te mere, da so škarje in platno prišle v roke Gospodarsko interesnemu združenju za turizem, t. i. GIZ - u. V strahu, da bi odločanje o turistični taksi prešlo v roke hotelirjev je občina Izola postala član združenja z večinskim deležem odločanja in je tako dejansko ohranjala svoj interes v opravljanju z občinskimi sredstvi namenjenimi razvoju turizma. Ves čas baje bilo v zraku vprašanje, ali takšno združenje ustreza zakonskim zahtevam. Kot kaže so se v izogib takšnim dvomom v občini odločili za ustanovitev javnega gospodarskega zavoda Turistični center Izola. Ali gre za naslednika GIZ-a, ki le spremeni ime ali za čisto novo organiziranost pa bomo izvedeli na ponedeljkovi seji. Na seji bodo svetniki obravnavali tudi predlog poročila o poslovanju režijskega obrata za upravljanje z javnimi parkirišči v letu 1998. Kot je znano je pred dobrim letom potekla koncesijska pogodba s podjetjem Biser, občina Izola pa je ustanovila režijski obrat, ki ga operativno vodi občinska inšpekcija. V zvezi s tem prevzemom dejavnosti je bilo kar nekaj polemik, zdaj so se stvari vsej delno pomirile, še posebej spričo podatkov o tem, koliko denarja je ta obrat "pridelal" občinskemu proračunu. V letu dni je obrat namreč zaslužil 22.5 milijona tolarjev prihodka, ko so odbili stroške plač, urejanja parkirišč in druge stroške pa je proračunu ostalo čistih 4,6 milijona tolarjev. Natančneje rečeno: za stroške pobiranja parkirnine je šlo 17.5 milijona tolarjev, poleg tega pa so v obratu prodali še za 1.9 milijona tolarjev tedenskih, mesečnih, polletnih in celoletnih abonmajev za parkiranje. Iz gradiva je moč razbrati, da bo županja predlagala, da se začasni režijski obrat ustanovi kot trajna dejavnost v okviru občinske uprave. Zagotovo bo zanimiva tudi razprava ob oblikovanju javnega razpisa za prosta dela in naloge poslovnega in programskega direktorja javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve. Kot je znano je ta javni zavod oblikovan tako, da ima enega poslovnega direktorja in dva programska direktorja, enega za kulturo in prireditve, drugega pa za šport. Glede na razpis gre pričakovati, da bo občina najprej izbirala namestnika sedanjega v.d. direktorja Lucjanu Kozloviča, ki istočasno skrbi za področje športa, za področje kulture pa bo očitno do nadaljnega skrbela Jadranka Orlando, ki je formalno zaposlena kot tajnik nekdanje ZKO Izola. Kaj bo iz te kolobocije nastalo, tudi glede na številne zainteresirane kadre, bomo še videli. Občinske svetnike čaka tudi cela vrsta kadrovskih vprašanj, predvsem z imenovanjem članov komisije za pripravo koncesijskega akta in koncesijske pogodbe za namensko turistično pristanišče, imenovanje Nadzornega odbora občine Izola, imenovanje dveh članov v nadzorni svet J.P. Komunala Izola in tako naprej. Sledila bo še informacija o načrtovanju izgradnje obalne hitre ceste, odgovori in vprašanja članov občinskega sveta in jihove pobude. Sejo občinskega sveta bo neposredno prenašala tudi TV Mandrač. MANDRAČEV Morda ste spregledali na prvi strani, toda današnja številka Mandrača je po svoje jubilejna. Za nami je 300 številk tega časopisa, 300 živčnih sred, ko zaključujemo redakcijo, 300 zamud z oddajanjem časopisa v tisk, 300 pričakovanj kako bodo uspele barvne fotografije in 300 ugotovitev, da smo za časopis plačali več kot smo iz njega iztržili. Če ne bi za vsak izvod časopisa plačali nekaj več kot 130 tolarjev, zanj pa iztržili 100 tolarjev, bi bili uspešno podjetje. Tako pa se prebijamo od številke do številke in brez Vas, dragi naročniki in bralci, bi nas bilo že zdavnaj konec. Zaradi vas tudi vztrajamo, in zaradi vaše zvestobe si ne bomo privoščili nobene fešte niti slovesnosti, ampak bomo morda zbrali denar in si privoščili družinsko pico in pivo. Ravno za družinsko piso nas je, tistih, ki vsak teden zložimo skupaj strani tednika brez katerega bi bila Izola zagotovo drugačna kot je. Ni nam treba posebej čestitati. Raje nam zaželite SREČNO. O MEJI S HRVAŠKO V petek, 22. januarja ob 18. uri bo v hotelu Marina v Izoli ustanovitev Civilne iniciative na državni ravni, ki naj bi spremljala aktivnosti na področju vprašanj meje na morju med Slovenijo in Hrvaško. Iniciativni odbor sestavljata Frane Goljevšček in Janez Lenassi, v vabilu pa sta med drugim zapisala: Vprašanje meje na morju med Slovenijo in Hrvaško je zašlo v politično patološko stanje. Izjave ministra za zunanje zadeve, g. Frleca, v zvezi s predvajanjem dokumentarnega filma o statusu Piranskega zaliva v Jugoslaviji, je zadnji dokaz takšnega obolenja. Civilna iniciativa bo spremljala aktivnosti na tem področju in zahtevala, da se rešuje vprašanje Piranskega zaliva predvsem z argumenti zgodovinskih dejstev. Priložili so tudi peticijo, ki jo bodo na sestanku dokončno oblikovali. 'affla računalniške starifve Goran FRAN0VIČ s.p. / Izola 9.korpusa 4, Izola / Tel.: 066/ 600 850 Mobitel: 041 628 507 / E-mail: malin@siol.net 1 Pred uvedbo DVD-ja BREZPLAČNA NADGRADNJA PROGRAMOV f RAČUNALNIŠKI PROGRAMI: • Glavna knjiga • Saldakonti dobaviteljev posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte • Saldakonti kupcev • Materialno poslovanje v gostinstvu • Trgovinsko poslovanje • Osnovna sredstva • Blagajniški dnevnik • Fakturiranje+izpis položnic daljinsko ogrevanje poraba plina stroški upravljanja ______ • Izdelovanje programov po naročilu • Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike ( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika, Razvoj programske opreme v okolju Windows Vzdrževanje programske opreme ROZMANOV ZAKON ? Red in mir v Izoli sta vznemirjena. Ne toliko zaradi samega reda ali miru ampak zaradi ravnanj tistih, ki naj bi skrbeli zanju. Začelo se je s podkupninami v policiji, nadaljevalo z nezakonitim pridobivanjem podatkov in preveč prijateljskim sodelovanjem policije in občinske inšpekcije, zdaj pa lezejo na plan vse mogoče preverjene in nepreverjene informacije o ravnanju posameznih občinskih in državnih služb in to celo za obdobje, ki smo ga skoraj že pozabili Sredi 90-tih je bila občinska inšpekcija v povojih, njen vodja pa Franc Rozman, ki pa na drugem razpisu ni bil sprejet kot vodja občinske inšpecije. Zato ga mnogi omenjajo kot vzpodbujevalca vseh teh afer, čeprav sam pravi, da nima niti te moči niti volje do takšnega ustvarjanja časopisnih afer. Tej njegovi trditvi oporeka njegov nekdanji sodelavec, Zvone Jenko. - Poznamo vas kot solastnika odpada na Baredih, poznamo pa vas tudi kot bivšega občinskega redarja v Izoli. - Za občinskega redarja sem prišel honorarno, ker sem že bil v pokoju. Moj šef je bil takrat Franc Rozman, kot redar pa je bil zaposlen še pokojni Danilo Drofenik, ki gaje Rozman za nekaj časa odstranil s službe, vendar ga je kasneje sprejel nazaj. Takrat ko ni bilo Drofenika sem jaz tudi nastopil to delo. Povabil me je Rozman, ker sva se poznala, vedel je, da sem bil prvi redar v Kopru, ko se je ta služba začela. Takrat sva se srečala, povedal je, da rabi neokga takega in ker sem bil prost sem ponudbo sprejel. - Kakšna služba je bila pravzaprav to? - Jaz sem si to čisto drugače predstavljal. Ko sem bil v Kopru sem moral delati po zakonu in odloku, tukaj pa je bilo bolj po domače vse skupaj. - Verjetno ste delali po odloku o javnem redu in miru? - Ja, ampak ga kaj preveč nismo upoštevali. V službi smo bili bolj ali manj po gostilnah, če je imel čas je Franc prišel na delo na občino, posebej takrat, ko je potreboval denar. Drugače pa smo bili bolj po oštarijah. - Kako mislite to, če je potreboval denar? - Veste kako je. Jaz sem se kasneje začel malo bolj zanimati za tiste odvoze s pajkom in so mi postali malo sumljivi. To je bilo kar tako, na akord, po 22,18 ali najmanj 12 vozil odpeljanih na dan. Ko sem bolj pazljivo to opazoval sem videl, da je z mandatnimi kaznimi izsiljeval, ker ni dal vozila, če nisi plačal takoj, kar je dejansko nezakonito, ker bi moral dati položnice, da jih stranke plačajo. On tega ni hotel in je grobo zahteval takojšnje plačilo. Vsak dan so bile zaradi tega pritožbe pri Maksu na policiji, pa pri Branetu (Andrejašiču op.a.) na občini, vendar nihče ni storil ničesar, zato seje to kar nadaljevalo. Dejansko je imel to službo čisto v oblasti. - Takrat smo se občani pritoževali zaradi izredno velikega števila odvozov. Kako je sploh bil vsak tak odvoz formalno "pokrit"? - Policije ni bilo nikoli zraven. Rozman je to organiziral po zakonu, vendar ti papirji niso bili kontrolirani. On sam jih je kontroliral, ker ni imel nobenega šefa nad seboj, niti ni bilo finančne kontrole. On je to vse počel na svojo roko. - Denarje seveda polagal na občinski proračun? - Ugotovil sem, da gaje delno polagal, delno pa gaje dajal verjetno sebi. Spomnim se, kako je enkrat povedal, da gre na računovodstvo, da bo te bloke razdolžil in ko je prišel nazaj smo se z njegovim avtomobilom nekam odpeljali. Takrat sem v avtomobilu videl kakšnih pet ali šest odrezkov, ki ostanejo ob izreku kazni in bi jih moralo dobiti računovodstvo. Zato sem se malo pozanimal kako gre s temi stvarmi, saj še iz službovanja pri policiji vem, kako se razdolžuje. In tudi v Kopru, kjer sem delal kot redar in sem imel mandatne kazni sem videl, kako seje treba razdolževati. Tukaj pa je bilo vse drugače. Potem sem videl, da ima bloke kar pri sebi v pisarni in sijih potrjuje kar sam, kolikor rabi. - Ni bilo nadzora z oštevilčenjem obvestil o kazni ali podobno? - Ne, on je kar sam imel vse to. Mislim, daje bilo takšnih kazni približno polovica. Leta 1995 nisem hotel tam več delati in sem večkrat obvestil Andrcjašiča o tem, kaj se tam dogaja in sem hotel zapustiti to delovno mesto. Upal sem, da se bo to kaj izboljšalo, ampak je šlo tako kar naprej. - Danes je slišati pripombe tudi na nekatere licitacije. - Medtem, ko sem tukaj delal je odpad, ki je dotlej sprejemal stare avtomobile to odpovedal, ker Rozman ni hotel delati licitacij. Tam so bili avtomobili vseh mogočih registracij, ki so se kopičili in čeprav je bilo intervencij z odvozom zapuščenih vozil veliko ni bilo licitacij, čeprav bi morale biti organizirane vsake tri mesece. Rozman je enostavno izjavil, daje on šef in bo on odločil kako bo, in tako je šlo to naprej. Zaradi teh problemov je lastnik tistega odpada odpovedal sprejemanje takšnih vozil in takrat sem se odločil, da bo naša firma to prevzela in da bomo končno delali tako kot je treba. Tako so začeli k nam vlačiti tiste avtomobile in po treh mesecih sem vprašal, če bo licitacija pa meje zavrnil, da kaj mene to briga, ker odloča on. Tako se je vleklo eno leto, medtem pa so se naredili veliki stroški skladiščenja teh vozil. Rozman je namreč določil ceno 1.000 tolarjev na dan. Tam je bilo veliko avtomobilov in je to zneslo veliko denarja. Po enem letu, ko je naredil licitacijo je te stroške enostavno prištel k izklicnim cenam in seveda so se vsi, ki so videli te cene, smejali. Stara 125-ka (bolha) je stala več kot nov Ford. Prav norca seje delal na ta račun in tako je naša deponija zabeležila izgubo, ker sem moral še poskrbeti, da so avtomobile odpeljali v stiskalnico. - Ljudje so imeli pripombe, da so iz avtomobilov, ki so bili odpeljani k vam, zmanjkale stvari. - To pa ne vem. Vem, daje enkrat šlo za škatlo orodja, ki jo je vzel Franc in enkrat za avtoradio za katerega meje lastnik preganjal po Izoli. Povedal sem mu, daje to last Franca oziroma občine in da nimamo mi nič s tem, potem je le prišel na odpad z obvestilom o odvozu njegovega vozila in smo našli avtoradio in mu ga dali. Drugih tatvin pa ni bilo, ker je bil odpad varovan podnevi in ponoči. - Potem niste več sprejemali teh zavrženih vozil. - Ne, Franc je v avgustu kar enostransko prekinil pogodbo, ker nisem hotel sodelovati v teh čudnih poslih. Kljub pogodbi na občini in kljub dovoljenju za delo je to enostransko odpovedal in so delali po svoje, Imeli so svojo deponijo na katero so potem odvažali te avtomobile. - Pravite, da ste o teh stvareh obveščali odgovorne na občini. Obstaja o tem kakšen pismen dokaz? - Ko smo reševali te stvari je postal župan dr. Gasparini. Obrnil sem se nanj in mu dal te popise in on mi je pokazal spisek, daje Rozman prijavil 900 odvozov. Po mojem pa je bilo odpeljanih najmanj 3.000 avtomobilov, vendar sem zapisal, da jih je bilo "samo” 2.500. Očitno je razliko med 900 in 2.500 spravil sebi v žep. - Menite, da je to delal sam ali v dogovoru s kom? - Ne vem. Čudno se mi zdi, ker sem o vsem tem obveščal in opozarjal a ni nihče odreagiral. - Ste dobili sploh kakšen odgovor? - Nekoč sem bil z Rozmanom na soočenju pri Županu in je ta Rozmanu dejal, da ga bo moral tožiti, sicer bom jaz tožil njega. Pri tem je tudi ostalo in zgodilo se ni nič. - Ljudje so takrat imeli veliko pripomb na vaše delo, posebej glede prisotnosti na delu, pa o tem, kako niso mogli do avtomobila, ki ste jim ga odpeljali in še kaj. - Večinoma smo bili po gostilnah. Menije naročil v kateri gostilni naj ga čakam in je šel po svoje. Potem sem ugotovil, da istočasno dela še v eni firmi, v neki agenciji, pri kateri sem kasneje tudi jaz sodeloval. V glavnem je delal tam, ali smo bili po gostilnah, v pisarni pa bolj malo. Ob osmih smo šli v glavnem že ven in nas ni bilo več. Tudi z dopusti je bilo podobno. Vsako leto je imel dopust julija in gaje potem kar podaljšal. Ko sem vprašal tajnico, kje je, je povedala, da je sporočil, da je na bolniški. S potrdili ni imel težav, ker je imel hišnega prijatelja zdravnika. Velikokrat sem bil zraven, ko je enostavno klical naj mu napiše potrdilo. To seje v času, ko sem tam delal, zgodilo večkrat. Dejansko je bilo tako, daje vsako stvar skušal izkoristiti zase. Tako je bilo ob nabavi uniform, ki jih je naročil več kot je bilo potrebno. Podobno je bilo s prevozom na delo. Domov je šel s službenim vozilom, zjutraj je z njim prišel z njim v službo, potem sem ga jaz s službenim vozilom odpeljal domov, kjer je vzel svoj avtomobil in šel z njim po svojih poslih, jaz pa sem šel v službo. Skratka, vsak korak sije znal dobro obračunati. - Kdo je bil vaš predstojnik? - Ne vem. Mi smo bili takorekoč samostojni. Verjetno pa je bil naš predstojnik Brane Andrejašič, kije bil takrat vodja obče uprave občine Izola.. - Je bil kdaj sprožen kakšen disciplinski postopek? - Nikoli. Ljudje so se hodili pritoževati, vendar se ni nič zgodilo. On je še naprej izvajal svoj osebni zakon. - Ko ste zjutraj prišli v službo ste dobili nalogo, kaj morate tisti dan delati? - Nobenih posebnih dogovorov ni bilo. Zjutraj sem dobil svoje delo on pa je šel po svojih poteh. Tako sem jaz lepil tiste listke po avtomobilih od katerih ni nikoli dal nobenega naprej, tako da je bilo vse skupaj bolj za hec. Na mesec sem porabil po devet blokov za takšne kazni, vendar nič od tega ni šlo naprej ampak je končalo v smeteh. - Kaj pa, ku ste kazen izterjali na licu mesta? - Ne vem, kako je šlo. Alije človek plačal z malico ali pa je plačal na tiste bloke, ki jih je Rozman kar sam potrjeval in jih je imel pri sebi v pisarni. V predalu je imel bloke in ko jih je potreboval jih je toiiko in toliko "poštemplal" in jih razdelil meni in sebi in smo šli. - Kako ste razdolževali denar? - Jaz sem se razdolževal pri njem, on pa potem naprej, če seje. Zdi se mi, daje šlo bolj na pol, pol. - Ste vi kot delavec imeli od tega kakšno korist. Ste morda dobili kakšen denar od teh stvari? - Osebno nisem imel nič. Le včasih sem pomagal Lojzetu (lastnik pajka op.a.), ki mi je plačal, ko sem izdajal avtomobile iz deponije. Ampak to je plačeval on. - Nekaj je bilo slišati tudi o zapletih z radijskimi postajami. - To je bil Rozmanov posel. On je imel nekega prijatelja v Šenčurju in sta delala skupaj. Kolikor sem slišal je uvedel v to službo z zakonom prepovedane radijske postaje in sicer v Izoli in Piranu. Od nakupa teh postaj je verjetno dobil nekaj procentov, tako da je dobil še nekaj postaj, ki jih je sam prodal. Vsaka od njih je namreč stala nekaj več kot 1.000 DEM. To so UKW postaje, kijih lahko uporabljajo radioamaterji s posebnimi izpiti. Jaz pa sem večkrat naletel, tudi takrat, ko nisem več delal tam, daje v gostilni tisto postajo vključil in vsi izolski klošarji in barabe so lahko poslušali kaj se med sabo pogovarjajo policaji. - Zdaj policiji in inšpekciji očitajo nezakonito pridobivanje podatkov iz policijskega računalnika. Kako ste vi ravnali v takih primerih? - Mi smo takrat delali po zakonu. Izpolnili smo listek za kaznovanje in šli z njim na prometno, kjer so nam dali podatke. Seveda pa takrat ni bilo nobenega nadzora nad tem, kje so končali ti podatki in jih je verjetno precej uporabil tudi za svojo detektivsko agencijo. Enostavno, Rozman je imel oblast nad vsemi in posebej ko je prišel župan Gasparini je na veliko govoril okoli, kako je rešen, da ga ima v rokah in da lahko dela kar hoče. - Spominjam se reakcij ljudi, ko ste se v kratkem, času vsi pripeljali z mercedesi. - Mene takrat ni bilo več zraven, ker me niso pustili zraven. Slišal pa sem marsikaj o tem, vendar me takrat ni bilo zraven in ne morem govoriti o tem. - Kako je bilo, ko ste prenehali z delom? - Jaz sem enostavno nehal delati. Preprosto sem šel. Andrejašič me je še prosil naj malo počakam, ker da bo Rozman šel iz te službe, vendar seje to vleklo in konec leta 1995 sem dokončno odšel. Dejansko sem tam delal, vendar ne z njimi, že od začetka leta, ko seje vrnil pokojni Drofenik in je prišel še Franc Ražman. Jaz sem delal čisto samostojno v prometu in nič drugega. - Ste imeli z Rozmanom kasneje kaj težav, saj ste se vendar razšli v sporu. - Nobenih težav nisem imel. On je vedel kakšen sem in da mi ne more komandirati, ker jaz sem včasih takšne čuval, ko sem bil še vodja oddelkov zaporov. Treba je vedeti, da je bil komunalni inšpektor v Kopru pa so ga vrgli. Potem je prišel na Teritorjalno obrambo v Izolo a so ga tudi od tam odpustili in potem je prišel na občinsko inšpekcijo. - Zakaj menite, da je on v ozadju odkrivanja afer na policijski postaji in inšpekciji? ■ On je zagotovo glavni. Nagovarja te ljudi, od redarjev do parkiriščnikov in zdi se mi, da drži tisto, kar je nekoč zapisal Rozman v Mandraču, naj se nekateri ljudje na občini pazijo, da se jim ne bodo zatresli stoli, če se bodo lotili njega. Od takrat naprej je bilo vse tiho in zato sem prepričan, da ima še kaj zadaj. - Kako je zdaj, ko se srečata? - Midva se nimava kaj pogovarjati. On dobro ve, da sem jaz začel postopek proti njemu, vendar ne toži mene ampak občino, kar je zelo nenavadno. Očitno se me preveč boji. (DM) Pripis uredništva: Glede na težo posameznih navedb pričakujemo, da bomo v uredništvu prejeli pojasnila in odgovore. Z veseljem jih bomo objavili ŠOLA SE SELI V NARAVO Potem ko so vsakoletno zimsko šolo v naravi že opravili učenci 4. razredov osnovne šole Livade se bodo konec tega tedna v začetku naslednjega tedna v naravo podali tudi četrtošolci OŠ Vojke Šmuc ter četrtošolci oddelka šole iz Kort. Letos bodo šestdnevno šolo v naravi preživeli v domu Planinka na mariborskem Pohorju, poleg šole smučanja pa bodo tekmovali v raznih spretnostih na snegu, izdelovali igluje, veliko hodili in obiskovali kmetije v okolici. V primeru slabega vremena pa bodo imeli, razmeram primerne šolske dejavnosti. Škupaj bodo na FRIZERSKI SALON SILVA v LIVADAH - E.DRIOLIJA 7 / telefon 648-397 SPET OBRATUJE PONEDELJEK, TOREK, SREDA, PETEK 8.00- 12.00/ 16.00- 19.00 ČETRTEK 8.00 - 14.00 — . SOBOTA ( 8.00- 12.00____________ ' PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! MLADI NEMCI ŽIVIJO DRUGAČE Tjaša Lazarevič, Tinkara Mihačič, Sandi Koprivc in Bojan Rojc, štirje izolski gimnazijci, so koncem lanskega leta, v spremstvu mentorice Barbare Dobrila, zastopali Izolo in Slovenijo na srečanju mladih v Berlinu, natančneje v Kocpenicku. Srečanje, ki je imelo predvsem ekološke cilje, čeprav sc je kasneje pokazalo tudi drugače, je nastalo v sodelovanju z organizacijo Združenih iger narodov, katere članica je tudi občina Izola. - Je bilo srečanje zgolj delavno ali je bilo tudi drugače zanimivo? - Bilo je vsestransko koristno. Dopoldnevi so bili za strokovne izlete, popoldnevi za delo v delavnicah, večeri pa za sprostitev. Vsak večer se je namreč predstavila ena država udeleženka srečanja in tako smo spoznali različne narode, različne kulture in dobili nove prijatelje. Na koncu smo pripravili našo Agendo 21, ki je nekakšna mladinska beležka v kateri so zapisane naše ideje in čez 10 let bomo videli, kako se uresničujejo. - Kakšne so te ideje? - Naša slovenska skupina je primerjala razmere z Nemčijo in ugotavljala, kakšne so razlike in kaj bi se pri nas dalo spremeniti. Tako smo prišli tudi do mladinskih klubov. Poleti je bila namreč v Berlinu ena druga skupina mladih iz Izole, ki si je tam ogledala mladinske klube, ki jih je zares veliko. Če nič drugega, bi tudi na tem področju v Izoli lahko naredili kaj več. - Ali mladi Berlinčani živijo drugače kot živite mladi v Izoli? - Mi imamo še vedno neke zadržke, ki vplivajo na mnenje ljudi o tebi. Še pri laseh smo konzervativni, kaj šele pri drugem. Tam je to čisto postranska stvar, vsak mlad človek ima svoj stil obnašanja in oblačenja, pri nas pa vsako drugačnost takoj opazi jo. - Kakšen je dan mladega prebivalca bodoče nemške metropole? - Tam je veliko teh mladinskih klubov in hitro najdeš družbo in prijatelje. Mi smo naprimer spoznali člane nekega mladega rock banda in se dogovorili, da poleti pridejo k nam v Izolo. Mladi se v glavnem zadržujejo po teh klubih, včasih po cel dan. v glavnem pa po šoli. Klubi služijo predvsem temu, da se mladi ne zadržujejo po cestah, ne zbirajo v tolpe in počnejo druge neumnosti. V teh klubih imajo vse, od snemalnih študijev do zabavnih pripomočkov, tako da se mlad človek tam res lahko zadrži, saj najde marsikaj zanimivega. - Kakšen je njihov odnos do tujcev in do drugačnosti nasploh. Tipičnih Nemcev marsikje menda skoraj ni več? - Bistveno bolj odprti so kot smo mi. To smo videli že na našem srečanju, saj so nas zelo presenetili Čilenci pa Finci. Takoj prisedejo k tebi in sprašujejo od kod si, kaj počneš in so pripravljeni na pogovor. Nas očitno daje stoletna kultura zaprtosti, da smo tako zavrti v teh odnosih. Šele tam vidiš, da smo mi, ki se imamo za najbolj odprte na Balkanu, v resnici zavrti in dejansko, po tej plati, še nismo za tja. - Ste opazili še kaj takega kar mi ne poznamo? - Zelo nam je ostala v spominu hiša narave in okolja, kjer otroke in mladostnike učijo lepega odnosa do narave. Dejansko mladi skrbijo za cel ta muzej, ki je v nekem večjem parku. Gre za nekakšen prirodoslovni muzej v katerem je množica živali in za vsako žival skrbi nekdo od mladih ali otrok. Povedali so nam, da med vikendi tja pride veliko družin z malimi otroci in ti otroci potem skrbijo za nekatere živali, jim dajejo jesti, menjajo vodo ali žagovino in podobno. Tako dejansko vidijo žival, se o njej učijo in razvijejo določen odnos naklonjenosti do živali nasploh. Skrbijo pa za vse živali, od konja do kače. Zanimivo je, da imajo tudi ribnik v katerem delajo raziskave o stopnji onesnaženja vode. - Kakšno Slovenijo ste torej predstavili udeležencem srečanja? - Glede na to, da je bilo to mladinsko srečanje smo uporabili Zmelkoow in na odru počeli različne stvari, predvsem pa smo Slovenijo prikazali kot deželo sonca, dobre volje in vina, ker smo pač imeli nekaj steklenic našega sponzorja. Ker je bilo to ravno I. decembra smo razdelili kondome, saj je bil dan boja proti aidsu in so bili vsi presenečeni. Pesem, ki je bila skoraj himna tega ekološkega srečanja pa je bila Napačen planet. Komisija za prireditve občine Izola RAZPIS Občina Izola POZIVA organizatorje in izvajalce prireditev, da prijavijo prireditve in dogodke, ki jih planirajo v letu 1999 na območju občine Izola. Prijava naj vsebuje: podatke o nosilcu prireditve, naslov prireditve, lokacija in termin izvedbe, ciljne skupine obiskovalcev, vizijo razvoja prireditve ter ocena skupnih stroškov prireditve. Vaše pobude, pričakujemo na naslov OBČINA IZOLA, komisija za prireditve in dogodke, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, do 10. februarja 1999. Komisija za prireditve in dogodke bo zbrane podatke uredila v koledarju prireditve in dogodkov občine Izola 1999. Dodatne informacije dobite pri kontaktni osebi Danilu Markočič, tel. 480 100. ROKOMET Turnir primorskih ligašev ZASKRBLJUJOČ PORAZ Predligaški turnir primorskih rokometnih ekip, ki nastopajo v prvi in drugi rokometni ligi, ki se je dogajal v petek in nedeljo v Hrpeljah in Izoli je domačim navijačem postregel predvsem s spoznanjem, da bo boj za obstanek bistveno težji kot so pričakovali. V izolskem rokometnem klubu so namreč računali na to, da bo Krško pač izpadlo, v boju za obstanek pa naj bi Izolani v drugoligaške vode poslali ekipo Andorja, ki je izredno pomladila svoje vrste in so jo zapustili skoraj vsi najeti igralci. Zmaga proti Kozinčanom v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva je dala prav tistim, ki so bili prepričani, da je Izolsko moštvo vendarle boljše, toda domač poraz proti isti ekipi v še slabši postavi je stvari obrnil na glavo. Hrpelski strateg Vili Banje vse gradil na mladih domačih igralcih, izolski prvoligaš pa kot da ni vedel kako in kaj in zdaj se je pokazalo, da ni druge rešitve kot najem kvalitetnega igralca iz tujine, ki bo pomagal spraviti voz in dna lestvice. O tem in spremembah v strokovnem vodstvu pišemo v komentarju na dnu te strani, zdaj pa še rezultati Izolanov na turnirju: Izola: Koper 25:20 (12:8), Izola-.Andor 20:24 (11:14), Izola:Mitol 23:20 (10:9). Vrstni red: Andor 6, Izola 4, Mitol 2, Koper 0 KAPUČINO ......COME HOME Mi MALI NOGOMET FAMILY SHOB B&W:JDG AVRIGO 10:3 (5:2) Family shop B& W: Kocjančič, Zanič 1, Bubnič I, Bralaševec, Žilič, Šarkanj, Božič 4, Stcffe 3, Cepak, Zemljak 1 V prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva so domači zabeležili visoko zmago. Novogoričani so prišli v Izolo samo s štirimi igralci in vratarjem, kljub temu pa so se na začetku tekme dobro upirali in v 11. minuti celo povedli iz prostega strela, ko je žoga našla pot med živim zidom domačih. Zadetek, kot da bi razjezil domačega kapatana in najboljšega igralca Božiča, saj je le ta v 13. minuti načel mrežo vratarja Mermolje. V petih minutah so domači zadeli še štirikrat. V 24. minuti, je najboljši gostujoči igralec Gruden znižal rezultat na 5:2. V drugem polčasu so domači z umirjeno igro nadaljevali in končni rezultat je postavil Bubnič, 9 sekund pred koncem tekme. Strelsko se je izkazal Božič, ki je zadel štirikrat v polno in Stejfe s tremi zadetki. Domačim igralcem, poraz v pokalu proti Amacotu ni pustil sledov, zato bodo lahko vse moči vložili v prvenstvo, ki bo vsekakor razburljivo in zanimivo do konca. M.Božičič rv' W1QAA WORLD SUiUlKJ I 777 CMAMPION9HIP9 Jadralno SP ZAENKRAT LE POLOVIČEN USPEH Z jadralnega svetovnega prvenstva v Avstralskem Melbournu se vračajo slovenski jadralci in strokovni delavci, ki so z rezultati vsaj polovično zelo zadovoljni. Jadralca v razredu 470 in evidentirana olimpijska kandidata Tomaž Čopi in Mitja Margon sta za las zgrešila medaljo in končala na nehvaležnem 4. mestu, ki pa je še vedno drugi najboljši dosežek slovenskih jadralcev vseh časov (lani sta bila na SP druga). Zagotovo bosta čez dobro leto na olimpijskih igrah v Sidneyu med kandidati za medalje. Ženska posadka v tem razredu (Orel - Mavčec) je sicer dobro jadrala v srebrni skupini, uvrstitev v ODBOJKA 2. liga moški: PRESENEČENJE KOLA Hoteli S. zaliv Izola:IGM Hoče 3:1 (-10,13,8,15) Igralci izolskega drugoligaša, ki se borijo za obstanek v tem rangu prvenstva so v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva pripravili prvovrstno presenečenje, saj so premagali moštvo iz samega vrha prvenstvene lestvice, ki je doslej imelo štirikrat več točk od ekipe Hotelov Simonov zaliv. Izolani so posebej dobro sprejemali in sploh dvignili kvaliteto igre, kar ni presenetljivo, saj so v zimski pavzi okrepili svoje vrste z dvema odličnima igralcema. Iz Salonita se je namreč vrnil Komadina, isti klub pa jim je v boju za obstanek "posodil" še mladega Nanuta. V prvem nizu so se Izolani še lovili, potem pa so vzeli igro v svoje roke in rutinsko zmagali tudi četrti niz, čeprav so igrali na razliko. V naslednjem kolu bodo igrali proti zadnjeuvrščeni Vuzenici in z zmago bi se vsaj približali sredini prvenstvene lestvice. 3. liga ženske: SKORAJ SENZACIJA ŽOK Radio Morje:Asics Kamnik 2:3 (14,15, -5,-9,-9) Malo je manjkalo pa bi mlada izolska dekleta pripravila senzacijo kola in premagala prvouvrščeno moštvo Kamnika, ki bo drugo leto zanesljivo nastopalo v drugi ligi. Izolanke so odlično začele, gostje pa so jih podcenjevale in malo je manjkal pa bi točki ostali v Izoli, kar bi si po prikazani igri in predvsem borbenosti Izolanke morda tudi zaslužile. V naslednjem kolu igrajo proti drugouvrščeni ekipi Mladi iz Jesenic prvo polovico tekmovalk (zlata skupina) pa jima ni uspela, tako da sta bili kar precej daleč od željene izpolnitve olimpijske norme. Izolan Vasilij Žbogar, ki je prav tako evidentiran olimpijski kandidat, je jadral slabše od lastnih pričakovanj. Uvrstil se je sicer v finalno skupino, kar je v razredu Laser zelo težko, vendar ni mogel višje od 47. mesta, kar seveda ne zadošča za izpolnitev olimpijske norme. Sicer pa, priložnosti za kaj takega bo še veliko. Drugi slovenski jadralci pa se zdaj že pripravljajo na prve domače regate spomladanskega pokala. Karla Kastelica po letu dni ne bo več na trenerski klopi, zamenjava, ki je kar nekaj časa visela v zraku. Novi trener, Izolan Fredi Radojkovic Kakšna velikoumna rešitev to ni, bo pa sprememba. Ali je s to rošado zagotovljen obstanek v ligi? Fredi kakšnih težkih ligaških izkušenj nima, igralski kader pa je skromen. Ekipo je zopet zapustil Radosavljevič, nova okrepitev (Hrvat Zubak) pa še išče Izolo. Teden dni pred prvenstvom (proti Dobovi že naslednji četrtek) je več minusov kot plusov. Vendar pa, če vsaka nova metla pometa boljše, nekaj upanja prinaša. Nedeljski turnir ni prinesel nič novega. Izolani so zasedli drugo mesto za Hrpeljci, sama igra pa zopet bolj ne kot ja. Tudi o kakšnem napredku ni moč govoriti, čakati na "trenutne prebliske" posameznikov pa je zelo tvegano. Takšna je izolska rokometna sedanjost, o lepših in boljših časih pa... Še par besed o dnevu slovenskega rokometa. Naši so bili kar opazno prisotni. V mlajših selekcijah so bili glavni, za obe reprezentanci pa še nimamo kandidatov. Vučinič je v paru s Peričem demostriral visoko šolo branjenja, Radosavljevič se je malo potrudil in dosegel dva gola. Zanimivejši je bil vsekakor petkov večer pod Belvederjem Bili smo v imenitni rokometni družbi. Prisotna Perič in Škrbič z ženama, pa naš Vučinič, Obrad, Vojki in jaz. Pogovor brez rokometa, kje pa. Od evropske lige pa do naših, obujanje spominov na naslov svetovnih mladinskih prvakov. Ob jedači in pijači. Kako je čas tekel, ob pripombi, da jutri vsi trije nastopajo v selekciji tujcev, pa smeh. Res je, če si dober si dober, vsi trije so na tekmi bili glavni. Prav potihoma bi s takimi igralci tudi jaz osvojil kakšen naslov, če bi pa imel še kakšnega strica, potem... Žal, mi to ne bo dano. POD BELVEDERJEM januar 1999 SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola Številka 1 V rokah držite prvo številko časopisa OTOK, ki bo izhajal enkrat mesečno in bo namenjen ljubiteljski kulturi. r Sodelujte pri njegovem nastajanju tudi vi' BRONASTA PLAKETA SKLADA V ROKE VUKI KUMAR HITI SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti bo v petek, 22. januarja ob 10. uri v Cankarjevem domu podelil republiška priznanja za izredne dosežke posameznikov in skupin na ljubiteljskem kulturnem področju. Podeljene bodo Zlata in bronaste plakete SKLADA.Letošnji nagrajenci so : Janez Karlin iz Maribora bo prejel Zlato plaketo SKLADA, BRONASTO PLAKETO SKLADA pa prejmejo : Milko Cibic ( Prosek), Franc Černelč (Kozje), Stanko Jericijo (Gorica), Vuka Kumar Hiti (Izola), Darij Pobega (Koper), Jelka Rojšek (Trbovlje) in Mešani pevski zbor Avgust Pavel (Gornji Senik). Na letošnji razpis nagrad SKLADA je Območna izpostava SKLADA Izola poslala več predlogov in utemeljitev ( za Vuko Kumar Hiti,Ernesta Lupinca, Lilijano Šantič Ujčič, Nado Morato, in Franja Mihno). Upravni odbor SKLADA RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je podprl predlog Območne izpostave SKLADA Izola in Likovnega društva Lik iz Izole in gospe Vuki Kumar Hiti podelil bronasto plaketo SKLADA. Ob tej priložnosti posvečamo prvo številko časopisa OTOK nagrajenki, ki bo oktobra letos praznovala svoj petinosemdeseti rojstni, saj se skupaj z njo veselimo in ji iskreno čestitamo vsi izolski kulturni amaterji pa tudi vsi, ki gospo Vuko Kumar Hiti poznajo. sedež Območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v v pritličju stavbe v Drevoredu L maja št. 9, telefon 600 - 830 SONCE SONCE, posodi mi tvojo toploto, da ogrejem tista srca, ki niso še bila ogreta. Posodi mi tvojo moč, da uniči tisto, kar podviga ljudsko jobo, človeški ego in pohlep. O,sonce! Posodi mi tvoje oči, da bi v njih toploti Zgorelo sovraštvo ljudi in se v čistih pogledih brezkončnih oči Zrcalila samo ljubezen, ljubezenbrez trohice maščevanja in sle po ubijanju. O, sonce! Vuka Kumar Hiti se je rodila 31.10.1914 v Trstu kot edina hči velikega skladatelja Srečka Kumarja. Zgodnje otroštvo je preživljala v Trstu,pozneje pa se je družina selila v Ljubljano, in Zagrebu, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Oče je bil kmalu premeščen . Tokrat so se selili v Beograd in Vuka se je tam vpisala na glasbeno akademijo, kjer je na pedagoškem oddelku študirala harfo in klavir, ob tem pa obiskovala še ure baleta pri Luju Daviču . Leta 1948 se družina priseli v Portorož..Oče, Srečko Kumar, je kmalu ustanovil prvo glasbeno šolo v Kopru in postal njen prvi direktor, prva učiteljica pa je bila Vuka. Na Glasbeni šoli Koper poučuje trideset let. Poroči se z baletnim pedagogom Slavkom Hitijem in z njim ustanovi Baletno šolo Koper, ki je imela oddelek tudi v Izoli in v Portorožu v kateri sta poučevala balet, sodobne in folklorne plese. Uprizorila sta preko šestdeset baletnih in plesnih predstav , s katerimi seje Baletna šola predstavila v različnih krajih takratne Jugoslavije. Zakonca Hiti sta v petindvajsetih letih pedagoškega dela na plesnem področju ustvarila številne odmevne plesne predstave in vzgojila generacije mladih, ki so iz njune šole odšle z velikim znanjem in mnogo bogatejše, predvsem v sposobnosti doživljanja lepote, glasbe in razumevanja čustev. Po moževi smrti se Vuka aktivno posveti slikarstvu in poeziji. Vključi se v likovno skupino LIK, ki jo je vodil akademski kipar Anton Flego Od leta 1982 do 1986 je bila članica likovne skupine GRUPA 69 iz Zagreba. Kljub letom ne odneha, saj ji ustvarjalnost daje smisel in vir življenjske moči. Letos bo praznovala svoj petinosemdeseti rojstni dan, ki ga želi obeležiti z izdajo pesniške zbirke in koreografijo, ki jo bo pripravila s plesalkami Plesnega studia LAI iz Izole. OŽIVELA PESEM_________________________________ Plodim po cesti in pojem pesem, kijo je pelo dekle pred petindvajsetimi leti. Dekle z vprašujočimi očmi, dekle s črnimi lasmi, kijije bil pramen las izruvan iz lasišča. Ta hip me je stresla v njenih očeh bolest in trpek smehljaj. Čutim njeno mladost. Med stoterimi jenami, obkroženimi z Zidovjem taborišča, je zvenela v dušah pesem pomladi, pesem mladosti. Bila jejesen kot danes. Odpadalo je listje. Cujem, - kot bi v listju zvenela tista pesem o mladem javoru, kije brstel. »O, dekle Tvoji izruvani lasje trepečejokot izruvano mlado drevesce v jeseni. Tvoje nežno telo še ihti v zboru stoterih mladih src, ki so nekoč v pesmi umirala.« Njeno prestreljeno srce mi danes prinaša pozdrav. Hodim po cesti in pojem pesem, kijo je pelo dekle pred petindvajsetimi leti. Popoldanski obisk pri Vuki Kumar Hiti »Njenega doma na Stritarjevi ulici v Kopru ni bilo težko najti. Poslopje pripada starejšemu tipu blokov, ki sestavljajo koprsko naselje Semedelo. V zastekljeni niši, kjer ima gospa Vuka skromen in tesen atelje, diši po barvah in terpentinu. Vsenaokrog je polno barv, čopičev in raznoraznih slikarskih pripomočkov. Sredi prostora stoji stojalo z nedokončano sliko. Pogled skozi okno odkriva strehe in morje. Dom Vuke Kumar Hiti je prava zakladnica umetnosti. Kamorkoli pogledaš, najdeš sliko, kip ali pa umetelno izdelano ročno delo. Seveda gre pretežno za njene izdelke, ki so nastali v zadnjih dvaindvajsetih letih, ko se je Vuka po upokojitvi intenzivno posvetila slikarstvu in kiparstvu. V pogovoru je Vuka bistra in iskriva. Njen spomin brezhibno deluje, njeno življenje paje polno zanimivih spominov. Želela bi povedati vse naenkrat, toda spomini prehitevajo drug drugega, ogromno jih je in vsi so dragoceni in lepi. Vuka Kumar Hiti živi bogato duhovno življenje in njena zgodba je čudovit primer, kako kljub vsem težavam ohraniti pogum. Njen mali vrtiček, ki ga ponosno pokaže, tiči na rahlo dvignjeni terasi za blokom, prav pred oknom dnevne sobe. V njem rastejo rože, največ trajnice, med njimi pa vodijo stezice. Kot urejeni košček divjine. Vsaka rastlina je nekaj posebnega, vsaka je pomembna. Senčnik, ki ga je iz vejevja spletla sama in ob njem zasadila plezalke, skriva majhno mizico in stolčke. Pravljično zatočišče Vuke Kumar Hiti in še ena dejavnost, ki ji posveča dobršen del svojega časa in veliko ljubezni. Njen močan duh preveva ljubezen do življenja, do dela, do vsega lepega in iz te ljubezni črpa pogum in energijo. Življenje ji ponuja mnoge dragocenosti in želi jih deliti. Zato ne odneha. Toliko bi še rada naredila. » Odlomek iz članka Marte Balaban Koprivc v reviji MODA IN V SVETU Najtežje je potegniti drobno, enostavno črto, s katero pa bi radi povedali vse, kar nosimo v sebi. Samo notranje zrel in bogat človek je tega sposoben. CRTIN BARV Slikarstvo Vuke Kumar Hiti se je od nekdaj razvijalo med dvema poloma, med realističnim na eni in ekspresionističnim na drugi strani. Medtem, ko je avtoričin ekspresionizem vsaj na začetku vezan predvsem na njene življenske doživljaje in doživetja, je slikarkin realizem obrnjen navzven in poln veselja do življenja in ljubezni do narave. Vukin ekspresionizem se je nekaj časa uveljavljal predvsem na oblikovnem področju in si kot tak velikokrat nadeval simbolno preobleko. Kasneje je slikarkin svet oblik zgostil v pravo množico barv, as katerimi je bolj svobodno kot nekdaj izražala svoje misli in čustva. Barva je postala njena primarna govorica.prevlado barv ugotavljamo še posebej v slikarkinih orisih narave, kjer postane kolorit nosilec poetičnega vzdušja v sliki. V ta krog pejsažev sodi njena obmorska in planinska motivika z deli kot so Morki val, Ob morju, Morski breg ali Gorski motiv 1-3... Nič manj pomembna je vloga barve v avtoričinih pravljičnih motivih, kamor sodi npr. Istrska pravljica, v kateri so posamezni prizori združeni v enotno kompozicijo, kar posebej prispeva k notranji, vsebinski napetosti pripovedi. Na literarno predlogo se veže tudi ciklus ekspresivno zasnovanih slik, oprt na Edgar Poejeve grozljive zgodbe. V okvir fantastičnega slikarstva spada slikarkina »vesoljska motivika«. V realistično in impresionistično poglavje Vukinih likovnih prizadevanj uvrščamo njene krokije. Te preproste, v trenutku izdelane risbe skrivajo marsikdaj v sebi več pristnega slikarskega občutja in skladnosti z upodobljenim objektom kot še tako obsežna likovna pripoved. Taki so Vukini vtisi iz Istre in še mnogi drugi v hipu nastali slikarski zapisi. Prav krokiji nam v največji meri predstavljajo Vuko Kumar kot rojeno slikarko, čeprav ji je življenska usoda določila drugačno pot. Ko občudujemo njen neustavljivi delovni elan, slutimo v njem željo, da nadoknadi zamujeno in tako uresniči svoje likovno poslanstvo. Cene Avguštin ODDLOMKI IZ INTERVJUJA MAJDE BOŽEGLAV JAPELJ »OD PLESA DO POEZIJE« OBJAVLJENEGAv Primorskih srečanjih, številka 202/98 Vuka Kumar Hiti:« Globoko so se mi vtisnili v spomin umetniški večeri, ki jih je pogosto prirejal oče v naši hiši v Trstu, kjer sem se rodila (1914) in preživljala srečna zgodnja otroška leta. Na teh enkratnih srečanjih so se vrstili pravi kulturni programi recitalov, pevskih točk, improvizacij, ki so jih izvajali povabljeni gostje, med katerimi lahko naštejem Milana Skrbinška, Marija Kogoja, Pavla Merkuja, Mirka Logarja in še veliko drugih.« Vuka Kumar H iti:« Glasbo sem začela študirati v Zagrebu, kjer je bil oče leta 1926 imenovan za profesorja na Muzički akademiji. Na to mesto so vezani tudi moji prvi plesni začetki. Pri profesorici Marjani Janeček sem na Šoli ritmike, gimnastike in izraznega plesa plesala polni dve leti. Želela sem si tudi klasičnega baleta, vendar mi oče tega ni dovolil. Po diplomi na Srednji glasbeni pedagoški šoli v Beogradu, kamor smo se preselili po letu 1936, sem študij glasbe nadaljevala na akademiji, moderni balet pa sem tri leta izpopolnjevala v plesni šoli Radmile Cajič. Poleg tega sem obiskovala Stankovičevo glasbeno šolo, kjer je bila ritmika tudi sestavni del obveznega predmetnika. Tu sem kot izredna učenka sledila uram znanega baletnika in koreografa, Luja Daviča, kije študiral pri znanem švicarskem skladatelju in glasbenem pedagogu Jacquesu Emilu Dalcrozu (op. Utemeljitelj sistema e\/ritmike). Tik pred koncem glasbenega šolanja, pred sprejetjem i/ orkester sem bila aretirana in i/ koncentracijskem taborišču Banjice zaprta šest mesecev. Skupaj z drugimijetnicami smo celo pripravile predstavo. »Večer žalosti in veselja«, kakor smo jo imenovale, je bila predstavitev brez glasbe, sestavljena iz različnih improvizacij, ki so jih spremljali zgolj ritmični udarci cokel.« Vuka Kumar Hiti:« Baletna šola je delovala pod okriljem raznih kulturno prosvetnih ustanov, društev, gledališč, okrajnih svetov. V začetku petdesetih let, ko je bila dvakrat ukinjena, smo delali samoiniciativno. Istočasno se je mož ukvarjal s poučevanjem plesnih skupin po nekaterih slovenskih in hrvaških vaseh, kamor se je prevažal kar s kolesom. Prostorska stiska je ena izmed temeljnih težav, ki pestijo plesne skupine še danes. Jasno, v začertku smo jih imeli tudi mi. Kot improvizirana dvorana nam je služila kar najina spalnica v sedanji Študijski knjižnici, kjer je bila naša, že petčlanska družina začasno nastanjena. Pri vajah Gotovčega baleta »Ero z onega sveta« so, pod skupinsko težo plesalcev, popustila tla. Morali smo sami poskrbeti za rešitev: namestili smo stebre v pritličju. Kasneje smo dobili v uporabo malo dvorano koprskega gledališča. « Vuka Kumar Hiti:«Takrat, ko se je končal moj opus izraznega plesa, se je nadaljeval v govorici barve, kompoziciji ritma, slikovnem izrazu impresije, notranje izpovedi- v neizčrpni veri in ljubezni do umetnosti. Hočem nadaljevati po očetovih stopinjah, kije bil zvest umetnosti do svoje smrti. Večno me spremlja tragedija življenja, vendar mi po drugi strani izraz volje do življenja, zaupanja v jutrijšnji dan daje posebno moč, Notranja beseda in slika barv se sproščata v impulzih od znotraj navzven. Danes se izražam i/ besedi in sliko: tisto nekaj -znotraj. Moj svet je sedaj likovna dejavnost. Slikam intenzivno od leta 1975 in sem članica likovngea društva LIK iz Izole. Tudi razstavljam že vsa ta leta, imela sem že trinajst osebnih razstav in prek sedemdeset skupinskih. Že več kot deset let tudi sodelujem na piranskem slikarskem Ex temporu, ki ga pripravljajo Obalne galerije. Pisanje verzov pa me spremlja vseskozi, ob vsakem trenutku: vsak doživljaj, vesel ali žalosten, sproži v meni vzgib, iz katerega se rodijo besede, in potem mi je dosti laže: Dokler si prepleten /s trnjem / ne vidiš rož /ne vidiš rož / odkar dihaš težek t zrak / ne vidiš zelenja/ne vidiš zelenja/ko se bo zasvetila luč /ne bo več teme/ne bo več teme / takrat bodo rože. « Pripravila : Zvonka Radojevič, Oblikovanje: Davorin Marc POBUDA Vabimo vse, ki želite gospe Vuki Kumar Hiti omogočiti slikarsko ustvarjanje, da ji ponudite finančno pomoč za nakup slikarskih pripomočkov, saj si jih sama težko zagotovi z majhno pokojnino. Tudi majhna pozornost neskončno osreči sočloveka. Prispevke bomo zbirali na žiro računu Zveze kulturnih društev Izola 51430-678-82890. Intervju: Boris Čuk, trener ŽRK Bajc Daewoo Izola ROKOMETAŠICE SE ŠE POMLAJUJEJO Izolske rokometašice na začetku tega prvenstva zagotovo niso pričakovale, da bodo startale na takšne pozicije kot štartajo pred nadaljevanjem prvenstva, ki bo čez dober,eden dml - V jesenskem delu smo dosegli več kot smo pričakovali, še posebej glede osvojenega števila točk. Poletne priprave smo dobro izkoristili in smo pripravljeni začeli prvenstvo, vendar je potem sčasoma ta forma splahnela. Na to je vplival odhod nekaterih igralk na študij v Ljubljano in sama šola nam je onemogočila, da bi vse igralke redno trenirale, tako da je forma od kola do kola padala. Kljub vsemu smo z jesenskim izkupičkom zelo zadovoljni, vendar je treba te uspehe potrditi tudi v spomladanskem delu. S pripravami smo začeli takoj po novem letu, žal pa nas pestijo poškodbe, ki nas bodo kar dobro ovirale. Imeli bomo velike probleme na mestu levega zunanjega, ker sta Mojca Stubelj in Dražena Smitran obe poškodovani, s tem da ima Mojca Stubelj takšne težave, da sploh ne vemo, kdaj bo spet sposobna igrat. Dražena Šmitran pa ima poleg poškodbe gležnja tudi takšno službo, da ne more redno trenirati in je tukaj velik primankljaj, ki ga bomo skušali zapolniti s tem, da vključimo še eno mlajšo igralko v prvoligaško ekipo. Najverjetneje bo to Petra Adamič, ki je letnik 1985 ali pa Anja Argenti. - Torej bo, že tako mlada ekipa še mlajša? - To so pač problemi, kijih imamo. Reševali jih bomo iz lastnih vrst s še mlajšimi igralkami, kar je končno v skladu z našim ciljem, da naredimo močno izolsko prvoligaško žensko ekipo. Seveda je treba počakati, da te mlade pridejo nekje do drugega letnika srednje šole in takrat bo ta ekipa nekaj pomenila v Sloveniji. To moštvo je zelo perspektivno, mislim, da smo v Izoli sposobni imeti moštvo, ki bo med štirimi ekipami v državi oziroma takoj za obema profesionalnima ekipama v ligi, Olimpijo in Krimom. - Bodo v klubu kakšne spremembe? ~ Sprememb ne bo, strokovno vodstvo je isto, moštvo s tistimi novostmi tudi. K nam je želela priti vratarka iz Rusije ampak za nakupe nimamo denarja pa tudi naša politika ni takšna. Z njo bi morda dobili kakšno točko več, toda to ni to. Z nami je trenirala tudi igralka, kije igrala v Makedoniji, je sicer Slovenka iz Postojne, kije živela v Sežani in seje s starši leta 1991 preselila v Srbijo. Zdaj bi rada prišla živeti sem, vendar se bomo o tem pogovarjali poleti. - Ste s sponzorjem zadovoljni Zagotovo. Z Bajc Daewoojem bomo nadaljevali tudi spomladanski del in Pričakujem, da se bo sodelovanje še izboljšalo, še posebej, če bo to podjetje začelo delati tudi v Izoli. Naredili smo korak naprej v svojem razvoju, saj doslej nismo imeli nobenih sredstev in smo živeli od tedna do tedna, zdaj pa imamo vsaj denar za trenirke. Tako upam, da če spomladi ne bomo boljši bomo vsaj lepši. namizni tenis I soboto in nedeljo je v Izoli potekalo finale ekipnega prvenska za mladinke. V finalu je nastopilo 8 najboljših ekip, ki so si pravico nastopa priborile na predhodnih kvalifikacijah. Mladinke Arrigonija so tako kot lani osvojile odlično 3.mesto, s tem, da so letos igrale brez Rahotinove, ki je že članica. Prvenstvo je bilo letos zelo izenačeno, s tem, daje večina ekip ostala nespremenjenih z lanske sezone, ali so se celo okrepile. Prvo mesto je povsem zasluženo osvojila ekipa Semedele iz Kopra, druga pa je bila Šampionka iz Vrtojbe. Prvenstvo je tako kot lani pri pionirkah pokazalo, da se igra najboljši namizni tenis pri mladinkah prav na Primorskem . Za ekipo so nastopile Ludvik Jana, Jauševac Erika, Nemarnik Tina in Kodrič Teja. Podobno tekmovanje so imeli tudi mladinci v M. Soboti, kjer seje v finale kot edini primorski predstavnik uvrstila ckuipa Arrigonija, kije osvojila zadnje, osmo mesto. Kljub temu rezultatu gre mladince Arrigonija , ki so nastopali v postavi Jerman Iztok, Trgo Tarik in Kodrič Tine, pohvaliti. Povedati je treba tudi, da je na kvalifikacijah nastopilo preko 30 ekip (klubov) in da tudi ta rezultat potrjuje dobro delo z mladimi in širino, ki jo ima naš Arrigoni. OBVESTILO Mladinski nogometni klub Izola vabi vse zainteresirane občane zasvojene z nogometom, predvsem pa starše otrok, ki so člani kluba MNK IZOLA, da se udeležijo redne letne skupščine kluba, ki bo 22. januarja 1999 ob 18.uri v prostorih kluba. Vabljeni! "v Športna trgovina Kraška 8, Izola, tel.: 645-375wl\ «•) n ZNIŽAT^-~žL zW£A>Ue! f' ZNIŽAŠ’- ZNIŽ.A^L’. On o/ OBUTEV IN OBLAČILA -OU /0 ZA ŠPORT IN PROST] ČAS 1M| SMUČARSKI DON KIHOT IZ IZOLE V Izoli je veliko smučarjev, smučarjev tekmovalcev pa skoraj ni. Pravzaprav sta le dve dekleti in sicer lanskoletna mladinska Vran, ki trenutno nastopa na deskarskih tekmovanjih po Evropi in Romina Kobal, ki že nekaj let kot osamljeni Don Kihot nastopa v konkurenci mladih "klasičnih " smučark. - Kako to, da ni drugih tekmovalcev ali tekmovalk? - Ne vem, kako to, da ni nikogar drugega, niti s Kopra, niti s Portoroža, čeprav je smučarjev zares veliko. Morda zato, ker tekmovalno smučanje ni zabava ampak trdo delo. - Tako kot vsak šport. Če nastopaš moraš veliko in redno trenirati. - Ti si sicer članica smučarskega kluba Izola, treniraš in nastopaš pa po svoje? - Ja, treniram s smučarkim klubom iz Nove Gorice, nastopam pa vedno za Izolo. - Zdaj si stara 14 let a imaš za sabo že dosti let tekmovalnega smučanja. - Začela sem kot cicibanka, zdaj pa sem starejša deklica. V letih bi to pomenilo, da sem začela tekmovati pri osmih letih in od takrat naprej redno nastopam v vseh kategorijah. - Kako si se v povprečju uvrščala? - Različno, ampak se stalno vrtim med 15-timi v državi. Prva še nisem bila, slabša pa tudi ne. - Kdaj si bila najboljša na posamezni tekmi? - Na enem od letošnjih super G-ju sem bila osma. - Nastopaš v vseh panogah, tudi v smuku? - Vozim vse. smuka pa še nismo imeli. Letos šele začenjamo s smukom. Sicer pa mi gre najbolje slalom. - Koliko smuči kupite na leto? - Imam dva para smuči za slalom, dva za veleslalom in dva za super G, saj imam za vsako panogo smučke za trening in za tekmo. Čevlji so v glavnem isti, druge opreme pa je tudi zelo veliko, tako da brez očeta in kakšnega sponzorja sploh ne bi mogla nastopati. - Na kakšnih tekmah sploh nastopaš? - To so tekme na katerih si nabiramo točke za nastop na državnem prvenstvu. Nabrati moraš določeno število točk, da sploh lahko greš na državno prvenstvo. - Je konkurenca iz leta v leto hujša ali ne? - Smučarjev je vedno manj in ostali so samo najboljši, tako da je konkurenca zelo huda in se je težko prebiti med najboljše. - Se smučarji med tekmo kaj sovražite? - Pred in med tekmo se skoraj ne pogovarjamo med sabo, ker se vsak koncentrira na progo, po tekmi pa smo fina klapa. - Si kdaj jokala zaradi kakšnega padca? - Ja, parkrat. Recimo takrat ko se zgodi, da predzadnja vrata greš ven in hkrati veš, da si peljal dobro. Takrat se včasih kar zjočemo. - Letošnji cilj? - Rada bi prišla med pet. Čeprav to še ne pomeni, da bom hodila tekmovat tudi kam ven, ker zaradi pomanjkanja denarja zdaj pošiljajo le najboljše. - Kdo je tvoj vzornik od starejših smučarjev? - Deborah Compagnoni. Rada bi smučala kot ona, če bom takrat sploh še smučala, ker zaradi tega športa precej manjkam pri pouku. Hodim v osmi razred in ko pridem s treninga ali s tekme moram prepisovati iz zvezkov, posebej pisati teste in tako naprej. Moram še povedati, da mi gredo v šoli kar na roko in me ob ponedeljkih malo prišparajo. Povejmo še, da je bila Romina Kobal pred tremi leti članica rokometne ekipe, ki je v svoji konkurenci osvojila nosov državnih prvakinj, da je bila 1996 tretja na občinskem krosu in da je bila leta 1994 tretja na mednarodnih slalomskih tekmah v Avstriji in Italiji. Deskanje: VRANOVA DO KVALIFIKACIJ Lanskoletna mladinska državna prvakinja v snow boardu, Izolanka Ana Vran ima letos bistveno težjo nalogo, saj nastopa v članski konkurenci, kjer je vsak nastop med elito že dosežek posebne vrste. Kot smo poročali je po novem letu uspešno nastopila na Pohorju, v kvalifikacijah paralelnega slaloma za evropsko prvenstvo zveze ISF v švicarskem Leysnu pa je zasedla 41-to mesto in se ni uvrstila v finalni del. Tudi v kvalifikacijah dvoboja sta izpadli obe primorski deskarki, saj je bila Vranova 32-ta, Kacafura pa 35-ta. ZIMA JE ŠE VEDNO MLADA In mi imamo še vedno veliko izbiro oblačil za smučanje in bordanje znanih izdelovalcev. «Hit ■AIA Manzlolljev trg 1 tel. 648-844 Kulturno društvo Korte želi pomladiti svoje vrste z mladino, zato, v skladu s tradicijo kraja in prav ob našem že več stoletij starem prazniku, vabi ljubitelje petja v novoustanavljajočo mladinsko pevsko skupino. Dijaki in študentje, izkažite se, korajžno v prve vrste.! Prijavite se pri zborovodji Danijelu Grbcu, Korte 36 a, tel. 68681. Fokloma skupina pa vabi na svoje vaje v pevsko sobo vsako soboto ob 13. 30 uri. Center za kulturo, šport in prireditve Izola KULTURNI CENTER IZOLA tel.. 645 571,643 513 petek, 22. januarja ob 20.00 Primorsko dramsko gledališče JETNIK DRUGE AVENIJE režiser komedije JAŠA JAMNIK Neil Simon /avtor/, povsem upravičeno se ga že vrsto let drži vzdevek broadwayjski Moliere, nedvomno sodi med najbolj uspešne sodobne komediografe. Sedeminštiridesetletni Mei je kot jetnik moderne življenske vizije s svojo družico živel po pravilih današnje urbane družbe in dosegel uspeh ... dokler ni odpuščen z dela ... Skozi smešne peripetije zakoncev, s premišljenimi komedijskimi zasuki, z domislicami in gegi nas predstava popelje do konca ..." tudi meni bi se lahko zgodilo..." Predstava je za abonma in za izven Vstopnina: 1.500 SIT predprodaja, 1.700 SIT redna prodaja sobota, 23. januarja ob 17.00 Feri Lainšček ČIREN ČAJ IN JUHA KOKOS POKOS Priredba gledališke igre za otroke, v režiji Patrizie Galbiati Pohajač. Drage dame, cenjeni gospodje in vsi ostali ! Čarovnik Gregor začenja svoj današnji proram ob katerem se vam bo od začudenja posušila slina v ustih ! Vstopnina : 400 SIT V februarju napovedujemo predstavo Prešernovega gledališča iz Kranja, komedijo Svetlane Makarovič : Teta Majgda. V naslovni vlogi / Teta Magda/ blesti IVO GODNIČ... Vstopnice za prireditve si rezervirajte pravočasno na našem prodajnem mestu v galeriji ALGA v Izoli, med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00 / tel.: 648 439 / Prosimo, da ne zamujate predstav !!! Društvo upokojencev Izola vabi upokojene ljubitelje petja, da se pridružijo našemu pevskemu zboru. Moški pevski zbor deluje že preko 20 let, ženski in mešani pevski zbor pa preko 11 let. Zato vabimo vse tiste, ki imajo posluh in veselje do zborovskega petja, da se nam pridružijo in tako bomo skupaj z vami tudi v prihodnje gojili našo lepo slovensko pesem s katero smo v preteklosti in želimo tudi v prihodnje, nastopati na javnih prireditvah. Vse zainteresirane vljudno vabimo, da pridejo v pisarno društva v Izoli, Plenčičeva 3, ob uradnih urah in sicer v sredo od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 15. do 17. ure zaradi dogovora. Z veseljem Vas pričakujemo Društvo upokojencev j OBMOČNA IZPOSTAVA SKLADA IZOLA in Kulturni center Izola organizirata seminar KONTAKTNE IMPROVIZACIJE J zagotovil vsem veliko užitka ob gledanju, kajti njegove fotografije povedo marsikaj, česar besedilo ne more. Razstava l«> na ogled v galeriji ALCA —~r~od IS.l.99do l(). 2.99. Calerija ji;odprta vsak dan med KUKI |) ter med 17.00 in 19.00. V soboto je galerija odprta med KUKI in 12.00. CALERIJA INSULA razstava slik IGOR BRAVNIČAR H H D D Issn ■I H 'V.. H ff D O Finanziamenti: si peggiora? Scuola elementare Dante Alighieri: A un anno dall’inaugurazione Porse perché conosciamo ancora troppo poco i meccanismi che funzionano nell’amministrazione generale dello Stato, ° forse perché siamo ancora sempre portati a credere ingenuamente nella correttezza di coloro che sono chiamati a gestire gli interessi della cosa pubblica, a metà dicembre dell’anno scorso abbiamo salutato positivamente l’awenuta approvazione del bilancio di previsione della Slovenia per u 1999, senza dover ricorrere alle solite proposte di emendamenti e di correzioni per quanto riguarda i hnanziamenti delle nostre attività minoritarie. Nella globalità delle cifre che erano state presentate eravamo convinti che ci fossero anche quelle piccole somme che, in rispondenza alle leggi, avrebbero dovuto coprire le nostre necessità a livello comunale. Anzi, eravamo praticamente certi, che la copertura di un emendamento presentato dai nostri deputati connazionali e votato soltanto qualche mese fa, riguardante la copertura da parte dello Stato delle spese che i Comuni nazionalmente misti avrebbero dovuto sostenere, fosse una cosa scontata. L’emendamento, naturalmente, era stato presentato in fase di dibattito della nuova Legge per il finanziamento delle autonomie locali, fagge che ha modificato nella sostanza il sistema precedentemente in vigore, e che, se non fosse stato approvato, avrebbe lasciato le Comunità minoritarie sprovviste di un qualsiasi strumento legislativo che impegnasse lo Stato a garantirne l’esistenza ed il fnnzionamen to. Che si sia trattato di una fiducia troppo ingenuamente riposta l'hanno dimostrato già i primi contatti che abbiamo avuto con le amministrazioni comunalile quali hanno constatato che nel Bilancio di previsione per il 1999 non c stato possibile rintracciare nessun capitolo di spesa a copertura di quell’emendamento. Ed ora? Da una prima richiesta di informazioni più esatte, sembra che anche a livello di Ministero per le finanze si siano accorti del problema e, sempre secondo informazioni non ufficiali, sembra che siano riusciti a mettere insieme nn determinato importo per far fronte alle esigenze sia della Comunità nazionale italiana, sia di quella ungherese. Il tutto, però, sempre secondo queste notizie non confermate, rappresenterebbe un buon 30 per cento in meno rispetto a quanto realizzato nel corso dell’anno che ci siamo lasciati alle spalle. Inutile dire, che ci aspettavamo, al contrario, almeno qualche percentuale in più, anche per coprire quella determinata percentuale che ogni anni è rappresentata dall'inflazione. Senza dover sottolineare che in qualche comunità è stata registrata pure un’evoluzione della situazione, come, per esempio, la nascita di nuove Società (a Isola la »Dante Alighieri«) che normalmente attendono di vedersi coprire almeno parte delle spese sostenute con fa propria attività. Con il Sindaco di Isola, la signora Pečan, l’accordo preliminare su come affrontare la situazione è stato 'aggiunto. La Comunità autogestita presenti le sue richieste come ha sempre fatto ed il Comune, in osservanza alle disposizioni di legge, prowederà ad inoltrarle al governo sloveno. Nel caso non dovessero riscontrare la dovuta attenzione, si prowederà a intraprendere i passi necessari per tutelare non solo un diritto sancito dalla legge, ma anche garantito dalla Costituzione. Anzi, del problema sono state informate - pure se informalmente - le amministrazioni comunali di Capodistria e Pirano ed è stata auspicata la necessità di una concordanza di intenti e di interventi nei confronti dello Stato. Il che non vuol ancora dire che sia possibile intravedere una soluzione rapida e positiva del problema. Di un tanto dovrà farsi carico anche la Comunità Autogestita Costiera, per cui è auspicabile che, ad elezioni avvenute anche nel capodistriano, proweda quanto prima a costituirsi. A quasi un anno dalla solenne inaugurazione della nuova sede della Scuola elementare Dante Alighieri abbiamo chiesto alla Preside, Amina Dudine, di farci un quadro della situazione nel nuovo edificio. «Intanto operiamo nel nuovo edificio dal 20 aprile 1998, mentre la Scuola materna vi si è trasferita appena nell’agosto dello scorso anno, esordisce la Preside. Gli esecutori materiali dei lavori nello stabile hanno ancora molte pendenze nei nostri confronti. Più volte abbiamo fatto notare le manchevolezze o le cose che non funzionano. I disagi maggiori li soffrono alla Scuola materna, dove il personale deve combattere contro spilferi d aria, infiltrazioni d acqua dalla terrazza soprastante e dalle scale esterne che portano al primo piano. Per evitare questi ultimi inconvenienti si è dovuto montare sopra le aree incriminate una copertura con scheletro in alluminio. Ricorderemo che prima del trasloco nelle nuove aule dell’asilo sono stati rifatti i pavimenti. Altri piccoli inconvenienti vengono notati quotidianamente e talvolta mettono in difficoltà la vita delle lavoratrici.» Ci viene subito di pensare: Ma è un edificio nuovo... L’elenco dei reclami non linisce qui: «I termosifoni del riscaldamento centrale non sono ripartiti equamente nei vari vani e in alcuni di essi si batte i denti, in altri si suda. Delle modifiche aggiuntive sono possibili, ma ci si chiede chi sia in dovere di sosteneine le spese: il committente o gli esecutori dei lavori?». La preside ci accompagna poi sulla grande terrazza La biblioteca Foto: C. Chicco al secondo piano, dove a venti centimetri dal pavimento e lungo il muro del corridoio e di un’aula è ben visibile una crepa di un centimetro di larghezza. I tecnici sosterrebbero che si tratta di movimenti di assestamento del complesso. La nostra interlocutrice non ha saputo dirci se siano stati eseguiti degli esami alla statica dell’intero edificio. Speriamo bene! Dalla parte del cortile, si nota un bel pezzo di intonaco che sta cadendo a causa delle infiltrazioni d’acqua dal terrazzo al primo piano. Nei campi giochi ci vengono fatti vedere alcuni danni alle struttine. «Compiuti non dai nostri alunni, ma dai ragazzi che vi vengono a giocare nel pomeriggio,» ci viene precisato. Per quanto riguarda il problema delle tende alle finestre, sembia si stiano aprendo degli spiragli nei finanziamenti, che per il cinquanta percento dovrebbero venire anticipati dai fondi del Governo italiano gestiti da Unione italiana e Università popolare di Trieste, mentre il rimanente cinquanta percento sarebbe stato assicurato dal Comune. «Nonostante tutto ciò, ci comunica la preside, la realizzazione del Piano annuale di lavoro dell’Istituto procede senza intoppi e le varie attività vengono svolte con regolarità.» Marino Maurel Il nuovo ufficio del deputato Con una simpatica cerimonia, organizzata dalla Comunità autogestita della nazionalità italiana di Capodistria assieme alla Comunità Costiera, stato inaugurato ia scorsa settimana l’ufficio del deputato deità nostra Comunità nazionale italiana alla Camera di Stato dello Slovenia. Presenti, oltre a tanti connazionali in rappresentanza delle Comunità autogestite e delle Comunità degli Italiani, anche i deputati della zona ai Parlamento sloveno, ii sindaco di Capodistria, Signora Fister, ii Console Generale d’Italia, Signora Rosa Maria Chicco Ferraro e ii direttore dell’Ufficio per ie Nazionalità presso ii governo sloveno, Peter Winkier. L'ufficio avrà sede in via Zupančič e certamente permetterà un più costante e organizzato incontro dei nostro deputato con ia Comunità nazionale e con ie sue organizzazioni. Nell’occasione è stato inaugurato pure ii nuovo arredamento di cui sono stati attrezzati gii uffici della Comunità Autogestita Costiera, che hanno sede nello stesso Palazzo Carli. Un breve indirizzo di saluto ai presenti è stato rivolto dai presidente della CAN di Capodistria, Mario Steffè, dai deputato, Roberto Battelli e dai presidente della CAN Costiera, Silvano Sau. Anche in chiesa gli italiani sono minoranza... Molti anni fa, durante la Jugoslavia, nonostante il sistema socialista monopartitico, nelle chiese del litorale veniva insegnato il catechismo anche in lingua italiana. La signora Licia Valentič, che ci ha gentilmente fornito questa vecchia fotografia nella quale qualche nonna si riconoscerà, ha fatto la Prima Comunione il 19 giugno del 1945. Ricorda ancora come due settimane più tardi sia stata cresimata e che entrambe le cerimonie si siano svolte in lingua italiana. Trent’anni più tardi, nel 1975, sua figlia Cristina ha preso la prima comunione e nel settembre del 1980 è stata cresimata dopo aver seguito in entrambe le occasioni una preparazione in italiano, avendo scelto di farla nella propria lingua madre. Ed oggi com’è la situazione? Siamo andati a chiederlo all’attuale parroco di Isola Andrej Sedej. B.P.: Come sente oggi la presenza degli italiani di Isola nella sua parrocchia ? A. S.: Ci sono, ma devo dire che purtroppo non li vedo a messa se non in numero molto esiguo. B. P. : Cosa ci può dire a proposito delle lezioni di catechismo in lingua italiana? A.S.: Ci sono due gruppi, di bambini, il primo dall’età prescolare alla quarta classe che al momento è frequentato da due soli bambini. Quest’anno non abbiamo avuto nuove iscrizioni ed alcuni genitori hanno preferito trasferire i propri bambini nelle sezioni slovene, tradizionalmente più numerose. Il secondo gruppo, dalla quinta classe in su, è anch’esso limitato. Io stesso insegno a questi ragazzi e sarei contento se ci fosse un catechista adeguato qui ad Isola disposto a prendere il mio posto. I bambini che si preparano alla Prima Comunione e alla Cresima seguono le lezioni in sloveno, possono però rispondere e pregare in italiano. Purtroppo, vista l’esiguità del loro numero non è possibile avere preparazioni a parte. Vorrei cogliere comunque l’occasione per dire che questo problema sarebbe risolvibile se nelle scuole fosse ammesso il catechismo quale materie facoltativa, come per esempio in Italia. B.P.: A parte il numero quali sono le altre difficoltà? A.S.: La presenza degli appartenenti alla minoranza italiana è molto limitata anche alle messe. Dei circa 30 presenti alla messa in italiano più della metà sono anziani sloveni che vengono prima. Sarei felicissimo di avere durante la messa fra i chierichetti e nelle altre attività anche bambini della minoranza italiana. Sarei pure disposto a cambiare l’orario della messa in italiano dalla domenica mattina al sabato sera, come a Capodistria. Purtroppo, non riscontro interesse. Se però ci sarà un numero adeguato di interessati, sarò contento di venire incontro sperando che ci siano pure volontari per le letture dal Vangelo. Concluderei invitando tutti nella Casa di Dio che ha le porte sempre aperte. Bojana Pevec Non c’è più religione Con profondo stupore abbiamo seguito la polemica sulle pagine del “Mandrač” a riguardo della presenza in chiesa del sindaco Breda Pečan al fianco del Console generale d’Italia a Capodistria, Rosa Maria Chicco Ferraro, in occasione deH’undicesima edizione della Rassegna internazionale di cori in San Mauro, rassegna organizzata dalla Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola. Bene, detta polemica ci ha fatto capire quanto di vero c’era nel ritornello della canzone “Pietre” presentata al diciassettesimo Festival di Sanremo che così recitava: “Se sei buono, ti tirano le pietre; se sei cattivo, ti tirano le pietre; qualunque cosa fai, dovunque te ne vai, sempre pietre in faccia prenderai...” Era e, purtroppo, è e sarà sempre così. Gianfranco Siljan ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA La biblioteca della comunità italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) è aperta il lunedì dalle ore 17 alle 18 e il mercoledì e giovedì dalle ore 16.30 alle 19. La biblioteca è aperta a tutta la cittadinanza. SALA DI LETTURA E BAR SOCIALE Apertura da lunedì a venerdì dalle ore 17.00 alle 19.00 (Palazzo Besenghi, pianoterra). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Quattroruote, Nautica, Storia illustrata, Primorske novice, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La voce del popolo, Il piccolo e Deio. MANIFESTAZIONI Mercoledì 27 gennaio, ore 20. Casa di Cultura “FRANK SINATRA - Omaggio al Mito” Concerto del TRIO GAETANO RICCOBONO Una delle caratteristiche che contradistinguono lo stile e la personalità di Gaetano Riccobono - cantante palermitano con alle spalle molteplici collaborazioni importanti del calibro di Mark Murphy, Uno Patruno, Romano Mussolini ed altri - è l’amore viscerale per Frank Sinatra, considerato il più grande cantante di jazz di tutti i tempi, da poco scomparso e fonte di ispirazione per un omaggio che tocca tutti i momenti più importanti della sua carriera. Per l’occasione, accompagneranno il Riccobono due musicisti molto noti nel panorama jazzistico italiano, sloveno ed internazionale - il nostro RENATO CHICCO al pianoforte, e l’italiano FRANCESCO BEARZATTI al sassofono - che condividendo anche loro la passione per il grande Frank collaborano con pari intensità. Organizzazione: Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola. Prezzo del biglietto in prevendita (bar sociale della Comunità dalle ore 17 alle 19): 500 S/T, per studenti e pensionati 300 S/T. Prezzo al botteghino della Casa di Cultura (un 'ora prima del concerto): 800 S/T. Martedì 9 febbraio, ore 20.30, Palazzo Besenghi (sala concerti! CONCERTO DEL SOPRANO ELEONORA MATIJAŠIČ La nostra Eleonora si presenta nuovamente al suo pubblico con un programma rinnovato e già proposto in altre piazze. Interpreterà brani di Hàndel, Mozart, Donizetti, Bellini, Lehar ed altri. Al pianoforte Elisabetta Buffulini. Organizzazione: Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola. Ingresso Ubero AVVISI Il Coro misto “Haliaetum” della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola invita alle audizioni per nuovi coristi che si tengono ogni lunedì alle ore 19.00 nella sede della Comunità. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana ai Isola Redattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, B. Pcvcc, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A. Šumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia telefax: (+386 66) 645031, 645853 NAGRADE ZA NAROČNIKE V četrtek, 21. januarja, točno opoldne, bomo v uredništvu izžrebali deset nagrad za tiste, ki ste do 20.1. 1999 poravnali naročnino za leto 1999. Ne prezrite naslednje številke Mandrača in se prepričajte: morda pa ste prav vi med tistimi, ki bodo prejeli lepo nagrado Mandrača in naših sponzorjev. p.s. Če še niste naročnik pa bi to radi postali pokličite 600 010 (600 015 fax.) PEVCI UPOKOJENCI ! Društvo upokojencev Izola vabi upokojene ljubitelje petja, da se pridružijo našemu pevskemu zboru. Moški pevski zbor deluje že preko 20 let, ženski in mešani pevski zbor pa preko 11 let. Zato vabimo vse tiste, ki imajo posluh in veselje do zborovskega petja, da se nam pridružijo in tako bomo skupaj z vami tudi v prihodnje gojili našo lepo slovensko pesem s katero smo v preteklosti in želimo tudi v prihodnje, nastopati na javnih prireditvah. Vse zainteresirane vljudno vabimo, da pridejo v pisarno društva v Izoli, Plenčičeva 3, ob uradnih urah in sicer v sredo od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 15. do 17. ure zaradi dogovora. Z veseljem Vas pričakujemo Društvo upokojencev mali oglasi AVTOMOBIL Zastava 128 PRODAM - Cena po dogovoru. Telefon: 066 / 644 - 423 ŠIVAM enkratno lepe PUSTNE KOSTUME. Javite se na tel.: 643 731 (Anja) Društvo prijateljev zmernega napredka - MKC Koper Vabi na Petek, 22. I. ob 22.00 - filmoteka: TETSUO - The iron man Sobota, 23. I. ob 21. 30 - koncert K sound XXX (Kočevje) - FLEGMATIKI (Kranj)-RULERS (Lj) Plesni klub TITTY DANCE’ Izola / Slovenija 6311 Jagodje - IZOLA Mladinska ulica 43 Ljubitelji akrobatskega ROCK1!!1 ROLL - a Izolski plesni klub "TITTY DANCE" organizira BREZPLAČNI ZAČETNI TEČAJ v ROCK'n'ROLL-u (8 vaj) v Izoli s pričetkom v četrtek 4.2.1999 in v Piranu s pričetkom v sredo, 3.2.1999. KJE? KDAJ? V Izoli na OŠ V.Šmuc - vsak četrtek; mala telovadnica____________16.30 -18.00 V Piranu na Gimnaziji Piran - vsako sredo; trim kabinet 16.00-17.30 Prijavite se lahko do začetka plesnega tečaja na zgoraj navedeni . naslov (na dopisnico napišite vaše ime in priimek, datum rojstva, naslov, telefonsko številko in šolo, ki jo obiskujete) ali na telefon 066/647-020, Mirna, med 13.00 in 14.00 od ponedeljka do četrtka. Plesni pozdavček, Mirna Veselinovič Cmd LJUDSKA UNIVERZA KOPER UNIVERSITÀ POPOLARE CAPODISTRIA z enotama v Izoli in Piranu vabi na vpis v pomladanski semester: JAVNO VELJAVNE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE - IZOBRAŽEVANJE OB DELU: Program organiziramo s pomočjo SEDŠ Koper - PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC PRODAJALCA -pogoj: končana katerakoli 3-letna srednja šola - diferencialni program EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK -pogoj: končana šola za prodajalce - diferencialni program UPRAVNI TEHNIK -pogoj: končana poklicna administrativna šola - Usposabljanje za poklic RAČUNOVODJE - pogoj: zaključena 4 letna srednja šola, ki vključuje matematiko, slovenski in prvi tuji jezik v obsegu programa ekonomski tehnik - Usposabljanje za poklic POSLOVNEGA SEKRETARJA - pogoj: zaključena 4 letna srednja šola ter aktivno obvladanje angleškega jezika Število prostih mest v posameznem programu je 25. Predviden začetek 15.2.1999 - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE 6.razred osnovne šole - enota Koper 8.razred osnovne šole - 3 oddelki Koper in Izola Maksimalno število kandidatov je 17. Predviden začetek februarja. TUJI JEZIKI: - verificirani jezikovni tečaji: ANGLEŠČINA, ITALIJANŠČINA, NEMŠČINA. FRANCOŠČINA, SLOVENŠČINA - tečaji: RUŠČINE IN ŠPANŠČINE - POSLOVNA ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA - NOVO: NEMŠČINA ZA TRGOVCE Brezplačno testiranje in svetovanje. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE: - KNJIGOVODSTVO ZA MALA PODJETJA - VODENJE POSLOVNIH KNJIG SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA - tečaji RAČUNALNIŠTVA - Grafično okolje Windows 95, Word, Excel, Access, Corel draw, Osnove interneta, Powerpoint - tečaji za VOZNIKA VILIČARJA IN UPRAVLJALCE TEŽKE MEHANIZACIJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE: - tečaj STROJEPISJA - TUJI JEZIKI ZA UPOKOJENCE - tečaj za VODITELJE ČOLNOV - tečaj ŠIVANJA - intenzivni tečaj ŠIVANJA - SLIKANJE NA SVILO Informacije in vpis: Koper, Cankarjeva 33 tel. 21-280 SVET RflČCINflLmŠTVfl VOODOO 3 Pri 3dfx-u ne počivajo na lovorikah. Na letošnjem Comdexu so namreč prvič obelodanili nekaj več novosti o njihovem prihajajočem adutu za sezono 1999, o nasledniku serije voodoo. Predstavili so prvo delujočo različico kartice z novim procesorjem, na keterem so gonili Quake 2 pri ločljivosti 1600X1200 z več kot tridesetimi sličicami na sekundo. Čip Voodoo 3 bo v slogu bansheeja pospeševalec, ki bo zmogel pospeševati tako 2D kot 3D grafiko. Pravzaprav bo voodoo 3 nekakšna mešanica bansheeja in voodooja 2, saj bo po dvojki podedoval dve enoti za obdelavo tekstur, po bansheeju pa 2D del in zasnovo na enem čipu. Podjetje 3Dfx seje odločilo, da bo novega voodooja izelovalo v dveh inačicah. Prva, voodoo 2000, bo namenjena predvsem vdelavi v sisteme nižjega cenovnega razreda, medtem ko bo druga (voodoo 3 3000) namenjena zahtevnim odjemalcem s polnimi žepi. Nov voodoo bo imel nekaj dodatni 3D efektov, uporabljal bo stiskanje tekstur po vzoru S3-jevega savaga, jedro procesorja je enako voodooju 2 in navito do nezavesti, t.j. 2x hitrosti voodoo 2, dekodiral bo DVD, podpora TV izhodu. Pričakujemo ga spomladi 1999. ADRIA fCOMPUTER Sm Adria Computers, Izola Trgovina z računalniki, Veliki trg 11, 066/ 600 660 ICQ N.7980900 KRIMINALIJE Dokaj miren teden je za nami. Nepridipravi kot da bi vedeli, da imajo policaji dovolj dela sami s seboj so malo popustili in tako pokazali, da znajo biti solidarni s svojimi večnimi tekmeci. Kljub temu pa so se našli stavkokazi (štrajkbreherji po domače), ki so na svojo roko nardili kakšno neumnost, toliko da so se dečki malo razmigali. Ko pa jim je bilo zares dolgčas so se lotili preverjanja pešcev in so v dobri uri "nabrali" za 20.000 tolarjev kazni. Seveda s položnicami, saj jin) je zakon blagajno odvzel. MIMO PREHODOV V sredo dopoldne so policaji na območju Drevoreda 1. maja in Sončnega nabrežja opravili dokaj nenavaden nadzor. Opazovali so namreč hojo pešcev mimo prehodov za pešce, kar je po novem in starem prometnem zakonu prekršek, le da je novi zakon v tem primeru še natančnejši od starega. V uri in četrt so policaji kar osmim pešcem zaračunali "sprehajanje" mimo zebre. Še cena takšnega sprehoda? 2.500 tolarjev. Še pripis dežurnega k temu poročilu: Prosim, da v časopisu opozorite tudi ostale pešce, da se lahko to zgodi tudi njim. Opozarjamo vas. STEKLO BAR Rolling bar pod stadionom se je v soboto spremenil v steklo bar, saj so neznani storilci razbili velika in debela stekla, odnesli pa niso ničesar. Lastnika so seveda oškodovali za konkretno vsoto denarja, dečkom pa dali delo. In kaj so sploh imeli od vsega tega hrupa? STEKLO MARKET Bolj podjeten je bil neznanec, ki je v torek razbil stekla na marketu v Livadah in si privoščil, verjeli ali ne, cigarete. Dečkom je verjetno jasno, da nimajo opravka z nekadilcem. PO PETARDAH ZAKONI December je mimo in petarde ne pokajo več, zato pa poka v marsikaterem zakonu ali izvenzakonski skupnosti. Najprej pokajo besede, nato klofute in še kaj več, končno se iz postaje spokajo dečki in če je treba katerega od preveč razgretih zakoncev spokajo na hlajenje. V Ameriki imajo z takšne primere leteče psihiatre, pri nas pa so to naogo prevzeli policaji. Pa naj še kdo reče, da nismo policijska država. NISTA BILA BOLNA Osemnajstletni E.H. in leto starejša B.D., oba Koprčana, res nista bila bolna, razen če upoštevamo, da je nagnjenost h krajam tudi neke vrste bolezen. Kljub temu sta ordinirala ob izolski bolnici, posebej rada pa sta imela vozila Clio, saj sta na božič in 2. januarja razbila stekla na dveh vozilih tega tipa in obakrat odnesla dokumente s čeki in bančno kartico. Vse to sta pridno vnovčevala, dokler ju dečki niso odkrili. Mimogrede: šifre bančnih kartic se ne zapisuje na denarnice ali pušča v denarnici ob bančni kartici. ŠOLA |E VARNA Naj vas naslov ne zmede, saj je bil na tem mestu najprej predviden članek o varnosti otrok na izolskih šolah, toda potem so nas bralci opozorili na prometne znake, ki so za stalno in začasno postavljeni na nekaterih izolskih pločnikih in smo vzeli pot pod noge ter fotografirali in zapisali naslednje: Prometne oznake so seveda pomembne za urejanje prometa in zagotavljanje varnosti ljudi, toda zakon tudi določa, kako morajo biti znaki postavljeni, da sami ne ogrožajo prometa oziroma udeležencev v prometu. Udeleženci pa niso le avtomobilisti in motoristi ampak tudi pešci, kolesarji, rolkarji in še kdo. Prav ti uporabniki pločnikov pa imajo v takšnih primerih z znaki še posebej težave, saj so velikokrat postavljeni kar tako, kot da pločnikov ne uporablja nihče. Kar nekaj uporabnikov pločnikov nas je opozorilo na to, da so, večinoma ponoči, z glavo skoraj zadeli prometni znak, ki je postavljen tako slabo, da povprečno visok pešec zlahko udari ob oster rob dopisa pri nekaterih prometnih znakih. Verjetno odgovornim ni treba posebej pojasnjevati, komu bi sodišče dalo prav, če bi se občan z buško ali rano na glavi odločil tožiti upravitelja ceste. Zaenkrat se tega menda še ni domislil nihče. PREŠERNOVA PROMENADA Prešernova cesta, ki je to jesen in zimo doživela prenovo je trenutno eno najbolj obiskanih spreghajališč v Izoli. Kako tudi ne, saj je sprehajanje ob starih pinjah prijetno, čeprav mimo brzijo avtomobili, saj sta cestišče in sprehajališče dobro ločena in se pešci, kolesarji in predvsem rolkarji počutijo lahko varne. Prav takšna množica sprehajalcev, kot jih lahko tam srečamo ob sobotnih in nedeljskih dopoldnevih in popoldnevih priča o tem, da je za ustvarjanje sprehajalnih poti potrebna varnost enih in drugih. Za sončno nabrežje, Dantejevo in oba drevoreda bi težko rekli, da so dovolj varna sprehajališča, saj po njih še vedno drvijo tisti, ki lažje pritiskajo na plin kot se odpravijo peš od doma do trgovine. Urejanje prometa je običajno na dnevnem redu občinskih organov vsako pomlad. Torej lahko vsak hip pričakujemo nove pobude. Do takrat pa le informacija, da bo Prešernova spomladi spet zaprta za nekaj dni, saj bodo investitorji nadaljevali gradnjo kolektorja od rdeče hiše do zdravstvenega doma. Mimogrede: Ali veste kako je po novem mogoče priti do odpada ob nekdanjem kamnolomu? Treba je mimo Jagodja proti Livadam in levo. BREZPEDTARDNA CONA Znanci, ki so si lahko privoščili silvestrovanje v znanih turističnih središčih (Grčija, Mehika in Indonezija) so pripovedovali o nenavadnem silvesterskem pojavu. Čeprav so bile ulice polne ljudi in čeprav smo iz teh krajev vajeni vsega drugega kot nekakšne železne discipline, med novoletnim praznovanjem skoraj niso slišali poka petarde. Razlog je seveda preprost: Država je za takšne vrste veseljačenja določila tako visoke kazni, da nikomur ne pade na pamet, da bi naokoli metal nevarna eksplozivna sredstva, tako kot to pri nas počnejo dojenčki od dveh do štiridesetih let. Akcija za december brez petard se letos ni posrečila, njen učinek je bil minimalen, saj je ves december, posebej pa za Silvestrovo pokalo, da je bilo kaj. Prehod skozi glavno križišče pa je bil na Silvestrovo skoraj nemogoč oziroma zelo nevaren. Ni daleč čas, ko smo v Sloveniji, posebej pa na Obali, govorili o denuklearizirani coni, po vzoru nekaterih občin v Furlaniji in Venetu, ki so enostavno sprejele sklep, da na njihovem območju ni dovoljeno kakorkoli zadrževati jedrska sredstva vseh vrst. Če smo si pred slabim desetletjem upali govoriti o jedrskem orožju, zakaj ne bi zmogli vsaj priprave odloka s katerim bi občino razglasili za brezpetardno občino Izola? Novo leto 2.000 bo kmalu in najbolj noro silvestrovanje našega življenja tudi. Poskrbimo, da ga bomo tudi preživeli.