Novi učni načrt za učiteljišča in stališče glasbenega pouka. Komisiia za sestavo noveea učnega načrta ie dokončala svoie delo in te dni se ie začelo že 7 nieeovo uvedbo. Naidalekosežneiše iziDrememlbe §0 se izvršile elede elasbeneea Douka. Predno začnemo s tozadevnimi ugotovitvami si ie treba uoeledati dosedanie učnp načrte z ozirom na stališče e-lasbenih Dredmetov. Poučevala se je doslei v coedinih Dokraiinab elasba v sledeči izmeri: zvezi izdatno reduc.iratiie števila odraerlenih učnih ur. V orvem. enotno zasnovanem učnem načrtu ki ie bil izdelan z dne 22. iuniia 1925. P. br. 7825, ie madlo število učnih ur iz elasbe takoi od 16 na 9. kar kaže naslednia razDiedelnica: Olede celokuioneea števila nčnih ur ne naidemo torei Drav nobenih razlik v Doedinih učnib načrtih. Pač Da se iavliaio bistvene 'Dosebnosti elede oreanizaciie. V Srbiii n or. ne naidemn nouka v orglaniu (in 'klaviriu) iker roravoslavna litur,eija ne UDorablia teea instruimenta. Pač Da se soet v večii meri e^oif oerkveno zborovo Detie in to i7 navedeneea vzroka. Na Hrvatskem ie močno SDoiena z učitelisko službo orelarska. kier naide svoi izraz v ondotnem učnem načrtu. V Sloveniii ne naidemo več mnaeo učiteliev-oreanistov: vsled tes?a i> oostal ta oredmet neobvezen. Dosedanii učni načrti so torei vzrastli na oodla^i iDOdanih nrilik ter so vsled teea Dovsem odeovariali deianskim ootrebam. In ka'ko ie sedai z elasbo v reformiranem ,.sku,Dnemi učnpm načrtu? Pričakovali bi. da bi se bilp obdržale vodilne misli ki so ustvariale bivse nčne načrte; a temu ni tako. 2e od vseea oočetka moremn neotoviti neko smotreno zaDOStavlianie elasbenih Dredmetov in s tem v »Nastavni Dlan in Drosrram« je zaukazal. da ie smatrati Detip in sviranip (na viiolini) kot en nredmet knie^a ie obravnavati v treh urah nedelieno. (V tem učnem časn nai bi sp obravTiavala nevska tvarina, t. i. eoiilo nai bi se iDraktično oetie obravnavala nai bi se teoretiška snov. vršile muzikalno-diktatne vaie ki so za rzobrazbo muzikalitete toli važne. izroraševalo nai bi se in se raiilo tudi sviranie na viiolini) Za vse to skuoai ie določiti pn sam red v naoredku. Tuka.1 stoii Dač naiboliši iDraktik nred zaeonetko. Načrt ki ie vzbudil nemalo začudenia. ie deeradiral (Dredmet umetniškega značaja na nivo faktičnih vešcin in vse reforme, ki so se tekom 19. stoletia izvedle v nrid našim Dredmetom so bile kratkomalo uničene. Razveseljivo ie bilo. ko ie ministrski odlok z dne 23. decembra 1925 (P. br. 16.507) navedeno naredbo razveliavil. Motiviral se ie 'DOStoD s tem da se Dri sestavi amemeneea učneea načrta n i oziralo na ranenie in i:z!kušnie st r ok 0 vn iajk o v. To se nai zeodi ori sestavi noveea učnee-a načrta. Predstavniki »oediriih učnib Dredmetov nai bodo zaslišani i<n domače učiteliske konference nai obravnavain skupno to zadevo. To se ie zeodlo. Zsrodilo iDa se ni. da bi se bili ti Dredloei tudi uDOŠtevali. Izvestno so bili nredloei Drav različni, a eotovn ie da ni oredlaeal noben strokovni nastavnik ¦ v celi državi redirkciip števila učnib ur za svoi Dredmet. Bili so oa tam tudi ipredloei oreanizaciip elasbenih nriteliev. Novi nastavni olan z dne 5. oktobra 1926 O. N. br. 32.130 ie Drinesel torei novo. še huiše oresenečenje. Iz razDredelnice ie razvidno. da se ip celokuDno število Hasbenib ur znižalo kar za Dolovico (16 :8). Ker so se v drueih oredmetih učne ure 7višale in s 0 se nvedli tudi novi Dredmeti skleDatno da so sp tam UDoštevali strokovni nredloei oziroma da so bili dotični DrediTneti zastoDani do članih komisiie. Ne tako za elasbene roredmete. Tukai ni biln zastoDnika in tako se ip moelo 7?oditi. da se ni nhranilo niti to kar so vsebovali dnsedatiii načrti. Ker ie bilo število učnih ur za Doedine dasbene Dredmete itak že maihno (2). ie izeuba tem boli občutna. Predmet. ki ie imel in. Dr. doslei 4 tedenske ure in ki ie dobil sedai odmerienih 5 ur le Dridobil 20%, medtem ko ie izeubilo iDetie. ki ip imelo doslei le 2 uri in se ip. tn število reduciralo še na eno uro, kar 50% učnesra časa. Ali bo Dridobitev tam odtehtala izarubo tukai. ie Dač vTjrašanie na katero ne bo Dosebnn težkn odeovoriti. Faktum ie da Dri taki odmeri ni sovora o usDešnem oouku in oba muzikalna Dredmeta (Detie in viiolina) sta obsoiena na životarenie in biranie. In vendar bi bili Dričakovali da se uorav v današnii. imaterialističnn navdahnieni dobi v večii meri nDoštevaio umetniški nredmeti kot nekak iorotiutež Drevladaioči intelektua!ni vzeoii Zdi se. d?> sp ni niti misliln na to da zavzemata oetie in dasba v n a cionalni in moraltii vziroiiDriznano mesto. kar se. osobito še v današnii dobi Dovdaria. Vse nacionalno ODredeliene države neeuieio u«rav radi te?a že od riekdai urav intenzivno elasbene oredmete v vseb šolskib kateeoriiah. Zavedaio <?p namreč da ip umetnost ona sila ki združuip in v veliki meri vzeaia čut za vzaiemnost. Torei že iz nacionalnih in državnih interesov bi se bili morali DOSDesevati oni iDredmpti ki služiio kakim vzvišenim interesom. Uooštevale se niti niso narodtip Dosebnosti V naši narodni elasbi in v našem razDoloženin za oetie- ležp še 7akriti zakladi. Treba bi bilo te dvi?ati in iih udorabliati v svrho kreDitve morakrih sil. In zeodilo se ie ravnn nasDrotno! Obširno bi se labkn razoravlialn n tem a za danes zadostuie ueotovitev. da inovi učni načrt elede elasbeniti Dredmetov niti ne odeovaria duhu ustav e. Ta-lp Dravi namreč v svoipm 16. čfenu (12. odstavek) da »država Dodoira delo za narodno orosveto«. Posredno mora torei tudi bi,ti elasbeni oouk na učiteliiščih v slnžbi narodneca nrosvetneea dela. In ni li tudi srčna kultura faktor v SDlošni kulturi narodovi? In ni-li ista nDrav v današnii dobi boli krvavo iDOtrebna kot kdai Doorei? Je-li iimamo sedai iamstvo da bo bodoča p-eneraciia učiteliev moela to camo obraniti. kar ie dosedanja v muzikalnem oziru vzpostavila? Torei tudi n o v o d o b n i m strem11 i e n i e m 2 1 e d e u č i t e 1J s k & i z obrazbe ne ods?ovlaria naš n a č r t. Naši moderni Dedaeoeri sn si namreč edini v tem da se hoče danes takih učiteliev. ki bodo na eni strani vzeroiitelii mladib eeneracii na druie-i strani ®a knlturni voditelii mas. In ni-H ?lasbeno Dolie isto tnrišče kier .ooseea delovanip učitplievn v tnrav široke -olasti? In ^e se hoče učiteli tukai uveliavliati ip treba temeliite strokovnp izobrazeb. Namestn da bi se tp sedai do^Iobile so sp skraišale na narin. ki nam ne daie orav nobeneea mDan.ia. vzeoiiti še oriDravne voditelip Devskih zborov in instrumentalnih ansaimblov Zraven že obstoieče nevskp kulturp ^mn hoteli dolaeati še temeli samolastni imtrumentalni kulturi ki ima Dač svoie zadnie korenine soet v viiolinskem Tiouku na učiteljiščih. Novi učni načrt za učiteliišča torei vzoostavfia elede e^lasbenih oredmetov noložai ki ie s k r a i n o u s o d e d o l n. da n*e rečerrio kat a's titof al en ;za našo muzikalno kulturo. S tem vDrašaniem se bodo morale baviti sedai vse naše rcevske in strokovne oreanizaciie. H. Druzovič. SLOVENIJA Petje Vsak letnik po dve uri; 4X2 = 8 Vijolina Vsak letnik po dve uri; 4X2 = 8 Skupno število ur 16 Klavir in orgle neobvezno na moSkih zavodih. Na ženskih je klavir obvezen za one golenke, ki ne igrajo vijoline. Cerkveno Petje Vsak letnik po dve uri; 4X2 = 8 S R B 1 J A Notno petje (teorija) Vsak letnik 4 X! Sviranje (na vijolini) po dve uri; = 8 Skupno itevilo ur ¦ H R VA T S K A i Petje Vaak letnik po dve an; 4 X" 2 = 8 Vijolina Vsak letnik po eno uro; 4X1 = 4 Klavir Prva dva letnika po eno uro; 2X1 = 2 Orgle ViSja dva letnika po eno uro; 2X1=2 Na zenskih zavodih odpade Skupno stevilo ur 16 I. 3 Petj II. 3 e i n (na s v i r vijolini) III. 3 a n j IV. 0 e Skupaj 9 I. 2 Petj II. 2 e i n s v (na vijolin III. 2 r i) a n j IV. 2 e Skupaj 8