za koristi delavnega l)ud-•tva v Ameriki
V slogi |e moči
GLj\SIL.O SVOBODO MISELNI IH SLOVE JVC E v v AMETUK.I
devoted to the Interests of the laboring classes
Od bofa do muge!
Stev. 49.
Entered u S«oo»d-Cl»»s Matter July 8th, 1903, at the Poat-Oaoe at Chicago, 111., under Act ol March 3rd, 1879
Chicago, 111., 8. decembra 1911.
Kdor ns misli svobodno, ss as mors boriti sa svobodo!
Leto X.
Razgled po svetu.
ANGLIJA IN NEMČIJA PRED VOJNO.
Razne novice.
PRIZNANJE BRATOV Mc ÑAMARA.
NAMESTNIK CESARJA SE ODPOVEDAL
Peking, 6. dec. — Princ Čun, regent in. oče mladoletnega otroka cesarja, se je vladi danes — odpovedal. Njegoš prostor kot varuh trona, je prevzel Ši-Hsu, en mandžu princ in prejšnji prezi-dent parlamenta.
Wu Ting Fang, prejšnji poslanik Kitajske v Washingtonu, ki je sedaj voditelj revolucionarjev v Šangaj, je pred1 nekaj tedni porival princa Cun, naj za dobrobit republike odstopi.
Velika zmaga revolucije je s tem zagotovljena.
Posredovanje velevlasti.
Peking, 2. dec. V vplivnih krogih mislijo, da je zdaj prišel čas, da bodo velevlasti intervenirale na Kitajskem, ali gotovo še ni, katera vlast bode storila prvi ko-
rak.	Domneva se, da bodo Združene države, Anglija in Japonska skupno posredovale.
Narodna skupščina je v današnji seji odobrila najetje posojila $30,000,000, ki ga bode dal fran-cosko-belgijski sindikat.
Med generalom Feng-Ktvo-'Ghang, poveljnikom cesarskih čet v Mankowu, in med voditeljem upornikov generalom Li-Tuen-Heng se vrše pogajanja za premirje.
Rusija in Mongolia.
Peterburg, 6. dec. — “Novoje Vremjk” poroča, da se je Mongolia oklicala kot samostojna in od kineškega cesarstva neodvisna dežela. Rusija je pripravljena, kakor poroča gori imenovani vladni ruski časopis, Mongolijo pripoznati kot samostojno, ker je Dalaj lama prijatelj Rusije.
Perzija pokazala Rusiji zobe.
Teheran, 6. dec. — Na ruski ultimatom je Perzija odgovorila jako izzivalno. Perzija zahteva •od Rusije,- da vstavi prodiranje svojih čet in da jih ne sme pustiti marširati najprej od mesta Kaz-bin, in če se ne bo Rusija v 30 urah po tem držala, se bo Perzija poslužila ofenzive.
Vse sodi, da se ruske čete vstavijo v Ro zbirni in da le v slučaju kakih nemirov pridejo v glavno mesto Teheranu. — Perzija je nadalje na Anglijo apelirala, da posreduje v prid miru in edin-stva med njo in Rusijo, ker oni, Perzijci, so pripravljeni pogoditi -se prijateljsko s mogočno carjevo' državo.
Italijani zmagujejo.
Rengaci, Tripolis, 6. dec. — A-rabci so včeraj ponoči napadli i-talijanske postojanke, a so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj.
Tripolis, 6. dec. — Bitka je trajala do jutra. Ko se je pričelo daniti se, je 8000 Turkov in A-rabcev začelo umikati proti jugovzhodu. Več sto Turkov je mrtvih na bojišču; 100 Italijanov je prišlo oh življenje.
Porotna obravnava proti Njegnš Vavraku.
Te dni se je vršila porotna obravnava proti Dalmatincu Njegu-šu Vavraku, ki je v avstrijskem parlamentu streljal na justičnega ministra dr. pl. Hoehenburgerja. Obsojen je bil v sedemletno ječo.
DENARJE V STARO DOMOVINO
odlijemo:
aa * 10.35 ...............   50	kron,
za S 20.50 ................ 100	kron,
za * 41.00 ................ 200	kron
*a $ 102.50 ............... 500	kron,
za $ 204.50 .............. 1000	kron
za $1020.00 .............. 5000	kron-
PoŠtarina je »šteta pri teh arotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Na§< denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotorlni v priporočenerr al i regi stri ranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Ba ->k Draft:
PRANK SAKSER CO.
83 (Jnrtlcnd St. New York Olslr Ave., N, E.	Cleveland, Ohio
London, 5. dec. — V nemških ljudskih in v vladnih 'krogih so prepričani, da mora prej ali slej priti do vojne med Anglijo in Nemčijo. Diplomati in velekapitalisti iso mnenja, da Nemčija ne more več prenašati angleške pre-oblastnosti in nasilnosti nasproti nemški trgovini.
V londonskih vojaških krogih so si tudi svesti, da bode prišlo kmalu do resnega konflikta z Nemčijo. Zdaj je šele prišlo na dan, da je Anglija meseca septembra mobilizirala svoje vojne ladje v kitajskem vodovju in da je bila pripravljena napasti nemške kolonije. Vsi angleški pomorski častniki so bili poklicani z dp-pustov in moštvo ni dobilo več dopusta. — Dne 22. septembra so pričakovali izbruh vojne. Vojno so preprečili angleški in nemški državniki, ki so vsi delovali na to, da se ohrani mir. Izbruh vojne se je samo odgodil za nekaj časa.
Prohibicija v Rusiji.
Petrograd, 2. dec. Duma je sprejela zakonsko predlogo, po kateri je prepovedano točiti o-pojne pijače v državnih delavnicah in zavodih ter v lokalih za javne zabave.
Volitve na Švedskem.
Stockholm, 2. dec. Volitve za švedsko poslansko zbornico so bile včeraj končane. V novi zbornici bodo imeli konservativci 87, liberalci 57 in socialisti 12 sedežev. Zadnja zbornica je štela 116 konservativcev. 30 liberalcev in 4 socialiste.
Maroško vprašanje v novem stanju.
Pariz, 3. dec. Zunanje mipistr-štvo zanikuje vesti, da se je Francija odločila storiti primerne diplomatične korake, da uredi španski status v Maroku. Med Francijo in Anglijo se vrše zdaj šele pogovori v tej zadevi in kadar bodo ti končani, bode Francija naročila svojemu poslaniku v Madridu, da otvori pogajanja s špansko vlado.
Francoski senator baron d’ Estoumelles de Constant je objavil odprto pismo na ministrskega predsednika Cailloux, v katerem pravi, da ni resnično, da je Francija leta 1904 radi tega sklenila pogodbo z Anglijo, da bi preprečila delitev Maroka med Španijo in Nemčijo.
Avstrija s Rusijo.
Dunaj, 6. dec. — Avstrija se je pridružila ruskemu protestu, da bi italijanska mornarica blokirala Dardanele. Nevtraliteta Bospora izza leta 1871 se mora spoštovati in priznavati, pravijo avstrijski diplomatje in svoje .mnenje povedali v Peterburgu, ki so s tem korakom Avstrije zadovoljni. —
Italija in trozveza.
Dunaj, 2. dec. — List “Reichs-post’, ki ima zveze z naj višjimi krogi, je prinesel senzacionalna razkritja. List poroča, da so se vršila v francoskem poslaništvu v Rimu pogajanja za izstop Italije iz trozveze in za pristop k angl. franc, ruski zvezd. Pogajanja je vodil francoski poslanik Camille Barrere.
Francoski vojni poročevalec postal žrtev maščevanja.
Tripolis, 4. dec. — Francoski vojni poročevalec Jean Carrare, ki je opisoval v pariškem listu “Temps” od Turkov in Arabcev izvršena hudodelstva, je bil včeraj na verandi nekega francoskega resta vranta zaboden in težko ranjen. Zadnje čase je dobil več grožilnih pisem od mladoturške organizacije ; v njih go mu grozili s smrtjo. Po izvršenem napadu so našli pismo, iz katerega je raz-videti, da pričakuje vse inozemske poročevalce ista usoda, ako bi še nadalje slabo poročali o Turkih. —
SENZACIONALNO PRIZNANJE BRATOV McNAMARA.
Los Angeles, 2. dec.
Najsenzacionelnejši kriminalni proces sedanjega časa, ki je zanimal ves civilizovani svet, je bil danes končan. — Obtožena brata McNamara sta priznala zločin. —— Jame« B. McNamara je priznal, da je dne 1. oktobra 1910 položil pred tiskarno lista “Los Angeles Times” bombo, ki je ubila 21 o-seb in porušila poslopje. Njegov brat John J. McNamara je priznal, da je dne 25. decembra 1910 izvršil dinamitni napad na Llewellyn Iron Works v Los Angeles. Oba obtoženca sta bila v torek, dne 5. decembra obsojena in sicer prvi v dosmrtno, slednji pa v 141etno ječo. Govori se, da so detektivi državnega pravdnikas pomočjo diktografa dobili priznanje bratov McNamara.
“Dragoceno uslugo” so skazala McNamara državi.
Los Angeles, 6. dec. — Oba McNamara bi morala viseti na vislicah, ker umorila sta okoli trideset oseb, a dobila sta, eden 20 let zapora, drugi 14 let. Zakaj? Advokat države, Fredericks, se je izjavil in prosil sodnika, naj bo usmiljen pri določitvi kazni, ker sta oba “gospoda” prostovoljno (?) priznala ¡svoje grozote in tudi drugače, “izkazala državi dragocene zasluge”.
Bordwell. sodnik bratov se je izrazil, da je vzrok, da sta se McNamara razkrinkala, vzeti od tu, ker se je pričelo podkupovati porotnike. Država da bi lahko že preje dobila izpoved, če bi hotela.
Kaj jima je bilo obljubljeno?
McNamara ne bi priznala zločinov, če jima ne bi bilo obljubljeno milo soden j e in tudi zatrditev, da ne bo nobeden od njiju o-bešen ali dosmrtno zaprt. To se jima je obljubilo, če prostovoljno (seveda pred volitvami) izpovesta in pripoznata svojo krivdo. Dokazov je imel državni pravd-nik toliko, da sta McNamara u-videla, da ne utečeta vislicam, tudi če imata še take zagovornike in simpatije sveta.
Clarence S. Darrow, glavni zagovornik se je izrazil, da se njemu ni šlo za drugo, kakor rešiti oba brata pred vislicami. On da je moral pri procesu vstrajati, ker to je bila njegova dolžnost, in je ta proces tudi tegadelj vzel v svoje roke, ker je bil že vrsto let pri delavcih in ubožnih ljudi zagovornik in se je on temu posvetil. Takoj v začetku da je pa sprevidel, da bo proces za brata zgubljen. Zato je on tudi delal na to, da ni državni pravdnik prišel naprej z dokazi, temveč delal na to. da se brata pridobi, da sama izpovesta svojo krivdo.
Kaj bo z denarjem?
Vse se sprašuje, kaj bo zdenar-jern, ki ga je delavstvo položilo na altar za dobro stvar. Frank Morrison, tajnik American Federation of Labor in oskrbnik fonda Me Namara, je izjavil, da je advokat C. S. Darrow zahteval za zagovorništvo obeh bratov $50,-000 in jih tudi dobil. Morrison je tudi izpovedal, da še vedno prihajajo denarne pošiljatve v fond McNamara, čeprav sta priznala svojo krivdo. Dosedaj je prišlo čez $200,000 in skoro vse je padlo v roke odvetnikov.
Učinek!
Los Angeles, 6. dec. — George Alexander, “Good Goveraement’ kandidat je bil izvoljen županom tega mesta. Izpoved bratov McNamara je imel po kapitalistični sumnji svoj velik učinek! McNamara sta kriva, da niso zmagali socijalisti. Alexander je dobil 27,999 in socialist Harriman 10,-554 glasov.
Jako čudno je tudi bilo, da Jos. A. Scott, ki je tudi zagovarjal McNamara, in kateri se je potegoval za izvolitev v šolskem odseku, tudi ni bil izvoljen čeprav ni bil na socijalističnem tiketu.
Pismeno priznanje James B. McNamara se glasi dobesedno takole:
“Jaz, James B. McNamara, ki se sem krivega-spoznal, želim, da izjave na resnici obstoje.
“V noči 30. ¡sept. 1910, 5:45 uri v jutro, sem postavil v “Ink Alley” pri “Times” poslopju svoj koveeg, napolnjen z 16 drogi z 80 odstotki dinamita in jih tako postavil, da so morale ob 1 uri drugo jutro eksplodirati.
“Nameraval sem poslopje poškodovati iu lastnike prestrašiti. Nisem nameraval komu življenje vzeti. Obžalujem da so nesrečni ljudje zgubili svoje življenje. — Rad bi dal ¡svoje življenje, da bi njihovo ohranil. Ker se krivim pripoznam, podajam svoje življenje v roke države.
James B. McNamara”.
John J. McNamara ni odstavil nobenega pisanega dokumenta, da je sokrivec. Govori se, da se to od njega ni zahtevalo.
Na vrsti še drugi.
Vse govori, da državni pravdnih izda povelja, da se aretira celo armado sokrivcev McNamara. Tako pride v zapor morebiti neki advokat in zagovornik obeh bratov, ki je, kakor je izpovedala žena R. F. Bain, ponujal njenemu možu $4000, če se izjavi kot porotnik za nedolžnost obeh bratov. $400 da je mož tudi že prejel. —- Pridejo na dan gotovo še druge senzacijonelnosti!
Hinavski Gompers.
Samuel Gompers, predsednik velike delavske organizacije A-merican Federation of Labor se je razjokal, ko je izvedel o priznanju bratov McNamara in rekel, da so bili delavci prevarani. .Odločno je obsojal zločin in izjavil, da bode vrnil obrambeni fond v znesku $190,000.
V dveh mesecih 150 tisoč dolarjev
Bratovščina carpenterjev je tekom letošnjega leta v dveh mesecih izdala za podporo štraj-kujočih earpenterjev $150,000. Vsled visokih izdatkov je morala zvišati mesečne prispevke članov. — Vzlie visokim žrtvam so bili štrajki carpenterjev v St. Paul, Buffalo, Minneapolis in Grand Rapids izgubljeni.
Kršenje zakona v varstvo mladinskih delavcev.
Mnogo tovarnarjev v New Yor-ku je bilo te dni obsojenih zaradi kršenja zakona v varstvo mladinskih delavcev. Državni delavski department pridno zasleduje take kršitelje zakona.
Za Union Label.
Barth, tajnik pekovske unije št. 1, je izjavil, da bodo pekovski pomočniki pričeli odločen boj za Union Label. Izvolili so komite 30 članov, ki bode vodil agitacijo. Pred vsem nameravajo prirediti več shodov in preplaviti mesto z letaki.
Za naobrazbo farmer jev.
Poljedelski department v Washingtonu je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da je department v zvezi s farmerskim institutom priredil poučna predavanja za farmerje in mnogo razstav. V Združenih državah je 12 tisoč društev, ki imajo namen prirejati razstave. Društva imajo
246,000	članov. Dohodki društev so znašali leta 1909	$6,500,000.
Na premijah so izplačala društva $2,500,000. Razstave je obiskalo 15 do 16 milijonov ljudi.
Zaščito Judom!
Washington, 5. dec. — Judje Amerike so dosegli kar so želeli. — Washingtonska vlada bo branila jude, ki so ameriški državljani in ki imajo kak opravek na Ruskem; če se ruska vlada ne bo vdala, se bo pogodba izza leta 1832 razveljavila. O ruskih judih tu ni govora.
AMERIŠKA UNIJSKA METODA PROPADA.
V	dvorani vojaškega avditorija v Atlanti, je Frank J. Hayes, podpredsednik združenih rudniških delavcev (U M W of A), ki ima izdelati pravila za rudniški odsek v ameriški delavski zvezi, dejal, da stara ameriška unijska metoda propada in se umika in-dustrielnemu unionizmu.
V	ameriški delavski zvezi se bodo delavci reorganizirali po in-dustrieinih strokah in ne po rokodelstvu ali delu, ki ga slučajno opravljajo. Dobili bomo: odsek za rudniško industrijo, železarsko in kovinarsko, za stavbinsiko, za prometno stroko itd. Skratka: zastarela ameriška unijska metoda se bo umaknila nemški, ki je danes priznana za najboljšo metodo na svetu. Ilayes je po svojem govoru povdarjal, da je naraščajoče osredotočenje kapitala v rokah posameznikov, naučilo delavce, da se morajo združiti po industrielnih strokah, ako hočejo biti kos svojemu nasprotniku.
Izpremembe v organizaciji stavbnih delavcev.
Department za organizacijo stavbnih delavcev pri American Federation of Labor je v svoji zadnji seji odobril združenje unij plumberjev in polagateljev cevi. Zveza carpenterjev je bila z vsemi svojimi pravicami sprejeta nazaj v organizacijo.
Socialistično gibanje med pleskarji.
Zelo viharna bode dne 9. dec. volitev predsednika bratovščine pleskarjev in tapetni kov. Socialisti, ki štejo v organizaciji mnogo pristašev, hočejo sedanjega predsednika George Kedricka strmoglaviti in so mu postavili protikandidata v osebi E. J. Lambert a. —
Škof in socializem.
Rimsko-katoliški škof Patrick James Donahue iz Wheeling, W. Va., je dejal ob priliki slavi ja panamerikanskega zahvalnega dne, da letošnji zahvalni dan za-temnuje socializem. Gotovi krogi hočejo razdreti rodbinsko življenje in porušiti socialni ju moralni red. -—
Listnica uredništva:
Že mnogokrat smo povedali dopiso vatel jem, naj natančno poročajo; tako dobimo v dopisu odstavek. da je ubilo tega ali onega rojaka v jami, glavno pa mtnj-ka: ime umrlega. To je pa za nas, kot čitatelje vendar glavna stvar. Želimo, da se te nekoretno-sti odpravijo.
Dopisniku iz Pittsburg, Kans.: Yelsiki zavedni premogar ni poročal, da se v Yale, Kans. dela po 9 dni na teden, (ker devet dni sploh teden nima!) pač je pa stvarno me drugim tudi poročal: “Delavske razmere so se obrnile malo na boljše, a za pohvaliti se ni preveč, ker ¡danes lahko delaš 9 dni v tednu (!) pa še ne moreš tako živeti kakor je bilo to mogoče pet let nazaj.” Torej ima to vse drugi smisel kot vi mislite, drugič bolj pazno čitajte! Dopis pride v prihodnjo številko malo popravljen.
Od pisatelja Pavla Svetlina iz Ljubljane smo dobili zadnji del nad vse zanimive razprave “Škof proti župniku”, katero izdamo v posebni brošuri po ljudsko znižani ceni, in katera vzbuja med a-meriškimi i štarokrajskimi rojaki toliko zanimanje, da se lahko že sedaj veselimo popolne razprodaje iste! Zadnji del razprave je še posebno zanimiv, nakar opozarjamo naš naročnike! —
Delavski boji na Nemškem.
Berolin, 6. dec. Nad 60.000 kovinskih delavcev je bilo odpuščenih. Zdaj se vrše nova pogajanja med delavci in delodajalci, da se spor poravna. Obe stranki imata veliko škodo vsled spora. Tovarne ne morejo izvršiti naročil in delavci trpe pomanjkanje, ker nimajo zaslužka.
PLAČILNO GIBANJE V LADJEDELNICAH.
Delavci v brooklyn&kih zveznih ladjedelnicah zahtevajo od pomorskega departinenta, da u-redi plače, kakor so v kraju navadne. Komite delavcev se je o-brnil do departmenta s prošnjo, da bi bili zastopniki delavcev navzoči pri konferenci, pri kateri bodo določili plače za prihodnje leto. Delavski voditelji pravijo, da dobijo delavci v ladjedelnicah po 75c manj, kakor delavci, ki delajo v zasebnih podjetjih.
Jekleni trust ne bode vložil ugovora.
United States Steel Corporation želi, da se tožba zvezne vlade, ki zahteva razpust jeklenega trusta, kmalu reši in ne bode vložila nobenega ugovora proti njej. Tak ugovor bi proces zavlekel za dve leti. Danes se prične proces v Trentonu, N. J. in zastopniki bodo samo predlagali, da se jim dovoli kratek rok za odgovor na tožbo.
Preiskovanje izselnikov.
Nemci v Ameriki so pričeli živahno agitacijo za izpremembo naselniškega zakona. Poseben komite vodi agitacijo in se bo obrnil do kongresnih poslancev, da predlože poslanski zbornici zakonsko predlogo, ki določa, da se morajo izselniki že v evropejskih pristaniščih preiskovati in to pod amerikansko kontrolo. Na ta način se bodo prihranili izselnikom nepotrebni stroški, ki jih imajo, ako pridejo v Ameriko, pa se morajo vrniti.
Zvezna mornarica.
V	svojem letnem poročilu na kongres bode zvezni pomorski tajnik Meyer zahteval kredita za nove vojne ladje, ne zato, da bi se mornarica pomnožila, nego da se ubrani v ¡sedanjem stanju. Tajnik pravi, da so nekatere vojne ladje že prestare in da se morajo nadomestiti z novimi. Efektivno stanje mornarice mora biti tako, da ves svet ve, da so Združene države vsak čas pripravljene na vojno.
Razpust Standard Oil dražbe.
Naj večji trust na svetu je bil oljni trust ali Standard Oil Co. Vsled razsodbe ¡sodišč je bil trust razpuščen in je s 1. decembrom ponehal. Standard Oil družba je zdaj družba za-se in nima več kontrole nad 30 drugimi družbami, kakor jo je imela poprej. Vse te družbe so zdaj neodvisne, samostojne družbe in imajo polno kontrolo nad svojimi zadevami.
Socialistični poslanec Berge in sufragetke.
V	prihodnjem zasedanju kongresa bode socialistični poslanec Viktor Berger predložil poslanski zbornici peticijo za žensko volilno pravico. Peticija ima en milijon podpisov.
Slika izza 1. 1911.
V	Louisvillu je vprašal M. Mc Cord mestnega pravdnika Robinsona za dovoljenje, da sme umoriti svojo družino in sebe.
Moja soproga je bolna in potrebuje zdravniške pomoči, otroci umirajo gladu, hišni posestnik mi je pa ukazal, da moram izprazniti stanovanje. Iščem dela, pa ga ne dobim. Zategadelj je boljše, da umrjemo”, je dejal McCord.
Policija je usedla preiskavo in se prepričala, da je McCord govoril resnico. Za družino zdaj skrbi mesto.
Društveno naznanilo.
Virden, 111.
Vsem članom društva Rodoljub št. 44 S. S. P. Zveze v Virden, Hiše tem potom ponovno naznanja, da se vrši 17. dee. 1.1. velika društvena seja, bočno ob 9 uri zjutraj. Na sejo morajo vsi, izvzemši bolne ali tisti, ki imajo kak via žen vzrok; drugače zapade vsak 50c kazaii. Na programu volitev za 1. 1912.
Joe Jurak, tajnik.
Zahodna	Bolniška
Podporna	Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
---------------------------------—
I	V.tanovijena 25 apri.a in ink »rporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANS JER AS, B>x 44, Taylor, Wash.
Podprediednik:	PAVE Tj KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FRANK T03T0 7RŠNIK, Taylor, Wash.,Box 44. Zapisniku-: I FAN Š KCJFC A, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ EEEIC1AN, BrxSJ, Eiutnc aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elun. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalr, Wash.
PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, rin Wash.
I	VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard
Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Ko8s-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
S Kozi šibe.
RUSKO SPISAL SKITALEC.
Prevela na slovensko Minka Govekar jeva.
1“	III.
In ves radosten mi je pomežiknil z očmi:
“Sedaj pa pojde naše delo kakor po maslu! ...”
Toda “kakor po maslu” ni šlo delo. Naši poizkusi se niso posrečili ; razrušili so očetove načrte, kajti pokazalo se je, da eksistirajo gotovi, še nepoznani zakoni, ki so nam delali nepričakovane ovire. A vse to je le množilo očetovo podjetnost. Vsak praznik smo se zbrali v kovačnici ali v mizarniei in smo “konstruirali”. Očeta je obvladala v tem času uprav besna, plameneča energija. Delal je ves dan, pozabil je na j,ed, na svojo obitelj, sploh na vse ter se je udal popolnoma svoji ideji. Klepali je sam železo, ga pilil in koval strašno razburjen z žarečimi očmi, nepremagljiv, kot pravi poveljnik. Nazar je bil izvajajoča sila, jaz .pa sem opravljal vsa pota; in oče nama je ukazoval ter je postajal ves divji, če sva izrekla le najmanjši dvom. Njegovo kladivo in njegov glas sta donela do noči; midva sva se končno u-’trudila, »n ¡pa je bil neugnan.
Vrača je se v mraku iz kovačnice, smo se razgovarjali živahno o svojem podjetju.
“■Eh, ko bi znal jaz fiziko in algebro!” je vzkliknil oče in je pristavil skrivnostno : “Tam, v onih knjigah tiči vsa stvar!” . . .
Za ¡misel o “Večnem dvigate-Ojtu ” .so je zavzel tudi vaški učitelj, ki je bil moj oče prijatelj ž njiim. Biil je to hladnokrven, miren človek osemindvajsetih let, lep im postaven, z majhno svetlo bdadd. Prihajal je v delavnico s : celo komiptataijo: z dvema setmina-f ristoma, popovima .sinovoma ter s , tajnikom mirovnega sodnika. Bo-slednji je obožavial mojega očeta; zahajal je vsak dian k njemu ¡n se jie učil strugaasike umetnosti in igre ra ihlarfi.
Vsa ta mladina je dokazovala (kiaiktor za stavo očetu, da je sestava “Večnega dvigate!ja” nemogoča. Toda ni ga bilo lahko preveriti. Priznaval mi nilkaikih avtoritet im je nastopal proti njim z blestečimi i besedami, !kti bi' bile vrediie, da se uporabijo za boljši predmet. Govoril je o Galileju in Kopernik® ter »e je primerjal z njima, razlagal je, da se je zdela ljudem izvršitev vsake nove ideje spočetka nemogoča, a se je potem pokazala docela izvršljiva. Zahteval je vedlno tehtnih dokazov ter se jie prepiral s svojimi nasprotniki jx> cel teden. Dokazovali so m® k obrisi i® teorijami ter m® prinašali v potrditev celo vrsto knjig; in oče «e je lotil eitanja. Od! tega. časa so začeli zahajati ti mladi ljiudje k: tnjelmu! in so izpolnili svoj čas z vročimi razpravami “o ¡življenju”, “o znanosti”, “o-religiji” in “o človeštv®”.
Oče i® Naziar sta odložila za- nekaj časa sestavo “Večnega dviga-telja” im sta se vrnila k izvrševanju. “samovoza”, to je velociipe-dla, iki ga je nekoč že sestavil oče, a ga je bilo treba samo še izpopolniti. In začela sta izniova risati razne črteče in modele zapletene-. ga mehanizma, dokler nista izumila nekaj bolj enostavnega. Lotili smo se z istim ognjem sestave
“ siaimovoz-a ”. Zopet smo vsako nedeljo kovali, topili, klepali, zopet je bil oče ves zavzet aa delo.
Tudi kmetje so se zelo zanimali za naše posle im so prihajali v kovačnico glediat. GlPb oko zamišljeno so obkrožali očeta, ik.i je sedel na tleh ves sajast in je klepal železno pločo; kovaško kladivo je donelo daleč naokrog.
“Nič ne bo!” so pripominjali mezauipno.
“Težavna stvar to!”
“To ne pojde, hromeč! Kaj takega -pa ¡že ne spraviš skupaj!” “Pojde, pojde!” je rjovel srditi iznajditelj, da je pr er pil udarec kladiva. “Če me pojde, pa namažemo ! ’ ’
“Ho-iho-ho! Ti čudak! Takole se mučiš! ’ ’
Proti pričakovanj® pa se je izvršila stvar dbbro. Naredili smo iz železa nizek voziček na treh kolesih : dive kolesi večji, a tretje, majhno, je bilo spredaj in Se .je gibalo na vse strani kakor krmilo. Mehanizem je bil izredno pri-prost in ostroumen; treba je bilo ¡samo premikati roke, pa se je človek lahko vozil na “samovo-zu”.
Poižkiušn.ja “samovoza” se je vršala preoeji slavnostno. V 'kovačnici se je zbrala tolpa kmetov im kmetic, cel kup otrok in učitelj s svojo koimpainiijo.
Oče je sedel — pač ne brez razburjenja — na “samovoz”, in d vi gaje s svojimi rokami vzvoda ¡na vijakih, se je odpeljal hitro od kovačnice proti vasi. Samo njegovi lasje so vihrali in katnnasta srajca# «e je napihovala, v vetru...
“Br-ravo-0!” so klicali za njim seJnimaristi in tajnik. “Hura!”
A hladnokrvni učitelj se je raz-govarjal solidno s krneti:
“Glejte, ko bi se bil mogel ta človek izobraziti! Bog ve, kaj bi bil postal! ? Gotovo kak velik ®e cen jak! ’ ’
“Bistra glava to, res!” so pritrjevali kmetje, “Zvita buitiea!” “Nekoč je bil neki Kulahin, mehanik, tudi samouk!...” je nadaljeval učitelj in je začel pripovedovati o Kulibirnn.
A oče. spremljan od tropa, o-troik, je bil že daleč in nam je izginil naposled popolnoma iz vidika. Kmetje so gledali za njim, zma jevali so z glavami ter menili: “To je čudlodelec! ”
Tako življenje, polno kipečega valovanja, je ugajalo očetu. Bil je uverjen, da pojdejo dela “kakor po maslu”, ako postavi v delavnico še drug skobeljnik zame; in nestrpno je pričakoval, da dovršim šolo. Za moje niagnenje h knjigam ise ni m'enil muogto, i®: ko sem dopolnil štirinajsto leto in sem dbiRtal šolo. me je postavil v delavnico.
Sešiti so mi platnen predpasnik z naprsnikom, in v delavnici sta «omotala odslej dva skobeljnika. Vstajata sva z očetom zarana in sva hodila skupaj na delo. V družini in v naši dkužbi selm imel sedaj vse drugo veljavo; bil sem delavce, polnopraven človek . . . Oče je ravnal z menoj resnejše, kakor z odraslim mladeničem. — Bri 'zajtrk® in obedu, ko sva odložila svoia predpasnika in sva si umila žuljave roke ter sedla za

mizo, je bil celo prav pozoren do J mene.
“Jej, jej, Kapitan!” je dejal o-če. “Bo dobri hrani skobeljnik tako lepo žvižga!”
In videč, kakio so mi postajale roke od1 dne do dne trše in kako so se razvijala moja pleča, ime je pohvalil:
“Delo ti de prav dobro! Še prav imeniten mazarček postaneš enkrat! ’ ’
Jaz pa sem razmišljal druge stvari. Kakor po,preji se mi je hotelo citati vedno nove im nove knjige.
Z menoj sta sočustvovala semi-narista, iln začel sem zaha jati k njima na dom. Tam se je vse posmehovalo mojim rokami im moji nerodnosti: ob vsako stvar sem se zadeval, vse mi je letelo iz rok, vse sem razbil. Rimani moji govorici, stkani iz marodtoih prislo-vic, ki je bila pri nas domia običajna, so se vsi čudili . . . Težko mi je bilo v. teh prostorih, ki jih nisem bil vajen, vedno sem bil v ■zadregi, toda seminarista sta mi pripovedovala o neznanem, mamljivem življenju, odkrivala sta mi tuj svet in imela ¡sta toliko zani-nrvih knjig.
Jemal sem te knjige domov, či-tal jih' s pravo pohlepnostjo ter sem jih- dajal citati tudi očetu,, ki jih je požiral z isto vnemo, kot jaz.
In razgovarjala sva se potemi o teh knjigah.
Poseben vtisk so napravila na naju dela Nikltina in Nekrasova. Po cele noči sva presedela pri teh knjigah^ ter sva si razodevala svoja čustva, in “nove” misli. — Jaz sem e ital, a oče je poslušat, kadil in pla.kal.
“Kakšni ljudje so bili to!?” je vzkliknil glasno s solzami v očeh. “Kakšno dušo so morali imeti, da so mogli pisati o priprostem narod® tako istimito?”
Nikitinove pesmi so se mu najbolj priljubile. Odpiral je to knjigo tudi podnevi, ustavljaje za nekoliko minut- skobeljnik. Toda jedva jo je odprl, ko je že tudi jokal.
“Vražja knjiga!” je zakričal ihteč in je zagnal berilo v kot. — “Še citati te človek ne more!”
Tajnik mirovnega sodišča nam je prinesel iz knjižnice svojega gospodarja, ‘ ‘ Domovinske zapiske” in “Delo”.
In pogreznila sva se z očetom v svet novih' ideji!
Sedaj so že postali člani vse dražbe: seminarista, učitelj in tajnik, naši stalni, gosti. Zbirali so se v naši kočici in so spočetka, poučevali očeta; pozneje pa so se pretvorili neopazno v njegove licence. Pokazalo sc je. da so njih “nove ideje” prav iste ideje, ki jih je oče že davno zastopal v svojih razpravah “o življenju”. Njega nepopolnost in krivičnost je proučil na lastnih trpkih izkušnjah, in ko je nanesel pogovor na suha, abstraktna razmotriva-•nja, jih je podprl oče s tako u-metniškoživahnimi	pripo vestmi,
da so se izpremenild učitelji v an-ditorij. Pod vplivam prečrtanih knjig in inteligentne mladine se je razplel njegov govorniški dar v vsej širini . . . Zdelo se je, kakor dia se je oče miahioma prehudi! ra razvil ; doslej neznane misli in nazori, ki pa so spavalS vse življenje v njem, so se zlili sediaj v jasno umetniško obliko. Začelo se je v njem kipeče notranje življenje, “‘preeena vseh cen”; poznali ni ni-'kiakiih mej, govoril j e-navdušene, goreče besede, pironilk® jene z znanjem in. razumevanjem življenja.
Oertaval je živio in nazorno, z vsemi podrobnostmi ogromne in svetle slike bodeče sreče člove-eanstva, — polagal je vanje vso svojo vero, vso silo svoje zanosno-sti in je razvnel s tem tud! nas.
Postal nam je vsem “učitelj življenja ’
Življenje pa je šlo svojo pot. — Od leta do leta je bila slabša letin«, vas je propadala čimdalje bolj in fc očetu so prihajali kar v tolpah! “bolniki” in “tatovi”. — Ker je 'bil jako iznajdljiv in mu je narodi docela zaupal, se mu je vedno posrečilo zdravljenje in je z uspehom “pral tatove”. Mirovni sodnik se je vsled tega strašno ■razjezil in se je zaklel, da uniči očeta. Tudi vaškim oblastim je bil trn v peti. Združili so se vsi proti hrometmu sovražniku, ki so ga zapleti v spletkarsko ■ pravdo, opiraje se pri tem na laži priče. Ta pravda je imela namen spraviti o-četa v zapor.
Toda oče se ni strašil te borbe.
Nasprotno, smelo je sprejel poziv in se je veselil bitke. Nikdar do tega časa ga še nisem videl tako energičnega, še nikdar ga nisem slišal tako krasno govoriti. Rasel je vidno v mojih očeh.
Videti je bilo, kakor da je naposled našel svoj pravi element ta človek, ki je hrepenel z nemirnim srcem vse svoje življenje po taki donquijotski borbi za zatiran, e e. —
V njem je živel pristni duh ruskega naroda — teženje po junaških činih, dlulhi ruskih pravljičnih vitezov, ki niso mogli, kakor znano, dolgo sedeti na enem ¡mestu, in so pohajali v “daljne 'kraje” merit svoje moči, “pogledat ljudi in se jim pokazat” . . .
Dalje prihodnjič.
KUPI SI ZEMLJIŠČE.
Imam za prodati 480 akrov svoje lastne zemlje; kdor hoče dobro zemljišče, naj se obrne do mene. Prodajam najmanje 80 akrov skupaj; cena $25.00 do $40.00 a-ker. Polovico svote hočem precej, drugo na letne pogoje. Moja zemlja je dobra, obstoji iz njiv in travnikov. Žito raste vsake vrste.
JERNEJ MEZEK,
R. F. D. No. 3 Beacb, N. Dak.
—52—
OPOZARJAM
vse ene rojake.^ki mi kaj dolgujejo, da se najhitreje zglase na spodaj podpisanega. Mnenja sem, da je vsak svojega plačila vreden — nekaternikom pa to še ni znano, in predolgega čakanja sem se j jaz naveličal in želim torej, da se noben mojih dolžnikov ne huduje, če nastopim v slučaju nevrnitve, drago pot.
John Kukar,
461 — 4. St. San Francisco, Cal.
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač
vinotržeč STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
Rojakom v San Francisco, Gal., in slovenskim potnikom se priporoča
D LJUBLJANA
(LAIBACH •
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal.
Telef Douglas 5049 Telef. Home J2436
Slovensko- Amer! kanski
Koledar
ZA LETO 1912
je izšel ter je zelo zanimiv. Dobit je za 30c. s poštnino vred pri
“GLAS NARODA”
82 Cortlandt Street, New York.
ali pa: 6104 St. Clair Ave.. N. K. Cleveland, O
IŠČEM svoja brata Joe in Frank Medol. Po mojem mnenju bivata nekje v Ohio. Jaz sem ravnokar došel iz Alaske in bi rad zvedel za njun naslov. Raditega prosim, da se mi javita na sledeči naslov:	John Medol, Shelton,
Wash.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste r Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pnšk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc. Widetič & Co. 1622 Arapaboe St, De n ver, Colo-
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
- •*\ji/**	fj[ j
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji.
Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iz- ^ tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
r
7-R Fisk.
i
H
J
(r. vokoun
14UW. 18th St.. Chicago.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svaloice in raznoličen tabak iz vseh dežela,
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301 Popravljalnica dežnikov in pip.
ei mm mmmmmi    ■im	.■ i.j   iw—w., <w>*
( šPP" Angleščina brez učitelja! j
I Po navodilu sloveusko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. i
(slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane Sl. in jo je dobiti pri:	t
V. J. KUBELKA. 533 W. 145 St, New M, N, T. j
I .... NajveC’a zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik. i
.	..............■...«-.■is.. '■■■.................
«DARILA?
za Božič in Novo leto
pošiljajo naši rojaki svojcem v staro domovino. Ob tej priliki naj se pri
denarnih pošiljatvah
izključno obrnejo na
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, Ohio.

S. S. P.
V

Zveza
y
> Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111,
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee. Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island A?e., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland. Ohio.
JOE S/A'îAE C 1517 So. 43rd Ave., C icago, 111.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111.
JAKOB TISO L, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1345 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benk", 11250 InJiana Ave., Chicago, IU. Denarne (odpošiljatve) pa na Fohn Kalan, 341 -Sth St. MiLvaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobjde”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
OPIS SLOV. NASELBIN NA ZAPADU.
‘Me soilnce pos’jalo čez farov&ki grant,
In vse je spras’valo: pa kje je naš lump?
O kje je, o kje je maš lump?”
Salt Lake City, Utah.
'Fone pa se je okrnil V postelji, odgrnil zaveso, ter se prepričal, dla sije solince me le čez fiarovšiki gruint, ampak tudi po sneženih hribih okoli mesta, po slovečem mormonskem templju, po fortu Douglas, po velikem slanem jezera, (da že “je šla meglica iz jezera”) in po lepi planjavi proti Murray in Midvale. Weill, sem rekel, pa vstanimo če že ni dlmgače Napravil sem ise in bil ravno gotov, ko je bilo 'čaš k kosilu. ’Za juterk je tisti dan odpadel im me ni je ostal en k! v oder več v žepu. Kdor zna pa zna. Po ikosilu sem eneas ogledoval ponosnega ange-Ija in njegovo trobento vrta mormonskega templjia in premišljeval, koliko Funtov zlata je pač v nji. Nato sem se pa vdobno vse-del n*a prvo pripravno klop in začel pisati svoje spomine iz različnih slovenskih naselbin, ki so raztresene po fcraljestvui mormon-sikem. Naj Vam jih navedem, o-krajšame seveda.
V	Park City sem barantal za en finski saloon. Vse je bilo v redu, samo ta “trulbel” je bil, da nisem imiogel' denarja vzdigniti iz banke. In talko se je'zgodilo, da je ostali banki denar, meni moja 'bak-sa. Fincem pa saloon. Slovencev je tam le malo, a so dlobri im prijazni, kakor je prijazno mesto samo, dasi je malo. Več je Hrvatov, ki so, kakor Slovenci vposlemi v bakremiih rudnikih.
V	Bingham Canyon so tudi bakreni rudniki in tamkajšna slovenska 'kolonija je precej številna. Kraj je slikovit in romantičen, kakor le malokje. Prijetno je bivati medi tamkajšmimi rojaki, in jaz se na Bingham Canyon vedno z veseljem spominjam, vkljub temu, da ob časa mojega paseta ni bilo zrele še nobene k loi) ase ; (naj bo ob tej priliki omenjeno, da kranjske klobase, ki jih izdelujejo tam, vživajo svetovno slavo im moje naj globoke jše spoštovanje!)
Mesti Murray in Midvale ležite v lepi ravnimi, kjer je vegetacija zelo bujna. Slovencev je tam pre--eejštno število naseljenih in skoro vsi so vposljeni v tamošnjih topilnicah'. Iz Murray ne vem povedati druge posebnosti, kot da je mesto dry, suho im temperenčno, ter se sme božja kapljica vživati le pri zaprtih oknih im vratih, da ne nastane 'kak “prepih”. V Midvale upal sem, da me povabijo na “olivet”, pa ni bilo n’č ; odšel sem torej z dolgim nosom.
V	Summyside je premogov rov in neštevilmo peči, v kterih žgejo ta-kozvani “kok”. Slovencev in Hrvatov je tam lepo število im imajo tudi več društev. Meni je tam vse ugaialo: prijazni rojaki, lepa pota skalovito z borove' obrašeno hribovje, samo ne oblastna burja,
ktere nevidna «noč, z glave klobučke meče po tleh”, kakor v starem kraju prihod kakega lenega “veličanstva”.
Castie (¿ate je zelo slikovita caimpa, a število tam bivajočih Slovencev se hitro zmanjšuje, ker zaslužek v premogovem rovu je vsak dam slabši; poleg tega pa so delavci izpostavljeni najrazličnejšim šiifeanam. Čmerikavi kompa-nijski stražnik je pri spraševanju vsacega tujca tako siten in natančen, kakor da je prakticiral kje v policijski Nemčiji, kjer mora baje že vsak otročji voziček i-met.i številko in 'kjer itmajo vsakega človeka opisanega tako natančno, da vedo, si li nohte pogrize ali postriže in kjer smatrajo vsacega za veleizdajalca, ki ne nosi kvišku, zavihanih brk, kakor Vtiče. (Punce so seveda izvizete!)
Kemihvorth je kompanijiska campa, ograjena krog in krog, kakor oarovina nebeškega sina, 'kitajskega cesarja, feteremu se ravno zdaj v.sled republikanske burje maja tron in trese “cof”, da ,je čuidlno. V premogovem rovu kenil-worbhiskem, 'do zadnjega časa ni bilo vpoisljenih' mnogo Slovencev, a zadnji čas se pridno naseljujejo. Vir vsega dobrega, zlata vinska, ječmenova ali tropinova kapljica, prihaja jim iz slovenskega soloo-na v Spri n g Giemn.
Tudi v Glear Creek 'biva par desetim Slovencev, ki so pa tam večinoma le še malo časa naseljeni. Delavske razmere so še preče ji u-godne. -
; WinterquaTters je velika s’lo-1 venska naselbina in o tamhajšmih .rojakih se mora reči, da so na-j predni v vseh ozirih; ugled, ki so 'si ga pridobili, pri dragorodcihsi znajo tudi ohraniti. Poleg lepega števila podpornih društev imajo tudi pevsko društvo “Gorenjski Slavček”, iki se je pod vodstvom pevovodje, profesorja g- S. Volariča, v kratkem časui svojega obstanka, povspelo do vzorne višine. Dne 18. nov. priredilo je imenovano društvo v prostorih g. Mejaša, koncert, ki je končal z gledališko igro ‘Brat Sokol’, šaljivo pošto in loterijo. Pevske točke izvajale so se s precizno natančnostjo in igralci zvršili so svoje vloge, dobro, kakor je na majhnem odru to sploh mogoče. Zelo je u-gajal vsem tudi nastop male Mi-■c-ike Kosove, ki je deklamovala “Cenfkovo ženitev”. Po izčrpanih točkah vsporoda razvila se je prosta in neprisiljena zabava, ki je trajala do jutra in se nadaljevala še pri zlatih žarkih nedeljskega solnca. Iz Wmterquarters dalo bi se sploh napisati še marsikaj, tako n. pr. o medvedih po gozdih Okoli rampe, ktere je zdaj minila “groza in večni trepet” pred krvoločnimi winterquarter-skirni lovci, ker je zapadel sneg, ki ovira prodiranje lovskih ekspedicij, — toda naj za enkrat to zadostuje.
V Salt Lake City se vidi različne znamenitosti, tako n. pr.....e,
na ne bom nič popisoval, kdor jie radoveden, maj kar gledat pride. Omenim naj le, da sva se tu sešla
z g. M. V. Konda, ki je povedal marsikako zanimivost iz .svojega večmesečnega potovanja. — Še nekaj. Mesta in caitnpe Midvale, Binghaim Cun.von, Salt Lake City, Park 'City in Summ.vsidc, prištevam jaz med srečne in blaženo, ker tam imajo tudi ono, kar je na našem zapadm tako redko, namreč slovenska dekleta. Seveda na grešnike mojega kalibra od te blaženosti ne odpade drazega, kot nekaj skomin. Naj bo pa za verne duše.
Takale, zdaj pa mislim, da bi •lahko končal. Dopis je itak sestavljen iz toliko kosov, Ikot tovorni vlak Burlington železnice, pa tudi dosti krajši ni. Ako bo našeil usmiljenje v urednikovih o-čeh in vsaj nekoliko zanimanja pri čitateljib, mrvico pozornosti pri cenjenih naših damah, in ako izvabi vsaj tu pa tam rahel, milosten nasmdh.ljaj, čez sladke, čreš-njeve ustnice, zorne deklice slovenske — rešena ho očetnjava in o priliki se še oglasim !
A. J. TcTbovee.
FAJMOŠTRA JURJA GLISTE
nedeljske pridige od tega pekla na svitlobo venkej dane skozi gospoda Bavbava.
Ta 1. pridiga, v kteri se pove, ka ko de je ta pekou užafan al narjen.
O grešnik! Ti moraš skorej u-rnreti! Tebi ni večno živeti! Ti moraš v večnost iti, tebi ni na temu svetu’ obstanku, skorej, sklorej boš urnem! Al si že preprauien?
hite j, de ti ne fali. de ne boš pregloboko padui!
Samo dvojne sorte je večnost: če se boš ti Boga deržoui in boš njegove namestnike na zemlji zvesto poslušno, bo neskončno srečna v svetih v nebesih, če se boš pa deržou Antikrista in boš bran: “Jutro”, bo pa neskončno nesrečna v peklu. De .se boš pa ti pekla še belj ban, ti očem zdej od tega pekla neke j stvari povedat in Ti razložit dons, koko je ta pekom velik in kako je ušafan al narjen.
Nobeden grešnik ni tioibo terdo-vraten in v grehih zakopan, de bi se on ne spreohirnu in svoje grešno življenje ne poboljšou, koker on sliši govobt- odi pekla in od teh neizrečenih grozovitinih peklenskih merter in kolkiO’ ®e bo ta peklenski Satan ponujeni in poflisou1 na vse viže te grešnike matrat. Zatorej reeimia vsi skupej: o Bog, obvari uais pred tern pefclam! To je vse govorjenje in vsa antveirt o-d tega. pekla.'
De en pekom je, to ni treba veliko govort. Zakaj vsak Kristjan more to 'za terdnio vervart in mam tud sv. PismO na veliko krajih razodeine. To se tud bere per srvet-mu: Jobu na TO. poštam. Ta bruim-ni Job od tega pekla pran, de tam ni drugi ga koker žalost, in nadloga. Kaj za en žalosten jtitel je on dani temu peklu! On imenuje ta pekou ena neznana dežela, kir prebivajo ta serdita smert s tem Satamam, k;ir ni nič lepiga. in dobri ga, (ampak vise žleht in strašno gerdo, iln vse sorte miartre se znajdejo.
<5e očeš vedet, kje de je ta dežela, tako beri sv. Pismo rna 16. postan od teh preinzetnih in nepokornih in ofertnih, de ta zemlja se je odperla in je te grešnike po-žerla doli v ta peklenski ogen in se je spet ziaperla. Toko more gvišno res biti, de je ta pekom v ti zelmi ji; pa ne .per ¡kraju te zemlje. ampak na 'sredi te zemlje je pekou. Toko kader ta zemlja ktir-ga požre, tok vsak pade na sredo pekla. In na sredi pekla predejo ■vsi skupaj. S tega se lahko dol vzame, da ta pekou ni na zemlji al v luiftu, ampak na sred zemlje
je.	. x
Kako je pa ušafan al narjen ta pekou, to očem tebi razložit. Zakaj to se vid in ve, de na veliko krajeh te zemlje je veliko skal in pečovja, in te skale to zemljo sku-pej derže, iseer hi ta zemlja sku-pei padla. Te skale ne gredo glo-bicklo v to zemljo. Koker med veliko skalami so že ¡luknje in velike doline, tako je tud na sred zemlje. Tako pravi svet Janez na
19.	postan v svojim nazodiein: Oni bodo verzen v brezen, ¡ktir ves v «rrloli in 'žveplu gori. V tem peklenskim breznu ni nobenega^ okna al rajfeuka in nobenih duri, de bi to sonce al luna mogla noter si-jiat, de 'bi ta smerdljivi dim miogu ven iti od njih. Ta pekou je foko močno nairjen, da ga nobeden
človek ne more pokopat. Zakaj te skale so tako močno znašeme iin toko debele, de olo odi dtoa pekla do veih zemlje derže.
Koko globoko je do pekla, se s tega dol vaalme, kadler se zra.jta. koko je debela ta zemlja. Zemlja na r.sokost ni, debelši, koker o-semnajst sto nemških' mil, ena mila se raj ta dve uri pota. Do pekla je deset sto nemških' mil.
Koko je ta pekou velik, nam pove svet Janez v svojem raizodej-nu na 14. postani: Ta angel jih je pefhnoui v ta 'brezen tega serda božjiga in ta brezen je ¡biu natlačen. En imeniten izlagar sv. Pisma. nam po-ve, de je ta pekou na vse kraje petdeset mil vsak iln šrolc in doug. Le-to je grišno en velik proštor in veliko ljudi v sebi dlerži. Blodi velik koker oče, toke je gvišno, de ti ferdamami nimajo veliko prostora v njem. Zakaj ktir v pekou pade, se pred ne ustavi, de edo dto dna perleti in na teh dragilb obleži. Tnlkeji premisli, kaj bodo za eno imiartro imeli, kir bodo v taikimu.1 duejmui eden n¡a drugimui ležali!
Inta se tud vedit, de v peklu ni en sam brej, de hi bili t.i ferdaimia-ni vsi sfcupej, ampak je več kra-jov noter in več «sort strašnih mantrov in ne terpe vsi glih, ampak koikier si je kdo zaslužu. De pak ¡so talke jame in gralbni v peklu, to na.m povejo ti sveti Učeniki bi tud sv. Pismo.
Sv. Pismo tud piove, de v tem peklu so tudi strdelnici in Štirne, de bodo noter verženi ti grešniki. Ob! Kaj bo to za ena strašna imiartra in terpljenje! In sv. pismo pravi, de v peklu so tud peči. v kterih bodo grešniki ležal, ,sč kuhal in pekli, ’kober v apnene karanje. Oh! Koko ¡bodo ti grešniki goreli koker žveplo in smola, in niktdar ne bodo zgoreli! Od velici-ga trpljenja bi se sami sebe snedli, ko bi se mogli!
Piše svet Diomizbiis Kairtnizianiiis od en ga duho vni ga v EngHand , kir je biu zaimialknjen, in On pove, kaj ,j.e vidh', in prami: Jest in moj spremi j evavc vsa šla skoz e-no dougo pot in sva peršla v eno neznano deželo in tam sem jest vidu eno veliko množico, in ti so bli grozovitno 'martnani in so bli na železne špice nataknjen, ne-ktir so' bili v železne lóáice natlačen in so bli ikuhian, nektir so bli na železne ražn je položen in so bli pečen, nektir so bli na gauge obešen. ja use sorte ircartre so ble tamkej. Potem jest pridem ma en drugi fcrej, tatmlkej je bla ena globoka dolina, v ti 'dolini je biu en velik 'bajer in ta bajer je biu tako merzu, de ga ni ¡mogoče k: noben merzlot perglihiat. Zraven tega 'bajerja pa je biu en velik o-genji in ta. ogenj je grozovitno visoko švigou. Te uboge dnše so peiršie iz tega ognja vse goreče, potem so ble verzen e v ta menzli bajer, potem so ble spet veržene v ta ogenj, in to je zmeraj naprej terpelo. Potem sem jest peršouna en drugi krej, taimkej sem jest vidu 1'tntverme in kače in žabe in krote, lctire so te duše grizle in ter gal e.
Iz tega vidiš, ikristijamska duša, kaj so v peklu za ene grozovitne martre, v' kterih bodo ti grešniki 'mlartriani. In te martrie ne bodo nobenega kometa imele.
To je moje ¡kratko1 popisvajne od pekla, in jest tebi, o grešnik, ne morem več povedat 'od teh peklenskih marter. O grean k, prosi Boga za odpiušajme ¡svojih grehov in reci z menoj: O Bog, usmili se nas! Amen.
PRAVICA DO LJUBEZNI.
One dni smo v vseh velikih listih eitali dolga poročila o poroki bodočega avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Karola Fran ca Jožefa s prineezinjo Žito de Bourbon. Vsa ta poročila so bila pisana po istem kopitu: bili so slavospevi na ženina in na nevesto in oficijozna peresa so jima pripisovala vse najlepše lastnosti, kakor je vedno navada pri takih prilikah. Kaj je na tem resnica, tega ne vedo drugi, kakor samo tisti, ki so v tesni dotiki z dvornimi krogi.
Ravno tiste dni je prišla v javnost novica, da se ie cesarjev ne-tjak, nadvojvoda Ferdinand Karol, brat sedanjega prestolonaslednika in stric bodočega prestolonaslednika. odpovedal vsem svoiim pravicam in častem, da hoče splezati z visokega klina socialne lestve, kamor ga je posadila usoda, v meščanske nižave, samo da se poroči s stojo izvo-
ljenko. hčerjo navadnega visokošolskega profesorja.
Marsikdo se je tedaj vprašal: \ čem leži vzrok, da se mora nadvojvoda Ferdinand Karol odpovedati vsem pravicam, ki jih ima kot član češarke rodovine, da se mora odpovedati celo redu zlatega runa in svoji službi kot gene-
ral.	Im če se je takemu vpraševal-cu reklo, da se je to zgodilo, ker tako zahteva hišna postava, ni to marsikomu 'hotelo v glavo iti.
Stanovski predsodki v boju s pravico do ljubezni — to je snov, ki jo je obdelal že marsikak pesnik. Ta boj je silno star; na sto in sto leta nazaj je lahko navesti kričeče .slučaje tega boja. Ravno v zadnjih desetletjih se pa mno-že slučaji, da je pravica do ljubezni slavodobit.no zmagala nad stanovske predsodke in rodbinske tradicije. Če se danes kak grof brani meščanskega zeta ali če kak baron neče, da. bi se njegov sin poročil z navadnim dekletom — to se menda že več ne primeri, samo če je dekle bogato — se temu že smeje ves svet. Samo še v maj-višjih krogih veljajo taki stanovski predsodki, tam se bije in tam se bo enkrat tudi odločil boj med stanovskimi predsodki in med pravico do Ijubeizmi. — V slučaju nadvojvode Ferdinanda Karla je zopet enkrat bila ljubezen močnejša od stanovskih predsodkov. Bilo bi smešno ponižno občudovati korak, 'ki ga j-e storil nadvojvoda Ferdinand Karol, a na mestu je povedati, da si je nadvojvoda Ferdinand Karol ali, kakor mu bo zdaj ime, gospod Ferdinand Burg pridobil jako mnogo simpatij, ker je svoji ljubezni vse žrtvoval, ker neče samo imeti skritega ljubezenskega razmerja z meščanskim dekletom — to je bilo princem vseh dežela vedno dovoljeno — ampak ker hoče imeti tudi pravico, da ,jo lahko pred ves svet .pelje kot svojo ženo.
Gospodična Čubrova, nevesta nadvojvode Ferdinanda Karla, nima niti najmanjšega plemskega naslova. Njen oče, profesor Ču-ber, je sicer princ v kraljestvu znanosti, sicer pa čisto navaden dvorni svetnik, kakršnih leta na stotine po svetu. Nadvojvoda se je s svojo sedanjo nevesto seznanil na plesu praških tehnikov. — Hotel se je že takrat ž njo poročiti, a cesarska rodovina mn tega ni dovolila. Poslali so ga v drage kraje, da bi pozabil na to neumnost, toda pozabljenje ni prišlo, čez deset let se je nadvojvoda boril, predno je zmagal.
Zdaj je avstr, cesar nadvojvodi dovolil, da se poroči z gospodično Čuhrovo. ¡Seveda je moral postati navaden gospod Ferdinand Burg in njegova žena bo navadna gospa Burgova. Da se je za to odločil, to pač priča, da se je v hiši profesorja Čuibra naučil gledati svet in življenje drugače, kakor je sicer navada.
V tem, da je cesar dovolil nadvojvodi Ferdinandi Karlu odpovedati se vsem častem in pravicam cesarskega princa, in mu dovolil, se poročiti z gospodično ču-brovo. tiči pomen tega dogodka. Ubogi Ivan O rt h je moral še pred dobrimi desetimi leti postati romantičen iskalec sreče, da bi se mogel združiti s svojo izvoljenko, igralko Stubel. Značilno je, da je ravno v rodovini Habsburžanov toliko slučajev, 'ki so v nasprotju s tradicijo, toliko slučajev, da si člani te rodovine vzeli pravico do ljubezni, do javne in očitne ljubezenske sreče. Ivan Orth j.e bil prvi. Tam na španskem otok,n Ma-lorki živi drug nadvojvoda, ki se je umaknil iz sveta, da bi mogel svobodno živeti, kakor želi njegovo sree. In poleg prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki se je tudi šele po težkih bojih mogei poročitUs sedanjo vojvodinjo Ho-henberg rojeno grofico Chotek — vidimo bivšo nadvojvodinjo Štefanijo, ki se je poročila z grofom Lonyayem, vidimo cesarjevo vnukinjo Elizabeto, ‘ki si je zahotela svojega lajtnanta princa Win-dischgraetza in ki ji ga je stari o-če takorekoe položil pod božično drevo, vidimo Leopolda Wblf]in-ga in v:dimo gospo Toselli. — Če prelomitev tradicij tudi ni imela vselej pričakovanih srečnih posledic, pogumen korak je bi] to vendar.
Pri razmišljevanju v teh slučajih se človek nehote spomni velike cesarice Mariie Terezijev ki je imela mnogo skrbi in je mnogo trpela zaradi svoje ljubosumnosti, ko je njen soprog, cesar Franc
umrl in so spravili krsto na ladjo, da bi jo peljali na Dunaji v rakev pri kapucinih, tedaj je prišla na ladjo tudi zadnja cesarjeva ljubica, kneginja Auersperg. Dvorne dame in dvorni gospodje so se jokajoče kneginje ogibali, kakor da bi bila kužna. Čisto osamljena je stala na ladji. Tedaj pa je velika cesarica zadušil;; svojo staro ne-voljo do kneginje in je šla k njej ™ M ie dala roko z besedami: “Medve veva, kaj sva izgubili ž njim.”
Tako je cesarica Marija Terezija priznala moč ljubezni in pravico do ljubezenske sreče vsaj v teoriji. Zdaj prihaja ta pravica do praktično vedno večje veljave. Nadvojvoda Ferdinand Karl ne pojde čez morje, ne pojde na samoten otok — pol ure od Dunaja ima svojo vilo in tam bo živel kot mož, ki je vrgel vse od sebe, da si pribori pravico imeti ženo in o-troke.
“TheRoosevelt Saloo^l,,
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
44
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bolsemio
*»
kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Aaheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstno Uuhlnla. Fino vino In smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18-ul.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitha za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse bo »e dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, m.
Telefon Canal 1439.
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tbl, 3989 MAIN
Irgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovl]ena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejSe kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
ITALIJO
IN
ADRIJO
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NCHTIJORK— SREDOZEMSKO MORJE — ADRIJA
Franconia (nov. 1911) .18.150 Ton
Caronia ............... 20.000 Ton
Laconia (nov. 1912) ...18.000 Ton
Oarmania...............20.000 Ton
Ogrsko-ameriška postrežba Iz New Yorka v Reko in Trst skoz Gibraltar, Genovo in Nepolj
Novi molerni parniki na dya vijaka.
Po iebao izbrani za to plovbo:
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTOMIA - - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago or Local Agents Everywhere.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek veak dan.
M. KARA
1019 So. HALSTED S'
cor. 19. Plača.
Vam je na razpolago pokaži svojo najbolšo zalogo
liMein
!
j:
«*
Glas Svobode
(Tim Voice of Liberty)
weekly
»♦
Published by M V. KONDA (Sl CO. 1809-1813 Loomts Street Uilcago. IlllnoU.
^ub**'ription $2.ddper ye.ir. Advertisemeuts on igreeme n t
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.	____
’ Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ---------— in velja —-----------—
¿A AMERIKO:
Za celo leto................#2.00
xa pol leta.................$1.00
%k EVROPO:
Začelo leto................J2.50
za pol leta.................#1.25
Naslov *a dopise in poSiljatvk je
GLAS SVOBODE
180S-1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud. Stari naslov.
IRSKI SUFTI.
V Ameriki smo ¡prišli Slovenci v dotik o z jako nenavadnim, strogo rimskokatoliškim narodom, z Irci, ki so znani po svoji šuftariji, nesnagi, lenobi in politični širo-koustnosti in ¡največji hmnbugkar ji! To so v resnici 'katoliški Irci. Jrei-Američani nič boljši.
Da smo prišli do tega, za irski narod ne ¡preveč ¡ljubeznjivega zaključka, je pripomoglo največ i-me: MeNamara! Bratje Mo Nam a-ra so se spoznali — krivim dina-miterije na “Times” poslopju v Los Angeles in na železo delnicah Llewellyu. Pripoznali so, da je bilo vseh njih delo. Ne to, da so se spoznali krivim, temveč da so oni storili, je ¡udarec, ¡z a vse delavske organizacije Amerike.
Organizirani delavci so bili dolžni, 'brate MeNamara smatrati za nedolžne in brez krivde, dokler niso bili od|peljani. Organizirani delavci so bili dolžni gledati na to, da se jim dovoli ¡pravičen proces. V to so bili toliko bolj poklicani, ker so imeli grozne skušnje v Chicago in Idaho in ko se je šiloma kidnepalo brate MeNamara iz države Indiana ; vse je kazalo, da hoče justica linčati delavske voditelje.
Ampak kako se je vendar cela afera čez noč obrnila!
Pri ¡ameriikanskih delavskih organizacijah so — dinamitarji. —• Sedaji se mora, ne da bi se težilo vest ¡sklepati, d« so bile vse dina-mitne raizstreibe na. ne-umijsfcih mostovih in ne-unijskilk poslopjih, delo delavske, opijske ¡organizacije, oz. voditeljev teh organizacij ! Vise je pokazalo, da so MeNamara stali na čelo sistematične dinami-tične kompanije — na škodo vse. mo organiziranemu delavstvu A-merike. Če so zato vedeli še drugi' uradniki organizacije, se bo pokazalo. Ker se pa mora pomisliti, da take stvari stanejo ogromnega denarja, in potrebuje več ljudi za izvršitev nepostavnih dejanj, je lahko reči, da niso bili sami Me-NarOara pri -stvari, temveč je ¡Žakelj držalo še več drugih.
Ne smemo tudi prezreti, da so ti ljiudlje s.padali h “konservativcem” v delavski borbi. Oni niso ne socijalisti, ne anarhisti, ampak so: irski Američani. Pri Ircih so bila taka dela, ko so ječali pod Angleži na dnevnem redu, pri A-merieano-ireilh go silovitosti in pohlep po denar ju i, gaunarije.
Irci so tisti narod, ki bi radi dobro ¡živeli na račun vsega delavstva, pasili lenobo iu se smejali v pest ‘fornerjem’. To so posebno Nemci dobro občutili, in tegadelj tudi sovraštvo med njimi. Oni so r Ameriki upeljali moritve mas in nasilstva; Irci so ¡znani 'kot naj-veeji burni dežele in «logarji.
In pri teh “konservativcih” je rezultat vedno le štrajk in samo štrajk. Oni ne poznajo nobenega diruzega orožja. Zgube, potem je njihova organizacija na kocki. — Vse drugače pri soeija.listih, katerim je štrajk samo epizoda v velikem boju, kjer poraz mno^o več prinese kot izguba in še bolj krepi sodruge v svojem svetem delu.
Modernia delavska stranka ni nobena zarota. Ona je demokratična, ljudska. Pri njej ne sme biti skrivnosti in jih tudi ne more biti. Karl Marx je peljal grozovit boj z zarotniki, Bakuninom' in Oo„ in je tudi zmagal nad; njimi. Pri Germanih niso dobili nobene simpatije, pri Romanih' in Slovanih so bili tudi po-bijiani. Kelti, kot so MeNamara, so rojeni zahrbtni zarotniki. Da ®o «e razkrinkali mi nobena škoda organi-ziranemo delavstvu, temveč pra-
Amerike!! Kapitalistična sodrga pa tudi nima nobenega vzroka se-daj triumf ir ati, ker ona sama se rada poslužuje sMe, če ji nese ¡kaj. Standard Oil družba je neko ¡konkurenčno oljno rafinerijo v Buffalo razpadla v zrak. Mali posnemajo to, kar se nauče od velikih tatov! Kakor že ¡povedano, je za ameriikanskio delavsko organizacijo krivda MeNamara velika sreča.
Američani, “ki ne dajo nič na teorije”, morajo sedaj spoštovati dokaze! Morala je sledeča: če se hoče skupina delavcev povzdigniti nad eksistenčni nivo mase, se mora braniti iz nedemokratičnimi sredstvi, ‘ker ni nobenih demokratičnih interesov, in z nedemokratični pripomočki se ne morejo demokratične pravice izvojevati.
Pri tem pa si moremo še zapomniti, da so 'bili MeNamara dobri “ dem okra tjie”, in so socijaliste prezirali in se jim smejali. Tega nismo ¡povedali dokler ni bil njih vrat v nevarnosti, in ker se je ver. jelo, da so nedolžni, danes je to drugače, ker so ta drugi zločin storili štiri dni pred volitvami v Los Angeles; in tako pripomogli kapitalistom, da so se sami sal viral i in nastopili not krivde, za kar
jim je mila sodba zagotovljena...
Stvar se tiče organiziranega a-merišlkega delavstva, ki ni skozi irske šuiftb popolnoma nič zgubilo v svoji obrambi, le pridobilo ker — upamo saj — diimanitna šola in irska1 nadvlada in irsko nadiz-rabljevanje in vladanje — se bliža svojemu k onem
V Ameriki noče delavska organizacija sprejeti irske nasilne metode, nobeden noče več srednjeve-štva, in kakor so Irci in njih duhovni voditelj i vedino pri pl avljeni ¡zanesti v delavske organizacije, intrige, bodala, strup in dinamit. Delavska stranka je in bi sai morala biti, demokratična.
Suiti, kot so ravno ti irski katoliški “delavski voditelji” so pa za pognati iz svojih, uradov, kjer že dobrih 25 let izrabljajo delavce ¡za svoj žep in nič druzega!
Denar, ki so ga Zbirali delavci za izdajalce in morilce unijskih delavcev, je pač našel čudne “ne dolžneže”.
Pokazalo se je tudi. da so se so-cija-listi malo prenaglili, ko so tako ¡hrupno demonstrirali in delovali za prostost irskih Efijaltov! Drugič več pozornosti!
Irci 'hočejo vladati ; vladanje si so znali priboriti v Uniji; z rimsko katoliško irsko duhovščino vl-adajio malomeščanstvo:	kot
“verni” katoličani hočejo zavladati i v socijalistični stranki, im pri tem vedno še ostati kar od nekdaj so: rimskokatoliški izkoriščevalci delavstva. petoliizmifci Rima, prijatelji hrustov in tiranov delavstva sploh, voditi vse — tu di socijaliste — pri. tem pa. dobro živeti in uganjati lumparije na račun drugih!
DELO, ZASLUŽEK, ORGANIZACIJA IN SOCIJALIZEM.
Piše Resnicoljub.
Indianapolis, Ind.
Že dolgo je temu, kar je bilo v Glas Svobode ¡zadnje delavsko poročili jz Indianapolisa. Kaj je krivo, da se rojaki tako poredko oglašajo v delavcem priljubljenem listu, mi je uganka. Poročal vam bom danes malo tnkajšne delavske razmere in delavsko stališče v splošlnem.
Delavski položaj pri nas ni argo den. Delamo 5% dni v tednu, žalibože, delata moramo kot ¡mule. Največ nas dela pri National Mal-leable Casting Oo. Pri tem pod-jetju delajo bossii z ljudmi, kot z nemo živino. Oglejmo si nekoliko zaslužek pri omenjeni družbi.
Y preteklih časih se je zaslužilo po $2.00 do $3.50 na dan. Koliko se pa zasluži danes? In kak« se mora danes delati? Ravno tako kot pred par sto leti nazaj!
Kjer sta poprej delala dva delavca, dieta danes samo eden, in še za. manjšo plačo kot, poprej, ko sta dvta isto delo storila! Naj mi •bo dovoljen» g. urednik opisati tukajšnje sotrpine v Glas Svobode, da čitatelji sprevidijo, kako delavec ječi pod jarmom ameriških kapitalistov!
Traiji delavci ne moremo in ne smemo preveč rezonirati v tuji deželi. V maši tovarni še posebej ujamejo tujega človeka, da jim dela za lepo ceno. Strvar se prične takole:	;j:	' •
Boss poreče novincu,- da mora va sreča xa delavško organizacijo ■ toliko in toliko moldiov naredit).
če ¡hoče zaslužiti $2.00; in če samo dva modela primanjkata, debi delavec samo $1.50, za delo, ki bi moral dobiti $2.00! Tako m older j j in livarji nimajo nobene .postavne cene; so pravi sužnji v modernem sistemu, in kompanija gleda le toliko ma delavca, da me vmre od gladu, im to je vse! Ti požeruhi pač niso mikali siti siromakovega nikelma! In kdo je tega kriv? Sami. Zakaj? Ker se ne zavedamo, kaj smo in 'kaka moč smo, moč, ki jo ¡znajo drugi izrabljati v svoj prid. Pri gori imenovani tovarni so še nekateri ¡podpisali, dla so zadovoljni pod takimi nesramnimi ¡pogoji delati! In če «i delavec dopusti, da ga se izrablja z njegovim lastnim dovoljenjem, kdo ga ne bi potem izrabljal?! Delaven danes vzamejo vse posebno pa njegovo delavno moč, da pride v prezgodnji grob.
Kapitalisti so v svoji gigantični zvezi, ki je muzi vi jam o trust. Vsi so organizirani, vsi se predobro zavedajo svojega razreda — ko bi se delavci tako zavedeli, kot se i-menovani — 'bi se čez noč obrnilo vse v njihov prid!!
Zakaj potem delavci ne stopijo v delavsko organizacijo, če «videvajo, da le v organizaciji je iskati pomoči? Ker se boje morebiti, da bi delali krajši čas in boljše zaslužili ?! Menda se boje, da bi ne bilo lepo, če bi njih otroci imeli dovolj kruha, pouka in prostosti? ! Sedaj, ko se mora človek, pripogibati po 10 do 12 ur na dan, pa človek komaj izhaja. — Je to krstjiamsko. je to sploh človeško življenje? Smo zato delavci, da drugim postavljamo palače in blagajne, sami pa miramo gladu,?
A ti ne zavre kri, ko prejmeš morebiti $8—-10 tedenske “plače”?! Strela in lucdfer jih poberi! Koliko je pa Luka dobil “plače”? Cele $4.00! Da bi jih sam peklenšček požrl! Tako delajo po ¡postavi in redu z nami kapitalisti.
Z neorganiziranimi delavci delajo kot svinje z mehom. Vprašanje je ti«, kedaj bojo delavci to svoje sramotno stališče spoznali in zahtevali obračuna. Kedaj se bo odpravila moderna sužnost. Morebiti g. urednik ve, kaj .-je najboljše sredstvo proti temu? Socijalistična glasovnica! (odg. «red.) Dajmo se torej poprijeti soeijaelistiene stranke, ker le ona nas ¡zamere rešiti iz globokega brezna, v katerem se nahajamo! Izprevidel sem, da je povsod ve liko zanimanje za socijaliste — sanjo v Indianapolis ne! Kaj smo tu. Se bojimo morebiti organizirati se? Da. Nekateri se 'boje da zgube suženjstvo ¡pri National dražbi Drugič, ne'zavedajo se še tu d!e-lavci svojega poklica. Tretjič, kaj mar meni vsa vaša organizacija in ves vaš socijaliizem, saji bom šel v kratkem čez lužo! Četrtič, ker lahko delam sedaj po 14 ur na dan in še več! Petič, ker smo zadovoljni, da jemo suh, kruh tri krat na dan! In šestič, ker smo strahopetneži in ker se nam obljublja od' 1912. po cel dolar plače na 16 ur!
Vse to se pravi. da. so delavci radi molzna krava!
Mi vemo, kje nas čevelj žuli; mi vemo to dobro. Vemo, kako si lahko pomagamo, zakaj se ¡potem ne poskušamo otresti kapitalističnega jarma ?! V prvi vrsti se nam je oprijeti socijaliizma in ¡zakričati vsem kot Marx: Delavci vseh dežela, združite se!!
Bližajo se volitve. Bliža se čas, ko bo potreba t-udi dejansko pokazati dejanja. Kaj čakamo še, se še nismo odločili? Delavcu je pomisliti, da od starih strank nima nič za pričakovati. Nimajo ne programa, ne gradiva, nimajo niti več bluiffa in obljub! Kaj čakamo potem, bratje?
Težko če se bo porodil še kak Napoleon I. da bi nas delavce peljal na—volilno polje! kjer bi vsi kot en mož oddali glasove socialističnim kandidatom! Težko se nam bo rodil. V Indianapolis krvavo potrebuje delavstvo organi zaeije in socijalistiene ideje. Imate sami moč. bratje, odškodujte se že enkrat !
AZEV BI SE RAD VRNIL.
Azev, glasoviti Azev, veliki ko-mediant, ki je znal služiti dvema gospodarjema in oba voditi za nos, Azev, poglavar teroristov in disponent tajne policije v eni p-sebi, si želi zopet izpremembe. — Rad bi se vrnil — med revolucionarje.	.
Tri leta so minula, odkar je znani revolucionarni pisatelj Bop-
cev razkrinkal Azeva in jasno dokazal dvojno vlogo tega moža, ki je užival naj večje ¡zaupanje v socialno revolucionarni stranki, ali obenem tudi pri Ohrani. Tri leta so minila, odikar so ga revolucionarji obsodili na smrt. Vsa tri leta je bil skrit in ¡maščevanje njegovih nekdanjih terorističnih tovarišev ga ni moglo doseči. To je dokaz, da je ¡bil pod dobro “O-,hrano” tajne policije.
In zdaj pošilja Azev najodličnejšim članom ¡pisma, da naj ga zopet sprejmejo in postavijo pred strankarsko sodišče.
Kaj se je moglo in kaj se je moralo zgoditi, da prihaja mož do takega sklepa ? Da se od revolucionarjev pregnani človek, ki ve, kako se je pregrešil in kakšno sovraštvo si je nakopal, zopet o-brača do revolucionarjev, to mora imeti tehtne razloge, med katerimi bo nedvomno prvi ta, da se pod zaščito Obrane ne čuti več dovolj varnega. To ni tako čudno kakor bi se kom« zdelo zakaj tajna politična policija nima preveč rada takih, ljudi, ki vedo preveč tajnosti o njej. V precejšnje stiske je prišla Obrana sama vsled umora Stolipima in vsled dokaza, da je bil Bagrov v njeni službi. O-hrana je ¡žrtvovala neštete ljudi, da je mogla ohraniti svojo moč in svoj vpliv. Vse ¡kar je, je mogla postati -le vsled tega, ker se je brez srca in brez vesti igrala s človeškim življenjem. Zakaj ne 'bi žrtvovala tudi Azeva, ki ji itak ne more več koristiti, ker nima več pristopa v revolucionarne kroge.
Policija sama si morda ne želi, da bi se Azevtui napravil proces. Ali vlada bi s tem pokazala, da nima sama nič opraviti z atentati, ki jih je Ohrania uprizarjala in z vsemi gorostasnimi ¡lopovščinami, ki se Ohrani očitajo v javnosti, v kabinetih in v dumi. Proces proti Alzevrui bi ut ognil rehabilitirati Kofcoveevo vlado in zato se ne bi bilo čuditi, če bi postavili Azeva res pred sodišče. Če ga namreč i-majo.
Pred rusko policijo pa človek ni lahko varen. To bo razlog, da bi prišel Azev rad zopet ¡pod varstvo revolucionarjev. Ali vendar je ta ideja obupna. Nekdanji terorist ne more upati, da bo ovrgel pred strankinim sodiščem strahote, ki so se mu očitale. Da je bil v službi policije, se je jasno dokazalo. Da je aranžirat in potem izročal svoje zapeljane žr-, tve krvniku, se je dokazalo. Da je zaradi njega prišla ogromna vrsta ljudi na vešala, se mu je dokazalo. Tako trdni so bili dokazi, da se jih niti ni upat pobijati, temveč je le gledal, día ga je vzela. megla.
Kljub tern« upa, da bi mu revolucionarji prizanesli in ga zopet sprejeli v svoje vrste? če ima tako veliko upanje, tedaj je le eno mogoče. Mož mora vedeti še toliko in tako važnih tajnosti, da si misli rešiti ¡življenje, Se jih razkrije revolucionarjem. Te tajnosti morajo biti veliko vredne in morajo strašno obremenjevati Obrano, če misli Azev. da m« bodo teroristi zaradi njih prizanesli in mu darovali življenje.
Toda revolucionarji so odklonili vsako -zvezo z njim. Ali tudi njihova zelja po maščevanju; se je polegla, Kakor zdaj stvari stoje, je gotovo, da se Azev nima bati ¡re volución arak e krogle in tero-ristovskega noža. Očividno je A-zev revolucionarjem ljubši živ kakor mrtev. To pa ravno zaradi njegovih tajnosti.
Revolucionarji mislijo, da pri-die Azev vsekakor ¡policiji v roke, pa pred1 carjevo sodišče. In tedaj menijo, da je zanj pripravljena vrv. Ali prej upajo, da bo še govoril. Javen proiees proti Azev-n lahko postane katastrofalen za rili ra »o in vse njene lopovščine ¡pride jo tam lahko na dan. Morda bi se tam zvedelo, kdo je želel aili o-dobril atentate na Pleveja, na Velikega kneza Sergeja itd., ki jih je Azev ¡zasnoval in organiziral in pri katerih1 je sodeloval.
MANDŽURSKO GOSPODSTVO NA KITAJSKEM.
Sedanje revolucionarno gibanje na Kitajskem hoče predvsem strmoglaviti mandžursko dinastijo, ki vlada na Kitajskem že več kakor četrt tisočletja in se je znala obdržati na kitajskem prestolu kljub temu, da je Kitajcem povsem tuja.
Sedania mandž«raka dinastija vlada dalj časa kakor je sploh
vladala kdaj; katera dinastija na Kitajskem. Splošno je v navadi, da se imenuje za začetek man-džurskega g o spod st v a leto 1644., ko se je sam umoril zadnji cesar dinastije Mingov, Huai-Tsung. — Vendar to ni povsem točno. Že v začetku 12. stoletja so se Mandžu-ri tako okrepili, da se je njih poglavar Aguta dal v letu 1115. o-klieati za cesarja. Mandžurj so glavno pleme turanskega rodu Tumguzev, ki bivajo med Ainur-jem in Suugarijem, Agutovi nasledniki so nato osvoji li velik del Kitajske z glavnim mestom Jen-kingom (današnji Peking), ki so ga imenovali 'Gungtu, t. j. “cesarsko mesto sredine”. Že leta 1234. pa so Čingiskanovi nasledniki u-ničili dinastijo Kiu, ki je izšla iz dinastije Agutov; iz dinastije Kiu je vladalo 9 vladarjev. Mandžuri so se ¡morali izseliti in so se naselili v današnjem Liautungu. Man-džurskemu knezu Tajtsu se je posrečilo, da so v začete« 17. stoletja zdnržTi več dotlej neodvisnih tunguškib rodov v eno ljudstvo, ki je kmalu uničilo gospodstvo propadajoče rodbine Mingov. Ko je zadnji cesar iz dinastije Mingov Huai-Tsung, dobrohoten, ali slaboten vladar, umoril soprogo, hčer in sebe, se je Ta.ji.so v naslednik začel imenovati “vladarja srednje države”. Leta 1644. je o svoji! Peking in v 15 letih: je bila vsa Kitajska njegova. Že njegov sin Čingtsu se je zapletel zaradi Sibirije v dolgotrajne vojno z Rusi, ki je bila končana šele leta 1689. z nereinskim mirom, Čimg-tsua je bil vzgojil jiezuitski ¡pater Adam Schall iz Kotna ; cesar je bil velik učenjak, sestavil je besednjak, ki ga imenujejo po njem in veliko enciklopedijo Kinting-tusu-fci-keng, ki ima 5020 ¡zvezkov.
Pod! četrtim mandžurakim cesarjem Kaoteungom (Kienlun-gom), ki je vladal od 1736. do 1795., sta dosegli država in dinastija višek svojega razvoja. Proti cesarju Kiaikingu (1796 do 1820) so tajne družbe naperile več uporov in dvoje atentatov; Kiaking je bil silno ošaben. Ruskega grofa Jurija A. Golovina je dal na meji zavrniti nazaj na Rusko, ker ni hotel po mandžurskem običaju počastiti 7. rumenim prtom pogrnjene mize. Angleža Viljema Pit-ta pa je dal izgnati iz Pekinga, ker ni hotel takoj po dohodu v Peking ¡pred njega v potni obleki. Pod Hsutan-Tsungom, ki ga imenujejo Tao-Kuanga (1821¡—1850) je prvič prišlo do vojne med' Angleško in Kitajsko zaradi' opija.; vojna se je končala z oankinškim mirom leta 1842. Kitajska je stala tedaj na pragn nove dobe in potrebnih preosnov, ki pa jih o-šabna mandžurska dinastija ni bótela dio voliti. Posledica te trmoglavosti so bile vedne revolucije in upori proti Mandžurom.
Take vrste revolucija je tudi sedanja, ki je ena najnevarnejših obstoju mandžurske dinastije na kitajskem prestolu, kar jih je bilo doslej.
POROČILA ŠALJIVEGA URBANA.
Cleveland. 0.
Danes sem se pa pripravil k pisanju posebno zbranega dniha. lepih misli in blagih namer; vse kar je najlepših čednosti v človeku, se je koncentriralo v mojem srcu, in vsa ta visoka euistva hočem zliti s pomočijo črne tirate na nedolžni papir!
Pa si bo kdo naših cinikov in pohabljenih rodoljubov mislil, ta je ravno tak, kot višnjegorski kozel, ki je prešestval ob plotu viš-ujegorskega “meščana” lepih zel. natih glav, pese rdeče, in ¡takih lepih živinskih' idealnih jestvin. Pa je bil prešestnik ¡za kazen po svoji senci tepen ; prav mu je bilo, zakaj je prešestval pred plotom! — Zlezel bi bil med idealno zelenjavo, in ga ne bi srbela senca 'lastnega telesa! Da bi i mene kdlo ne tepel po lastni senci, bom prišel s konkretnimi argumenti na dan, isn vse te vpljive, ki kraljujejo danes v mojem srcu z najsvetejšimi smrtnimi čustvi pokazal in na svitlo dal svojim prijateljem, cenjenim čitateljem!
Danes je prva adventna nedelja ! To naj se pribije, gospoda moja; pribije jasno kot beli dan! Tn tilsoč misli, čednostnib in 'blagih se usiplje človeštvu iz pobož-n:b ust. Danes je vendar dan, ko bomo s postom in pokoro se pri-nravljali na ¡najveselejši veseli božični čas! Tn danes, s prvo adven-
tno nedeljo se vzdramijo vesoljni degijoni najrazličnejših in najpomembnejših pijonirjev novodobne organizirane vojske. Danes smo zavihteli prvič bojno kopjo ¡z dušo polno najlplemenitejšib ciljev, stopili na vtrjeno obzidje, k prvemu bojnemu posvetovanju, — da si Zberemo generale! Ves bojni strah ves obup in omagovanje je zana-mi, a predi nami doseženi cilja, ki jih bo še od1 dne do dne, več!
Danes je začetek, operacij vojne sile in marsikatera pozicija že zavzeta za vselej. In to nas drami in spodbuja k novemu boju, in glavno kar je je to, da srno se s prvo-bitko privadili vojnemu staraj«!
Še cel mesec bode huronsko vpitje napadajočih in padajočih; gro-menje in tul en j e; puška se bode bratila z “uma svitliin mečem”; tu poraz — tam triumf zmagajoče slovenske misli!!
Upam, da sta ta dva argumenta dovolj patetično naslikana, in da sem najradikalnejšega radikalca prepričal o polnem srcu lepili, (sodlrug stavec: ne zmotite se v tej besedi, ki sedaj pride! op. pis.j earobajnih (ne čudodelnih!) čednostih človeških!
Toda potrpljenje! Tretja argumentacija bo vam zakrknjenim liberalnim liberalcem pa kar usta zaprla!
Danes, na adventno nedeljo, prvega, posta, prvega boja za ideale pa tako nenazarensko sneži in vleče burja, da sleherni ud človeške družbe hiti v veselo belo naravo. To je nekaj čudnega, narava? Take krasote ni dobiti v leki, Postojnski jami ali v kakem gledališču, kjer hočejo naravo v vsem posnemati, in še več! Neki gledališki trobentarji hočejo sneg poleti' “delati”, in še iz burje se hoče jo norčevati ! Pa vsi ti umetniki narave naj se gredo ¡solit s svojo zimsko umetnostjo! Onkrat, v tisti pasji vročina julija, je neka bumbug gledališka, družba plakatirala in švindlala po našem zelenem mestu in kričala da 'bo “naravno” snežilo v gledališču in bri. la mrzla burja, in da priporoča posetnikom — naj parijo na klobuke ?!!
In htajd z težko suknjo in zimsko kapo h snežni predstavi, da se malo okrepimo od sodomske vročine! Pa veste, da je- bila vse skupaj — ena velika figa?! Ameri-kanski, hnmbug! Godilo se mi je, kakor tistemu Urbanu Smuku, ki se je zapisaval v “krivo” vero in tiščal v obeli hlačnih žepih. — fige, končno pa odnesel od patrov res veliko figo, vsemu krivoverskemu svetu v sramoto, Urbanu pa v škodo!
Z meno ji je bilo isto, ipri tisti snežni predstavi; kar zgoreti (!) mi je bilo, a o burja še sledu ni ¡bilo ! Zato je pa tem radostneje moje srce danes, ko sneži resnični sneg, in brije v resnici prava kra-ška burja prijetno okoli ušes! — človeku kartako snežinke padajo na očesne mavkice, na obraz, in hišne duri ¡zapiramo usiljivemu gostu, zadaj nas pa prijatelj burja objame pod pazduho, in nas v ne prostovoljnem diru nese po le denem trotoarju, v naročje naproti nam prihajajočih pasa.ntov! — Štrbunk! glava ob glavo, kratek 'zavitljaj po gladkem tlak«, in poljub mrzlih tal je ¡prvo dejanje razposajene večne drame zime.
če nas pa še usoda rimske komedije zanese v obiližje neprostovoljnega sestanka kake lepe- vitke Ksantipe, pot cm pa tisti štrbunk 7. glavo ob nežno se smehljajoče' bitje navadno opravičujemo z Ob! iu ah! vzklikom, ki pa se vselej tolmači kot vzklik dveh pomembnih čustev . . .
Taka je torej s prvo ¡nedeljo v adventu. Vem, da ga ni nikogar, ki ‘bi mi kar hitro ne pritrdil, da take sanjave krasne okoliščine delujejo blagodejno razposajeno še na one, ki te satirične vrstice či-tajo. in katerim bi še drugače pri-kipelo iiz globočine srca kot meni. ko bi 'bili ¡na mojem mestu.
Ampak usmiljenj^, ¡pa imam z našim Trbovčevim Tonetom', ki vedbo gazi po snegu, pa niti enkrat v celem brlorganju celoletnega snega, ne poskoči po glad kem tlaki«, v veseli družbi zaba-vajoč se!
Sicer pa prihodnjič o tem junaku mrtvili src in mogoče me bode z veseljem nagradili s kako zlato malenkostjo, ko mu bom povedal kar vem, in kadar bo on to vedel, kar hočem jaz njemu'povedati!
Dotieji pa zdravi!	H.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^vT> Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
OliiSOHi, PENNSYLVANIA
GLtAVTNl OiDiBOR:
PKEtDSiEDINIEK: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
ČAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 102.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamšburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
«LAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
Sprejeti novi člani k S. D. P. i P. D.:
K da*, št. 1, Anton Ambrosetti c art. št. 328; Albin Lantemo, 329; Andrej Dernovšek, 330.
K dr. št. 4, Fr. Ferkul, 331.
K dir. št. 8, John Lamut, 332.
K dr. št. 9, Anton Ohumh, 333: Jakob Brancel, 334; Frank Kerschka, 335; George Sajoveitz, 336; Jo®. Loštreg, 3-37:	Frank
Povše, 338.
K dr. št. 11. John Kolenc, 339; Frank Martinčič, 340.
Susp. člani:
Od dr. št. '5, Ignac Nagode. 106.
Črtani člani:
Od dr. št. 10, J. Rupnik, 234.
JOS. HAUPTMANN, gl. taj.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa. : Preds. Anton Klanchar, Box 114, Arona ; Tajnik John Primožič, Box 140, Darragh; Blag. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa. : Flere, Box 122. Vsi v Adamsburg, Pa. — Seja <3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st. ;
Taj. John Gantar, Box. 286, North Chicago, 111. ; Blag John Stražišar. 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Noblestown, Pa. : Preds. John Rivée, Box 193 ; Taj. in blag. Math Petrieb, Box 183, Kliff Mine. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash. : Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are-stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Deželak, Box 230;
Da pa postaja vročina vedno večja, čim globokejše se pride, o-ziroma saj do one globočine, kte-ro se je dosedaj doseglo, je popolnoma pravilno. Povsem drugačno je pa povečevanje vročine) ktero je tako, da je na podlagi tega izvajati baš nasprotno od zgorajšnje trditve. V gorenjih plasteh, zemlje vročina najhitrejše napreduje in čim globokejše se pride v zemljo, tem počasnejše napreduje vročina. To pa izgleda tako, kakor mora biti, ako dobiva zemlja svojo vročino od zgoraj, ne pa od spodaj, oziroma iz svojega središča. V gorenjih plasteh je to napredovanje vročine skoraj vedno in povsodi napredovalo pri sto čevljih nekoliko več, kakor za jedno stopinjo. Pri jed-nem izmed takih merjenj je vro cina notranjosti zemlje napredovala pri globočini 300 čevljev za 1 3—5 stopinje, pri 1500 čevljev za 1% st., pri 2000 čevljev lst., pri 2500 čevljev % st. in pri globočini 3400 čevljev le za % stopinje pri vsakih 100 čevljih globočine. Vendar pa vročina v vseh kra.ph ni jednaka, o-ziroma ona ne napreduje v vseh krajih jed-nako, kajti to je pred vsem odvisno od tvarine, iz ktere obstoji do-tična plast zemlje, kajti nektere tvarine so dobre in druge zopet slabe sprevodnice toplote. Toda povsodi še je dalo dognati, da v večjih globočinah vročina počasnejše napreduje, kakor v manjših: Iz» skupnih poročil o napredovanju vročine v globočini je prav
Preds. St. Flere, Box 122; Taj Alois Flere, Box 122; Blag. J.
blag. Anton Otzvirk,; vsi v Livingston, 111. -— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. H. Lamut; tajnik in blag. H. Leskošek, Box 25; vsi v Marianna. Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Preds. Simon Repovš; taj. Anton Mihelich, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans.; blag; John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Johan Bizjak, predsednik; John Rebolj, Boxl06; Jakob Cesar, blag. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Martin Jager, Box 102; tajnik Frank Perko, L. Box 101; blag. Frank Dremelj, Box 73; vsi v Conemaugh, Pa.
Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans. : Preds. Martin Smolchnik, Box 94; taj. John Vrabitsch, Breezy Hill Sta., Kan». Box 1 : hlasr. Rochus Godina, Mulberry, R F. D. No. 2 Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
lahko posneti, da se pri 10,000 čevljev globočine napredek toploto popolnoma preneha, oziroma da se toplota ustavi pri 75 stopinjah Celzija. Zopet v druzih krajih pa napreduje vročina le do globočine 6000 čevljev in v tej globočini se doseže toplota, ki meri 50 stopinj nad ničlo (C). Vsled tega se prav lahko trdi, da notranjost zemlje tudi v največjih globočinah ne doseže nikdar 330 stopinj nad ničlo, oziroma one vročine, ki je potrebna za toplenje svinca, tako, da o stopljenih notranjih masah naše zemlje ne more biti niti govora. Iz napredovanja vročine v gorenjih zemskih plasteh je torej prav lahko zapo-pasti, da dobiva zemlja svojo toploto od zgoraj, ne pa od spodaj, kakor smo že zgoraj trdili. Zemlja dobi več toplote od svoje gravitacije, kakor od solnca, kajti gorenje zemske plasti vsled tega, gibanja neprestano pritiskajo proti središču.
Nadalje moramo še nekaj nva-ževati. — Splošno je znano, da vsaka iztopljena tvarina zavzema večji prostor, kakor potem, ko se strdi, oziroma ohladi. Kubičen čevelj stopljenega železa ali svinca je toraj ložji, kakor ista količina iste rude v strjeni obliki. Na podlagi tega naravnega zakona bi morala biti notranja zemska masa, ako bi bila v resnici stopljena, ložja, kakor je skalovje, ktero je nam pristopno. Po starih naukih so skalne plasti nastale iz raztopljene notranjosti naše zemlje, oziroma stopljena masa se je ohladila in potem kristalizovala. Zemlja bi pa bila kot taka 5 3—5krat tako težka, kakor jednako velika
kroglja, ako bi slednja obstala iz same vode. Vse zemske plasti, ktere so nam poznane, so pa le dva in polkrat tako goste, kakor voda, in notranjost zemlje, oziroma njeno središče, mora biti najmanj trikrat tako gosta, kakor gorenje plasti skalovja, ako je skupna masa zemlje v resnici 5 2—3krat tako gosta, kakor voda. Notranjost zemlje toraj ne more obstati iz stopljenega kamenja, temveč Čim globokejše se pride, oziroma čim bližje ¿minskemu središčni bi se prišlo, tem gostejše morajo biti zemske mase, ktere so v neizmernih globočinah najbrže spremenjene v najtrše kovine. Je li notranjost, ali sredina zemlje vroča ali mrzla, za sedaj še ni natančno dognano, vendar se pa že danes lahko trdi, da bode teoriji o izredni vročini zemske notranjosti kmalo za vedno odklenkalo.
Ravno tako, kakor stara teorija o notranjosti zemlje, se dandanašnji še vedno rado razširja teorija. vsled ktere je naša zemlja nastala iz velike plinove kroglje. Ta nauk se razširja potom knjig in potom časopisja. Tudi na vseučiliščih se ta teorija zagovarja n a pr a m vsaki novi ideji. Tej teoriji pravimo Kant-Laplacejeva, kajti porodila se je najpreje v Kantovih možganih, dočim jo je Laplace, ki je bil hajveeji fizik svojega časa, razširil in utemeljil. To je bilo prvo naravno razlaganje, po kterem je nastala naša »zemlja in z njo zajedno tudi vse naše osolneje in ta teorija je na vsakega pristaša napredka delovala tako, kakor deluje osvobodilno probujenje iz slabih sanj. Ime ustanoviteljev te teorije bode za vedno ostalo na častnem mestu v zgodovini človeškega razvoja. Veliki učenjak, ki je s svojo hipotezo otvoril razprave o povsem novem vprašanju, gotovo niti mislil ni na to, da se bode njegovi teoriji več, kakor sto let tako verjelo, kakor dokazanemu dejstvu in sicer še potem, ko se j»e potom novih dokazov njegova teorija povsem ovrgla. Laplaceje-va hipoteza, vsled ktere je nastalo osolnčje, oziroma solnce z vsemi svojimi planeti iz jedne j edine velike plinove kroglje, je tudi vzrok, da je nastala teorija, ki nas uči, da je notranjost zemlje še vedno nekaki stopljena masa.
Potom najnovejših preiskovanj se je pa dognalo, da obstoji zemlja iz onih istih snovi, s kterih pomočjo se dan za dnevom povečuje. Te snovi se nahajajo v telesih, ktera se gibljejo v svetovnem prostoru in kterih deli prihajajo na našo zemljo kot takozvani zvezdni utrinki, meteori, meteoriti, bolidi in takozvani kameniti dež. Kakor vse v naravi raste potom združenja ali sklopenja pojedinih kristalov, tako je nastala tudi zemlja iz združenja malih komadov one snovi, iz ktere obstoji. In po istem načinu se zemlja še dandanašnji povečuje, oziroma raste.
Ko je ta teorija nastala, so mislili pristaši starega nauka, da je bodo na ta način spraviti iz sveta, ako proglase razvoj zemlje za prepočasen. Oni so dejali: Padanje kozmičnih snovi na zemljo se vrši tako počasi, da se zemlja na ta način tekom jednega stoletja poveča k večjem za debelino navadnega papirja. To je bilo v prvi polovici minolega stoletja, ko ljudje še niso bili navavjeni računati z dolgimi dobami. V ostalem so tedaj tudi učenjaki še vedno mislili na takozvano stvarjenje sveta, ktero »se je po gotovih naukih izvršilo šele pred šest tisoč leti. Toda kaj šteje dandanes pri geologiji jedno stoletje ali jedno tisočletje? L.vell je leta 1830 dokazal, da se spremembe na zemlji ne vrše po Laplacejeviv teoriji potom nepričakovanega in katastrofalnega izbruha notranjih razbeljenih in raztopljenih zemskih mas. On se je skliceval na to, da spremembe, ktere se še vedno vrše, popolnoma zadostujejo za razlago, kako so nastala in zginila največja gorovja — seveda le v slučaju, ako pri tem računamo 7 dovolj dolgim časom. Pri teh računih se pa ne gre več za stoletja, temveč za milijone, bilijone in trilijone let, kajti le tako je mogoče računati o zgodovini naše zemlje.
Tn vsled' tega. ker se zemlja vsako stoletje poveča le za debelino navadnega papirja, naj bi se navedena teorija zavrgla? Iz tega je razvidno, s kako »malimi številkami računajo ljudje, ako se ne morejo ločiti od kratkih dob
O RAZVOJU ZEMUE.
(KONEC.)
in ako štejejo čas le po stoletjih. Nordenskjold je prišel potom svojih preiskovanj do zaključka, da pade vsako leto na zemljo najmanj 10 milijonov to»n kozmičnih snovi — mogoče jih pade mnogo več, — potem se to že povsem drugače sliši, kakor trditev o povečanju zemlje za .papirjevo debelino tekom jednega stoletja. To se na prvi pogled' dozdeva velikansko, ako se pri teh milijonih ton ne misli in ako se tudi ne računa.
Debelina navadnega papirja — koliko je to? Odprimo toraj knjigo, ktere listi so izdelani iz sred-njemoenega — raje slabejšega —» papirja in merimo debelost jednega palca. Tako pridemo do strani “500’1’, kar znaei, da meri 500 strani jeden palec. Ravno toliko papirnih debelin pride na jeden palec. Petsto strani je 250 listov, in iz tega sledi, da- se zemlja tekom jednega stoletja potom kozmičnih snovi poveča za 250. del jednega palca. Znano nam je da tehta jedrn kubični meter zemske snovi več kakor pet ton, Sedaj nam je znana potrebna mera in tudi teža, in ker je tudi znano, da meri zemska površina .509 milijonov štirijaških kilometrov, potem nam je lahko računati, da izvemo, da mora deset ¡milijonov ton kozmične snovi pokriti 19,600 milijonov štirijaških metrov, ako se hoče dobiti debelino navadnega papirja za vse zemsko površje. To znaša 19,600 štirijaških kilometrov. In vsled tega se za povečanje zemlje za jedno papirjevo debelino ne potrebuje le jedno, temveč 260 stoletij, ali 26,000 let, da se po Nordenskjoldovi teoriji poveča naša zemlja z.a jedno papirjevo debelino.
Vendar nas pa to počasno naraščanje ne sme motiti, kajti treba se je priučiti misliti na dolge dobe. Vsled tega se tudi ne smemo prestrašiti, ako nam kažejo računi, da je naša zemlja potrebovala, da se je njena snov ali masa »podvojila — šeststo bilijonov let. Vendar pa tako počasi ni rasla, in kasneje se bode gotovo našel kak raziskovalec, kteri bode pronašel, da se zemlja vsled povečanja svoje mase in vsled vedno večje privlaeevalne sile vsako leto poveča ne za deset, temveč za petindvajset milijonov ton kozmične tvarine.
Ali je morda tudi ta teorija napačna? Toda vsem naun je znano, da prihajajo vsaki dan takozvani zvevzdni utrinki v ozračje naše zemlje in sicer v velikih množinah. Te utrinke vidimo le po noči,; ako je vreme jasno. Onih meteorjev ali utrinkov, ki padajo po dnevu na zemljo, ne vidimo. Tudi od kamenitega dežja se le malo najde, dasiravno imajo tako kamenje skoraj v vsakem muzeju v velikih množinah. Velikost nekte-rih ognjenih krogelj ali bolidov, ktere prihajajo v naše ozračje, je bilo lahko ceniti in izračunati njihovo težo, ktera je znašala od’ pet. deset do šest tisoč ton. Na podlagi tega toraj sloni teorija, da se je zemska kroglja napravila tekom neizmernega časa potom zje-dinjenja kozmičnih teles in da je na ta način rasla iz neznatnetne-ga jedra do one veličine, kakor-šnja je sedaj.
Hitro povračilo.
Vsak trgovec upa, da kapihal. ki ga je naložil v ikiaJki dober kše-ft, se mu ‘bo t-udi hitro-povrnil in to se z velikimi obrestmi. V e-nem oziru» je vsak, ali bi,moral 'biti, trgovec, ki ne misli na nič dragega, kakor da «e »mu1 širi trgovina, in da »dobi od vsake stvari dobiček. Ko se kupi »zdravila, n. pr. boš ve»dno tlako izbral ki te zadovolji v vseh ozirih, v vseh boleznih ki je isto »zdravilo priporočeno kot Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v slučajih slabe prebave, nervoznosti, zabasa-nosti ¡n švolhosti. Mi vemo od naših ljudi in »od naših odjemalcev, kako uspešno -deluje v slučajih slabega želodca, jeter in oslabelega črevesja in živcev. Je fino izčistilo — in dobro zdravilo. Prejel -boš za svoj denar več kot si dal. Odstrani »bolečine, redne in neredne, krče in drisko, ženske slabe počut.ke, slab »počuitek. po jedi itd. Za »dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland ave.. Chicago, Til..
IŠČEM Johna Ocepek, doma od Cerknice. Za njega bi rad zvedel prijatelj Ed. Hoffman, 14 So. State St., Murray, Utah.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
PARNIKI PLUTETO IZ NEW YORKA: M. Washington 9. dec. 1911
Oceania 27. decembra 1911
< irniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh o zemljah so najceneje in imenovana pristanišč», najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOR
ZA
AMERIKO
W.SZYMANSK1
TRGOVEC S R\ZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue (stani Ave., Chicaso
TELEFON CANAL955.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini ¡n na istem prostoru.
Ako hočeš zadnje mode, največjo izbiro iu najnižje cene
v deških in moških oblekah in površnih suknjah,
obišči
Vogal Bine Island Areno in 18ta cesta»
Odprto vsak večer, izvzemši srtdo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
Moške obleke in suknje od $5 00 do 25.00.
Deške obleke in suknje od $2 00 do 15.00.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretje ga razreda dobivajo brez plačno hrane na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna, jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP La Lorraine...........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine........ ,. .20.000 HT
Chicago, nov parnik......9500 HP
Pristanišče Ô7 lirtb Ruer vziožji 15th St., New York City
PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni T atop na 19 State St. N e* York.	M iU RICE W. KOZMINSKf
glavni zastopnik za zapad, na 13» N. Dearborn St. Chicago, lil
DOPISI.
SLOV. DUHOVNIKU SMRDI ‘ • SVOBODOMISELNOST ’ ’.
•	Leadville, Colo.
Uredništvo Gl. Sv.: —
lapod sneženih) -leadvitekih, ihri-bov že dolg«» ni bilo nobenega glasu. Da ne bodete mislili, da «mo že ¡popolnoma pozebli, in od gorja preboleli, se tu oglasim v ■našem delavskem listu Glas 'Svo bode, .ki v resni ei tudi svobodno piše!
7i delom se ne moremo, iklaj po hivialliti, -upamo, da se delavske .razimere obrnejo s časom nabolje
•Naš napredek obstoji v ¡podpornih društvih. 12. z. m. smo raz vili novo 'zasto društva št. 9 Strin gtovra, Colo. spadajoče k S, S. P. Zvezi, v 'Chicago, 111. To je bil naš dan! Odkorakali smo dvorano, kjer m!as je počastilo tu di dr. sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J in dr. Planinski »aj Z. S. Z. Igra la je slovenska godba po Filip ¡Starcom, za kar se mu lepo za Irvalujemo. Rav-no tako prisrčna zahvala dr. sv. Jožefa in dir. Pila ninski raj.
Blagoslovljen j e zastave je izvršil Rev. Perše in imel kratek na govor, kjer je naglašal, da je to dimStvo koristno, da :pa -rojaki ne vodo, fcaji so storili, ko so ga ¡priklopili k svobodomiselni organi-•zaeiji ?! Povem v-arn g. Perše, da «mo mi- jako dobro vedeli, kaj je Slov. Svobod. P. Zveza, ne da bi mam, bilo treba Vas pnašati!
Zveza jo mara v korist, vsem Slovencem in 'Slovenkam, da je pa na, svobodomiselni podlagi, to tem boljše za nas, Iker le v orga-niziaieiji, kjer tudi pravila govo •re, dia je človek lahko popolnoma svoboden, go člani v resnici svobodni, v govorni in pisavi. To s maj e. slov. ¡duhovščina Amerika zapomni jn vzame- naznanje!
Društveni predsednik Josip Sa ničih je imel pri slavnosti lep in jako zanimiv govor kjer je pojasnil pomen našega društva im po kartal napredek Zveze. Potem je prevzel besedo predsednik dr- št, 51 S. S. P. Z. besedo, g. Filip Stare, ki j.e tudi umestno govoril in pritrjevanje je bil-o splošno citati na obrazih, vseh navzočih. —-Lalhko rečem, da se je slavnost fe no:manalno ¡aaMj-učila in nam o •stane za vedno v spominu !
Rojakom pa kličem-: Držite se našo 'Zveze, našega društva, starci in mladeniči in žene in dekleta ! Nikdo ne ve, kje in kedaj ga čaka nesreča ali celo smrt, .zato; vsi v podporna društva, oz. pod odkril je S. S. P. Zv-eize!
Ludvik Sl a e k.
Oregon City, Or e. Oenjt. uredništvo Gl. Sv.: —
Poročati hočem malo o tukajšnji delavskih razmerah. — Delo dobi tuiklaj tisti, ki zna b-ossa podkupiti — -drugače se dela ne dobi. To ¡so raipeljali Grki, ki nimajo nobenega pojma o delavstvu sploh., in ki so v tem oziru menda se za Turki. Lepo pa ni tudi od bosso-v, 'Id vendar dobro zaslužijo, da sodelavce goljufajo in ropajo, no, Irci so vsega 'zmožni, dosti da so tako zvesti rimokatoličani!
'Slovencev nas jev tej naselbini veliko, ki pa ne moremo dobiti nobenega dela, vzrok je ta, ker se je zbralo to leto v Oregon City toliko. Grkov kot nikoli .poprej, in tki .delajo za slepo plačo. Tudi več slov. 'družinskih očetov je zgubilo delo; vse kaže, dla bo treba prijeti zopet popotno palico, in bajd s trebuhom iza kruhom!
¡Če policaji siromaka na cesti vidijo malo opitega, pa že v ¡luknjo z njim, če se pa bogataš zvija na -cesti od alkohola, pa mu pokličejo avtomobil in ga lepo spravijo domov. Pa smo res v Ameriki •predi “zakonom” vsi enaki?!
Kakor rlazvidim iz -dopisov iz Gl. Sv., se dela ¡povsod slabo; slabo je pa voljo tega, ker so delavci razdvojeni, ker ne drže skup, niso organizirani. Pa ne samo linijska organizacija, temveč soei-jalistična bo delavce šele naredila gospodarje svojih rok ; zmaga so-cijalistov, je zmaga delavcev nad ¡kapitalizmom in imperijalisf eno vladanje. — Delavci, postanite “rdeči”!
Pozdravlja cit. Gl. Sv.! J. S.
Brvvabik, Minn. Slavno uredništvo: —
Ni moja navada baviti se s pi-ganiem, iker ..življenje si delam z težkim batom v tovarni in moj tema bo nosebne vrste.
'Na M«Kinley, Minn. nas je to-
liko slovenskih -družin, da ni treba šteti na prste obejih rok, in se vseeno postavimo da smo bogati, in če je treba za skupni blagor, naredimo tudi z -veseljem kak korak. Zgodili se je to pomlad, da smo imeli zborovanje, kje in kako bi se dalo zidati “ božji” hram; z go vorjeno storjeno! Hajd na delo takoj, da nam čimpreje zadene iz lin -zvonovi! Toda obneslo se je slabše kot smo mislili. Z volili smo poštenega in -delavnega A. Š. v .projektivni odbor, a projekt za .stavbo je slabo- iapai, da sedaj ne vemo, ali bomo 'hram rabili za plesišče ali kaka zborovanja. Morebiti se bo nekaterim zdelo raz-ižaljdvo, da stavbe ne imenujem v resnici božji 'hram, a tega pri najboljši volji ne morem pisati, ker še ni blagoslovil j en in upam niko li ne bo!
S to stavbo sm-o -se tukajšnji Slovenci le ¡zadolžili kacih $8000 — 9000 in še ni nič zgotovljenega; manjkajo namreč še klopi, altar, zvonik, torej glavne stvari.
Vsa stvar je zazidana v mrtev kapital, popolnoma mrtvo pod jetje je pa -cel-a stvar sploh. Če se kakšen s primemo kritiko oglasi, me bo veselilo, kakor t-udi gotovo citat el j e Glas Svobode.
Naj še omenim, da ¡so bili sestavi in cerkven ¡odbor izvoljeni sami taki “bungerji”, ki nimajo nobenega premoženja, kot par rok, da si preskrbe svoj trdo zasluženi kruh.
Slovenci, delavci, potrebujemo pač kaj druzega kot “božjih- hramov”. Kar se da za -cerkve in kapelice, je ravnotako, kakor ¡denar v lek -metati in -se s- kruha n-orea delati. Koliko časa se bo še tulilo ljudem, da je -cerkev v higijenič-ne.m oziru; mnogo- za straniščem... Živeli svobodomisleci! A. H.
Duinlo, Pa.
Spoštovani urednik: —
Brr...r! Zasopljen, kot -pridem na površje in zadublega rova in truden od napornega dela, drugič pa še mraz kakor v polarnih- deželah. kjer je dr. Cook našel severni rt ali os, ali bolje rečeno, kjer se je nabral svi-tliih dolarjev dia um ni- stradati v .domovini!
Društvo št. 10 bo imelo glavno sejo 10. t. -m. -in se vabi vse člane, dia se iste vdeleže, ker bo volitev n-ovib uradnikov -za leto 1912. Se-da.ji je preteklo leto dni, odkar -srno vstanovili to društvo in' ga priklopili k Zvezi in reči -m-ora-m, da napreduje. Naj rojaki -tudi vedo, -da je ni slovenske podporne organizacije, ki bi dala za tako mal asesment, tako veliko podporo. Še vedno se dobe v naši naselbini rojaki, ki niso v nobenem -društvu. Ja kaj' mislite da ne potrebujete v slučaju bolezni -ali nesreče podpore ? krneli smo ne dolgo temu slučaj, dla se je rojak- ¡ponesrečil in ležal -dolgo časla, brez dela. denarja, in kar je glavno; bil ni v društvu. Rojaki! Če nočete nepotrebnega tarnanja, tedaj pristopajte v podporna društva in posebno v tista, ki spadajo v S. S. P. Zvezo !
Pridite podi prapor edine svobodomiselne «lov. organizacije!
Pozdrav Slovencem širom sveta !	Naročnik.
Kast Helena, Mont. Gospod -urednik: —
Ker se -od tukaj noben -Slovencev ne oglasi, si štejem v dolžnost .napisati par vrsti© in sicer popolnoma zasebne vsebine, v-en-dar pomembne za tukaj, živeče Slovens-e.
17. novembra je obhajal Jakob Stdajnar s- svojo soprogo Marijo Strajnar, 25 letnico vezi, ko sta stopila v zvišeni zakonski stan, torej, srebrno poroko! In ker je g. Strajn-ar predsednica društva št. 75 S. S. P. Zveze, ji in j'ona čestita eelo društvo Narodne Slovenke, da bi tudi doživela in v miru in slogi obhajala i 50 letnico! — Ravno tako želimo, da bi i v naprej ostala zvesta člana Zveze, kakor do- ¡sed'aj.
Kličem jima gromoviti Živio! Pozdrav članicam S. S. P. Zveze !	Članica.
East Helena. Mont. Gla-s Svobode: —
Kar se dela tiče, je sedaj malo na bolje se obrnilo'; še vedno pa čakajo pridne roke na delo, a ga menda tako kmalu še ne dobe.
17. nov. t. 1. je bila obhajana srebrna poroka rojaka Jacob Strajnar in g. Marija Strajnar. O menjena jubilanta sta napredna Slovenca in več letna naročnika Glas Svobode. Soproga je ©e1© oredisedmica društva “Narodne Slovenke” št. 75 S. S. P. Zveze.
24. nov. je bila tu nesreča. V topila sta se dva dečka A-m-erikian-ca na zevu tukajšnje rudotopilniee. Stara 12 in 14 let. Mlajši j-e prvi zdrsnil v vodo, starejši miu je hitel na pomoč, pa ni mogel nobeden o-d njiju ven; še neki tretji deček bi kmalu- utonil, ko jn je hotel rešiti, niaikar je .pa letel po pomoč in v petih minutah sta bila mladeniča potegnjena iz vode, a sta ¡umrla po preteku! pol ure. To tegadelj poročam, ker tudi slovenski starišj malo pazijo na varstvo in zdravje svojih otrok in je pazljivost na otroke bolj priporočati!
Mraz imamo hud!
Ostajam udiani
Frank Smith.
Indianapolis, Ind. Glas Svobode; —
Ker se v delavskem oziru ne morem nič kaj preveč pob-valiti, želim povedati par besedi © naših slov. podpornih društvih.
V tem smo dobro preskrbljeni; imamo osem podpornih društev, ki vsa dobro napredujejo in spadajo k različnim jedhotam in zvezam. Toda tudi v tem bi se -pričakovalo lahko med rojaki večje e-di-nositi in sloge.
Pred nekoliko tedni se je vsta-novilo novo tamburaško društvo. Želim jim obiilega vspeha, in da se ne 'bi strašili -morebitnih zaprek in težkoč, temveč šli pogumno ¡skozi ¡prve “šibe”. Tudi se sliši govoriti, da -se bo godba na pihala -zopet -oživela. Prav je tako! Zakaj bi pri nas Slovencih samo tujci si polnili -svoje ¡žepe. Tudi bi bilo potrebno in želeti je le, da bi godbe nlki na pihala dobila -svojega učitelja v tej stroki, kakor, ga ima tamburaško društvo!
Pozdrav čitateljem Gl. Sv.!
J. P.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
VjaKa Knjižica je čredna flO.oo -VsaKemu bolnemu člo-oeKu.
Mi želimo, da vsaki bolni čtoo^k piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdrav i : Sifilis ali zastrupliena kri, slab.tni žizot, zg-ubitïk mo'i, re.matizem in trganje v kosteh spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, led .icah in v mehuriu! Ako ste zgubili Dado in ako vam prseda zabadav- denar daiati, tako pišiteJ ô ono zdravilno knjižico, katero vam nemaclom t poš1emo in bodit“ u ver jeni da o-zdravite Na tisoče ljuai je ozdrt vilo ro navodilu te prekor;stne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite fci, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter i udi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pol ite in mi vam pošljemo popolnoma brez ilačno ono knjižico,
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM,
Or. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg ; 22 Fifth Ave., Chicagv • 111.
tako jmšlUe MenC Zanima Ponudba> s k°jo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vat prosim, da mi jo

Na dobrem glasu.
Taylor Springs, III.
G. urednik: —
Še nisem videi dopis-a iz n-aSe naselbine, zatorej se hočem prvi oglasiti!
Delavske razmere so se i pri nas mulo zboljšale in smo pričeli delati s polno paro, vendar se pa še vedno delo težko dobi, ker je še mnogo delavcev brezposelnih. Tudi moram naznaniti, dia so pričeli staviti novo tovarno; pravijo da bo v njej dela za več tisoč -mož. Da 'bi ga le bilo!
Smrt je zadela (?) nekega tukajšnjega rojaka. V jamo je šel čil in ¡zdrav, do-mov so ga prinesli p-a napol mrtvega, in po 14 urah trplenja je izdihnil. Zapušča ženo in troje otrok, ki še vsi nedoraš-čeni in torej ne sposobni za -delo. Žen!i je težko, ker pokojni ni bil pri no-beneim društvu! Žene! spominjajte svoje može na podporna slovenska, društva, ker nobena pratika ne pove ne -dneva ne ure! Kaj maj počne sedaj vdova s tremi otročiči ?! Šeenkrat, stopajte k podpornim -društvom; pomislite na ženo in otroke! i
Pozdra-v g. uredniku in predplačnikom !	John Deželak.
Gilbert, Minn. Cenj. ured. Gl. Sv.: —
Kar se dela tiče srn© tukaj na Slabem staršem; izadnji teden so grabeži iz Shley Mine zopet pričeli zbirati po zobeh, kateri je kaj vreden za nje; prav po južnoameriško! Postavili so na -cesto štirideset -mož; ne potrebujejo jih več do spomladi! Medi terni -odstavljenci je tudi nekaj takih, ki jim je “božja volja” čez vse! Božja volja je hotela, -da smo delo .zgubili ; boižja volja nam ga da nazaj?! O sveti Avguštin in sv. Katarina, (priprošnji©® za pamet: izprosi je jim!
In potem se seveda delajo .jako bogate — tritajo neprenehoma svoje bosse. Dragi čitatelji rojaki, če bo tac'h.1 ljudi -mnogo med nami, je -delavska stvar zgubljena. S tisto njihovo- božjo pomočjo in podkupovanjem in tritanjem bos-sov, ne b-o-d-o trpini -daleč prišli. V drugem pa škodijo tudi nam -drugim, ki se zavediam-o svoje .pravice !
V Gilbert nas je precej Slovencev, vsi -dobri ljudje, a manjka nam sloge. To je menda prirojeno Slovencem, da so nevoščljivi tistemu, ki dobro ali lepše živi!
Na 'kapitaliste se seveda ne o-rirajo, če bogate! Še Mister mu rečejo, in v njegovi prodajalni kupujejo ! Pa to delajo sevedia samo katoliški klečeplazci.
S. S. P. Zveza napreduje! Na delo za dobro stvar!
Pozdrav Slovencem širom zemlje !	,T. G.
Malo j.e nasvetu zdravilnih pripomočkov, ki so na dobrem glasu, vsako sezono v letu, v vseh krajih dežele in vseh slojih ljudi. Najbolj znani od takih pripomočkov je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Vzrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega teltsa. Narejeno iz najbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbramh medicinskih zelišč in je narejeno v to, da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani:
JOSEPH TEIKES**
'H-erv/i
nEGlSTERE»
Bolečine želodca,
slab počutek po jedi,
teško spuščanje vetrov,
ščipanje,
slabo prebavo,
zabasanost,
nervoznost,
zgubo, teka, švohost,
in uredi teško oddajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabiti v vseh boleznih želodca, jeter in za nepravilni tok krvi.
Za dobiti v lekarnah.
JOS
Ne jemnlji cenih, slabih ponarejenj,
TRINER
IMPORTER & EXPORTER,
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
The Komad Schieiei Co.
Sheboygan Wls.
Varitelj: najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodo vice mineralne vode in drugih neopojnih pijač
82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405
Dobra Unijska GoslilnaÆ?
dobi
‘"pS“Sî Jos. S. Stastny
zek.
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za druStvenc in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 3096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SALOON
z lepo «rejenim kegliščem in »veže Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Bine Island Ave. Chicago.
NAZNANILO!
nazna-
doina
J. MATIASY,
MANAGER IN GLAVNI POTNIK TVRDKE GOLDEN STATE WINERY
Slovencem in Hrvatom njam razprodajo svojega čega vina. Cena belemu vinu 45c gal. Cena črnemu vinu 35© gal. z posodo vred. Manjših naročil od *28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
Frank Slefanich.
lastnik G. State Winery,
R. R. No. 7 Box 124
Fresceo. Cal.

Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAJN
1719 So. Centre Ave., Chicago. III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav m vsakeri h potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevtino zahval in pripoznanj jamči za pristnost in «kusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
C
RAZNO IN DRUGO J
.»■»»WIWJWWWWOHHU <I|I Mi'» itmiS
NAKRADENA TRGOVINA.
V mestiui Tambov na Ruskem.' s« 'nahaja velikanska trgovina, katero so prod kratkim zopet povečali. Nepričakovane uspehe je dosegla le radi tega, ker je blago prodajala po izvanredno nizki ceni. Tumibovski trgovci so bili trdno prepričani, da se v imenovani trgovini prodaja nekatero blago v do pod kutpno ceno.
Uganka je sedaj razrešena. — Pred) par tedni je prišla namreč }K>liieijia na sled! velikanskim tatvinam, ki so' »e zlasti dogajale na uralski železnici. Nemške, francoske in angleške tvrdke so nepre-stlano vlagale tožbe za odškodiui-no. Preiskava je dognala, da so se vse tatvine vršile po naročilo imenovane talmbovslkie trgovine. Skroro vsi železniški postreščki so bili v njeni službi. Za 50 do 100 dol. na mesec so morali donašati vsak dan v trgovino iz železnic nakradeno blago. Lastniki velikanskega podjetja so k.ljuib nenavadno nizlkim cenam blaga postali v osumili ieJtiih' milijonarji. Tatvine so bile tako predrzne, da so se na okradenem blaga nahajale še železniške štampilje. Podjetje je imelo kar posebno skladišče za nakradeno blago. Ker je 'bilo blago celo ceneje, kakor tovarniško, je ljudstvo kar drlo v Tambov. Tudi razne večje tvrdke iz- to jih mest so naročevale blago pri imenovani tvrdki. Ko so lastniki podjetja zaslutili, da je prišla policija vsem sleparijami na Sled, so Tisti in jlih še dosediaj ni bilo mogoče izslediti.
Obsojeni antimilitaristi. Glavnega mtrednik» lista “Guerre sociale” Gustava Hervé ja in izdajatelja lista Auroyja so pred kratkim obsodili zaradi žaljenja armade in proslavljanja 'zločinov. Obsojenca sta se proti obsodbi pritožila. Porotno sodišče pa ju je zopet obsodilo in sicer Hervéja na dveletno ječo in na globo 1000 frankov, Anroyja pa na šest mesecev zapora in na globo 500 frankov.
Zadnji Obrenovič. Dudimpeštam-sfca 'policija je prijela v .petek 10. z. m. srbskega kadeta Milenka Najceviča, ki se je izdajal za zadnjega potomca dinastije Obrenovič, Milana Obrenovioa Krstiča in je pod tem imenom uganjal po vsej Evropi razne sleparije. — Y Budimpešti je okanil več Srbov.
Vladna nasilstva na Hrvaškem. Med najuglednejše 'hrvaške narodne politike spada gotovo varaždinski župan dr. Pero Magdič. Zato je že dolgo vladajočim faktorjem. oster trn v peti. Sedaj, ko je sabor razpuščen in ko poslancev ne ščiti več imuniteta, se jim zdi, da je ugodna ; prilika, da nastopijo z vso .strogostjo — brez zakona tudi proti dr. Magdiču. — Kakor dr. Lo.rkoviča, tako mislijo kratkimi potom politično obglaviti tuidi dr. Magdiča. Kakor poročajo hrvaški listi, je dalo državno pravdništvo zadnji dir. Magdiču dostaviti obtožnico, v kateri ga •obdolžuje vseh mogočih 'zločinov in hudodelstev zloralbe uradne o-Masti, obrekovan ja, vmešavanje v uradno poslovanje in telesne poškodbe. Ni nam pač treba omenjati, da se vsa ta hudodelstva dr. Magdiču samo podtikajo, kar pa pri znanih hrvaških razmerah docela zadostuje, da sodišče okrivljene» brez izaispšanja prič in ne da bi mn dovolilo kakršnokoli o-hraimbo, enostavno obsodi tako, kakor to žele gotovi merodajni gospodje. Razume se samo ob sebi. da bo prava 'posledica uvedenega kazenskega postopanja proti dr. Magdiču ta, d» ga bodo suspendirali kot varaždinskega župana. 'Seve, ban Tomašič pač ne more dopustiti, da bi bil za časa saborskih volitev y Varaždinu župan — dr. Magdič.
Nezakonska hči Tolstojeva. — Kakor poroča “Ruskoje Slovo”, narrer» va kmet Jakob Sil in iz o-fara ’» Pavške v Kurlamdiji v krat-kem začeti proces, ki ho 'zaradi tega zanimiv, ker bo pri lem fone Tolstojevo igralo veliko vlogo. Ši-lin trdi, d» se je poročil z nezakonsko hčerjo grofa Tolstoj», ter zahteva premoženje, iki ga je baje grof Tolstoj deponiral za njegovo ženo. Po Izpovedbi fiiliuovi je stvar sledeča: Za časa vojne na Krimu je imel grof Tolstoj v Se-b a «topolu 'ljubavno razmerje z nekim mladim dekletom. Iz tega razmerja se je porodila hčerka. —
To hčerko je dal grof nekemu kmetu Sehvvaroo v vzgojo. Po krstu je deponiral grof Tilstoj za otroika v drž. banki 2knat po 50,-
000	rubljev. — Po smrti Jakoba Sdhwarea je dvignila njegova vdova teh 100,000 rubljev ter se naselila pri Shebrisui v mestu Savske. Na- to je izginil» vdova Sdhvvarz, ne da bi se mogla njena smrt sodno konštatirtati. Takoj na to sta začel» Sbebris zelo potratno živeti in sta kupil» v Rigi hišo v vrednosti 100:000 rubljev. Raz-ventega sta si kupila blizu Bavska zelmi je za kakih 50.000 rubljev. Milin se je zdaj kiot mož nezakonske hčere Tolstojeve obrnil na sodišče, naj se sodnijsko konstatira smrt vdove Scbwarceve. Obenem zahtev» Milin, naji se poizve, kje je onih 100.000 rubljev, ki jim je Tolstoj deponiral pri državni banki za njegovo ženo.
Beg Siczynskega. Poročali smo že, d« je pobegnil iz stanislav.sk e kaznilnice bivši ¡rusinski dijak 'Siezvnsiki, ki je bil iz narodnost-niih ozirov umoril gališkega namestnika Potoekega in bil zaradi umno ra obsojen n» smrt, a pozneje pomiloščen m® dvajsetletno ječo. Siczynskega doslej še niso dobili. Najbrže je zbežal v Ameriko, na Ogrsko ali pa na Rusko. Beg se je zgodil med H. in 10. uro zvečer. Po 10. kaznilnična vrata zapro. Baje je rusinski kaznilnični pazr mik Siczynskega sam poklical iz ječe, d» je ušel. Siczynski je imel celico skupno z morilcem Ohomy-nom, ki je :bil tudi obsojen na dvajsetletno ječo. Chorayu je izpovedal o begu naslednje : “ S Sic. zymsikim sva delala v mizarski delavnici, zvečer sva šla v najino celo, Siczynski je prinesel s sabo steklenico vina. Sedel je h knjigi in bral, meni pa je dal vino, ki senu ga spil. Bilo 8ni je nenavadno pri sreui in kmalu sem 'zaspal. — Spati sem moral 'približno dve u-ri, ko je ¡zbudil Siezynislkega neznan glas in je šel ven. To se mi ni zdelo čudno, ker so Siczynske-ga cesto klicali v pisarno.” Rusinski kaznilnični paznik Ozelikov, ki ga je bil poklical, ga je nato baje preoblekel in paznik Malarz, :ki je tudi Rusin in je vedel za vso stvar, ga je baje peljal ven. Pri poljskem pazniku: Nudi so našli več pisem lin korespemdemce, ki gS hudo kompromitirajo. Nuda si je izposoje val od Siczynskega denar. Prijeli so štiri jetniške paznike, troje Rusinov in enega Poljaka., ki pa vsi taje, da bi bili 'pomagali Sáiczynsfcemnl; ti pazniki so o-men j eni Poljak Nuda, Rusina Malarz im Ozeslikov in paznik Rusin Favriez, Prijeli so tudi Siezynske-ga nevesto, ki je pogosto posetila Siczynskega v ječi. Po temeljitem zaslišanju pa so jo zopet izpustili. Mati Siczynskega pa ni hotela nfe izpovedati. Policija sodi, da je Siczynski bežal na Ogrsko. Iz Ke-resz-Mezokeresztes» je prišel breo ja v, da je prekoračil ogrsko-ga-liško mejo mož, katerega zunanjost se v jema z vpisom SleZyn-skega, zlasti z ozirom' na plombirane zobe. Vendar zastira ves beg Siczynskega še gosta megla.
Bivši minister Alberti v kaznilnici. Bivši danski justični minister Alberti, M so ga zaradi velikih sleparij obsodili na osemletno ječo v prisilni delavnici, komaj po enoletni ječi dušno in telesno žalostno hira. Jetniško življenje in jetniška hrana mu jako slabo deneta. Alberti je zelo shujšal, v o-braz je bled, s sključenim/ hrbtom in trudno, drsajočo bojo trudoma opravlja svoje posle. Ob nastopu kazni si je izprosil Alberti špansko slovnico, da bi po prestani kazni znal špansko in da bi si z učenjem ohranil dušno eiiost. Toda davno je že prenehal z učenjem španščine, ker ga je često napadla nezavest in je njegov duh zelo oslabel. Pogosto ga morajo dati v bolnico; Alberti sam ne upa več, da pride živ iz kaznilnice.
125 milionov za vzgojne namene. Znani ameriški milijarder Andrej Carnegiie je podaril 125 milijonov za vzgojne namene.
Deset milionov za belgrajsko a-kademijo. Znani srbski imilijionar laika Tiljevič je pred1 kratkim u-nur] in za:pusti'l svoje premoženje v znesku 10 milijonov frankov bel grajski akad« mi j i znanosti. — Tiljevič je rojen Hercegovinec.
Ali smo pred Bogom vsi enaki? Poroča se nam : Ne samo pred1 postavami, pa še celo pred Bogom nismo vsi enaki. Za Sstinitost mojih. besed' vam navajam sledeče:
1	Slučajno mii je prišel v roke nemški list “Marijin otrok”, ki ižha-1 ja kot nekak» priloga k nekemu
klerikalnemu lističu in tam čitam: Pri usmiljenih sestrah v Ebenz-weierju na Zgornjem Avstrijskem se vrše dne 22. avgusta, 24. oktobra in 21. novembra duhovne vaje za — device, dne 18. jul. za —device boljših stanov. Res imenitno!
Eksercicije za avstrijske oficirje. Avstrijsiki vojaški vikar je izdal na vsa koma poveljstva — 'kakor trdi, po višjem nalogu — vprašanje, kako stališče bi zavzela ista, ako bi upe! jal a v vseh garnizijah obvezne pridige za oficirje, ob ‘velikonočnih praznikih pa obvezne eksercicije po srednješolskem vzorcu. Te pridige in ekser-cicije bi vodili jezuit je. Radovedni smo, kako stališče bodo zavzeli proti upeljave te prisilne pobožnosti avstrijski oficirji. V ljubi Avstriji hočejo pač vse poklerika-liti, zdaj so se 'spravili celo n-a o-ficirje, ki jih bomo nazadnje še 'lahko gledali vsako jutro, ko se 'bodo v parih drajsali iz kasarne v kako cerkev k maši, kakor nekoč srednješolci. Breizdvomno je, da ta odredba prihaja iz dunajskega Belvedera, kjer komandira jezuit grof Ga alen.
Prijatelji ljudstva. Slov. klerikalci so se zopet enkrat izkazali prave prijatelje ljudstva. Dr. Šušteršič je izjavil v zbornici, da slovenski klerikalci nikakor ne dopuste tega, da bi se vprašanje glede soeijalnega zavarovanja in razna druga sooijalna vprašanja izročila odsekom) brez prvega ei-tanjia. Njega pač zanima veliko bolj birambnia predloga, od' katere Slovenci ne 'borno imeli ničesar. — Res pravi prijatelji ljudstva!
Grozno prorokovanje. Predno mine dvesto let, bodo imele skoraj gotovo vse ženske brke. Tako vsaj trdi danski učenjak Brandt, ki zelo natančno študira vprašanje brk. Trdi, da ima že dandanes 10%- žensk precej vidne brke, ki si jih pa ali brijejo ali pa izpulijo. Razentega pa trdi ta učenjak, da se bodo brke pri ženskah vedno bolj širile in da je to znamenje napredka in razvoja žene. Kaj bo potem z ineelegamtno opazko starega Diumasa, ki je rekel, da stvarnik samo zaradi tega ni dal ženskam brk, ker bi ne mogle mol. čati pri britju: . . .
N eniška ‘ ‘ Kriegsbereitschaf t ’ ’. Doslej se je vedno oblastno in mogočno govorilo o vedini pripravljenosti nemške armade, ki je baje pripravljena vsak itremotefc udariti. A poraz nemške diplomacije v maroški aferi je to vero in zaupanje v moč nemške armade malo o-majal. Y dobro informiranih krogih se namreč trdi, da je nemška diplomacija kapitulirala iz strahu pred francosko in angleško mornarico in to na odločno zahtevo vodstva nemške mornarice. — Iz Berlina se namreč poroča o celi zadevi: med nemškimi visokimi o-ficirskfoni krogi ¡se pripoveduje: Ko je bila pred tremi meseci, največja nevarnost, da pride med; Nemčijo 'ih Francijo ter Anglijo h konfliktu, poklical je nemški cesar k sebi vojnega ministra ter državnega sekreterja v mornariškem oddelku ter zahteval od nji-jiu zanesljivega in striktnega odgovora, ako je nemška armada pripravljena na. boj. Vojni minister je to potrdil, admiral Tirpitz pa je zagotovil Viljema, da ima velike dvome o odporni 'zmožnosti nemške mornarice v slučaju vojne ter dokazal svoje pomisleke z dejstvom, da je cesarja Viljema kanal pri Kilu neraben, da nemška obrežna in obrambena linija pri Ruiselbavnu ni pripravljena za boj, dalje da število nemških podmorskih čolnov ni niti po številu niti po orožju 'bos angleškim, nazadnje pa se tudi nemške o-klopnice ne morejo meriti z angleškimi in francoskimi, ki imajo že 30—34 cm topove, a nemške samo 28 cm. Cesar Viljem je nato na podlagi tega poročila informiral nemško diplomacijo, na kar je prišlo do nemškega retreja v maroškem vprašanju in do poraza nemške diplomacije. Kakor je videti, se Viljem ne more preveč zanašati na svoje kanone, na katere je kazal nekdaj s takim ponosom !
Zrakoplovni polet v Belgradu.
Znani zrak opio ve c Cermak jc priredil na Banjici pri Belgradu zra-koplovni' vzlet. Polet se mu je i-menitno posrečil. Krožil je 20 minut gracijozno s svojim hiplanoim kakor orel po zraku ter se na to lahko spustil na zemljo. Množica mu je priredila navdušeno ovacijo. Ña vstopnini je dobil več tisoč
dinarjev.
m
m
Velika razprodaja stvari, ki jih 1
rabite ravno sedaj!
m
m
m
m
m
m
m
m
Pripravljalna božična razprodaja. §
m
g Ne prezrite našega oddelka otročjih igrač! §
j	Največja in najceneja izbira.	§
m--------------------—------------.-----------i
m —----------------—-----------------—-------— &
H Švicarsko blago za zagrinjala, 36 inč velikosti, ¡gj dobro blago, fino delo, preji yard IGc; sedaj jg samo.......................................5c
Ipj Muslin, jako težak, dobro blago; tovarniško de-gj lo; navadno po fic yard; pri tej razprodaji samo....................................... . 31/2c
® Kambrik muslin,yard širokosti, fino narejen. ^ navadno se prodlajal po 121/o'C yard, sedaj sa-
^ ™ .........• ■ • •........................ 6%c
^ 19c Baby Blankets, bele ali sive barve, z. pisarni, ra Pripravni blenkec za otroke; najboljše blago, ^ sa'mo ...................................... 12c
pj Turške brisače, največje dolgosti; navadno po ^ 12y2e, komad sedaj..........................  7C
® Golf rokavice, za otroke in gospodične, iz same @ čiste volne, vse barve, vvse velikosti; navadno » 35c par, sedaj samo . . •................... 23c
M
@ Ročne torbice, jako pripravne velikosti, črno ® usnje, navadno se prodajale po 98e 'komad, se-^ daj samo ................................... 55c
Ročne torbice, narejene iz mehkega črnega 68
uisnja, navadno 50e, sedaj samo...........25o ®
ga
Moške težke volnene nogavice, črne, sive, ruja- j|| •ve ali naravne barve; velikosti od 9y2 do 11 Cjc, navadno po 25e par, pri tej razprodaji . .	19c ®
m
Deške suknje, zadnje mode. velikosti odi 3 do ^ 18 leta: vredne do $3; pri tej razprodaji
'Siam o ....... ........................ $1.59 ®
^5
Deske kolenske hlače, modre 'barve, Knidker- ^ bocker mode; od 4 do 14 leta; navadno 75c; H
sedaj samo........................... 43c m
68
Deške zimske čepice, za potegniti čez ušesa, le- ¡g. pe barve; vse velikosti; navadno po 50c, ko- g mad seda j sam o ..................... 23č m
m
Zenske suknje, narejene iz angleške Milton volne; fino delo, blago in zadnje mode; \ eliko- m sli do 44 — $8:56, sedaj samo............ $3.95 m
Moške suknje, fino blago; tovarniško delo; navadno i>o $18; pri tej razprodaji samo.. $10.50
2?
m
m
m
m
m
m
m
m

llJ
B
B
B
r»i
^BBBSB B B B B B B B B B B B B B B B B B
BBBBBBB BBB BB SBUBBBBBBBBBBBBBS
B
ZASTONJ! Vprašajte za iztis novega Severo- (■]
vega Almanaha in Zdravoslovja [■] za 1. 1912. svojega najbližjega lekarnika ali trgovca z leki.
-------------------------------------- ®
B
B
B
B
Severov
Balzam za Pljuča
(Severa’s Balsam for Lungs)
DRAGOCENO ZDRAVILO ZA
SUHI IN DUŠLJIVI KAŠELJ,
RAHLI IN SILPJIVI KAŠELJ,
JUTRNJI IN VEČERNI KAŠELJ ZASTARELI IN TRDOVRATNI KAŠELJ.
■Hi
IMS
m
B
B
m
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
©
B
Dónala želom zaželeno olajžho pri zdravljenju prehladov, vneti-ce sapnika, oslovskega kašlja, diaviee, hripavosti in sličnih obolenj dihalnih- organov.	t .vtlilM*
Vedno zanesljiv.
Vedno izdaten.
Izkušeni ljudje dajejo temu lekn prtnlnost pred vsakim drmgim zdravilom.
Na prodaj kjerkoli so lekarne ali trgovine i leki.
9
Dvoja velikost: 25c in 50c.
g ■nHW Recite “Ne“, kadar se vam pomuj» 'kako drugo namesto tega. g lFill.Zdravniški svet se daje zastonj vsem, ki pišajo na naš Zdravniški oddelek.
ril
B
B
B
B
B
B
B
lil
W. F. Severa Co. aZmm
Škof proti župniku.
Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika—
spisal
na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN.
—Vse pravice so pridržane.—
“HEVREKA!”
Mi škofu ne verjamemo, da bi bil šele koncem oktobra 1904 izvedel, kaj predpisuje ustanovno pismo sorske fare. Znano mu je bilo to čisto dobro, kakor je bilo znano tudi drugim duhovnikom, saj Koblarjeva knjiga ni izšla pred sto leti. Za ustanovno pismo in njegove določbe se nihče ni brigal ne vsled nevednosti njegove vsebine, ampak zato, ker ni bilo nobenega povoda, držati se njegovih določil. Če bi se bil kak duhovnik oglasil kedaj in uveljavljal pravice na Soro, bi mu res morali spolniti njegovo zahtevo. Takih žalitev pa ni bilo nikdar stavljenih. Hierschejev prednik je bil 16 let sorski župnik, a ne doma iz Ljubljane, ali Kranja in današnji sorski župnik Finžgar, ki ga je instaliral škof Jeglič sam, tudi ni iz nobenega izmed teh krajev.
Škofov dekret je torej samo nasilnost in nepo-atavnost in, da se je proti tej nasilnosti in nepostav-■nosti uiprl Berce z vsemi dopuščenimi sredstvi, je docela naravno. Kar pohoditi se mn vendar ni bilo treba dati od škofa.
KANONIČNI OPOMIN.
:>. novembra 1904 je naznanil Berce škofijstvu, da se nikakor ne strinja s tem, da je le administrator župnije Sora in da se bo župnija Sora razpisala, dat je marveč paiiochus proprius t. j. pravi župnik na Sori in dia bo obenem vložil svoje refcuirze zoper dekret z dne 31. oktobra naravnost na pristojne oblasti.
Par dni nato je “Slovenec” znova grdlo napadali Barcetia. Dogodek, ki je bil podlaga Smolčevi tožbi proti Berce tu zaradi besed! o medvodski pošta-rici, je bil hudobno zasukan in zvijačno zavit. Ber-eefca je predstavljal “Slovenec” kot ilažnikia in obrekovalca in delal pri 'tem svoje strupene opombe.
Berce je imel skušnje, da se “Slovenec” poboljša samo, če je obsojen, zato je 11. novembra naznanil škofu, kar nimia drugega sredstva, dia brani svoji» čast, da si poišče sodno pomoč, da bo tožil “Slovenčevega” odgovornega urednika duhovnika Žitnika. če ta noče priti na zatožno klop, naj naznani dopisnika. 'V svojem naznanilu je Berce izrazil u-planje, da mn škof ne bo branil uporabiti edino dlani -pripomoček, dia pred celo javnostjo dokaže pravilno svoje postopanje na Sori in to tembolj, 'ker se bo na ta način škof najložje prepričal o resničnem stanju sorskih razmer.
Odgovor na to naznanilo je bil:
“Škofijsko sodišče Vas pozivi je, da pridete v tordk 22. t. m. opoldne gotovo v tukajšnjo oindnari-jlatno pisarno, kjer se Vami bo dal kanonični opomin t. .zapovedmi, po katerih se Vam bo poslej ravnati.” Pozivu se je 'Berce odzval in dobil kanonični o-pomin z zapovedmi — sploh prvi opomin v svojem dlušnem pastirstvu. Ob tej priliki se je generalni vikar Flis vedel jako alobno. Vse Bercetove besede je presekal, njegovo ravnanje naravnost obsojal in ni priporna! nikalke besede v pojasnilo. Trdil je, dia je Berce dolžan osebe, ki jih je tožil zaradi razžailje-nja časti,- odškodovati za vse njih stroške, Smoleti pa.da mora povrniti stroške in čast, kar je ta izgubil v pravdi z njim (z Bercetom). Duhovnik ne sme tožiti (to se pravi: “Le Berce ne!”) drugi ga pa smejo tožiti, lagati čezenj, ga obrekovati in pobijati! Ko je Berce prosil, naj se ilustracijo sorskih razmer pregleda zadnja njegova obravnava s Smolcem, ko «o nasprotniki vse natanko preisklali, rekel je generalni vikar Flis: “Mi na posvetno sodišče nič ne damo in se ne oziramo nanj. Podpise bomo nabirali •po cdli škofiji proti vam.” Berce se je bridko nasmehnil in odgovor:!:	“Zoper ubogega kmečkega
.flajmoštra hočete to- gonjo- uprizoriti ? Prosto vam! Rečem pa: Tisti, ki me poznajo, vam ne dajo svojih •podpisov, tisti pa, ki me ne poznajo, nimajo pravice -sod ti o meni. Vi spravite skupaj proti meni svojih 40.000 voilileev, jaz jih bodem imel pa le 20.000. a izmed teh šteje vsak najmanj 10 vaših !”
Berce je prosil za spisan kanonični opomin, da se 'bo vedel natančno ravnati po danih zapovedih in da vloži rekurz na pristojno instanco zoper ta opomin. Njegovi prošnji se je moralo ugoditi. Kanonični '.opomin z zapovedmi vred se glasi taiko-le :
“Ker se tožbe o vašem vedenju in delovanju kot župnika in duhovnika vedno bolj množe in
ker opetovani očetovski opomini presvetlega gospoda kneza in škofa Antona Bonaventura -dlo vas niso kar nič hiasnili,
kerst-e se večkrat grdo pregrešili proti spoštovanju in pokorščini do svojega zakonitega nadpastirja, pa tudi zoper dostojno vedenje katoliškega duhovnika,
ker svoje dui.šnopastirske dolžnosti neredno in pristransko vršite,
ker svoje župlJane neuismi-ljeno tožarite, ne da bi «a to imeli dovoljenja od svojega dekana, s takim nastopanjem pa napravljate v svoji župniji vedno večji razdor in pohujšanje in	#
ker so naposled: vsa ta našteta gnavamina obče-znana, izdaje vam škofijsko sodišče v smislu instruk-eije, izdane po kongregaciji “Episeopornm et Regularnim ’ ’ z dne 11. junija 1880 nastopni kanonični o-pomim in tede zapovedi:
1.	Bodisi v besedi, bodisi v pismu se Vam je vesti do presvetlega gospoda knezoškofa tako. kakor zahtevata revereutia et oboedientia, kateri se pri ordinaciji obljubili.
2.	Svojim vernikom morate v cerkvi in v zasebnemu občevanju dajati vzgled modrega vodnika. V gostilno ne smete zahajati, še manj- pa ondi ostaja-
ti pozno v noč. Z ljudmi, ki so nia glasu, da so nasprotniki cerkve in škofa ne smete- občevati razven, kadar Vam to dulhlovška služba vel-evia. Stanovske svoje posle -morate točno in natančno vršiti po, cerkvenih predpisih.
3. Nobene tožbe ne smete pričeti ako niste poprej dobili dovoljenja za to od svojega diekana.
Ta -kanonični opomin in te zapovedi Vam naznanja škofijsko sodišče s pretnjo, da se bode po dveh mesecih izrelkla n-ad Vami suspensio- ah officio, ako se ne boste ravnali 'natanko po- danih predpisih.”
Suspensio ab officio je odvzetje pravi'ce brati mašo in opravljati druga cerkvena duhovniška opravila.
Tak opomin more dati le škofijsko sodišče, kjer je škof tožitelj in sodnik v eni osebi. Laj.ktu, ki so -mu sicer take duhovsike razmere kolikor toliko prikrite, bi se zdelo kaj takega nemogoče, če bi ne imel črnega na belem pred seboj-.
BOJ ZA PRAVICO.
Zoper dekret “Naper rescivi” se je namenil Berce vložiti rekurz v Rim in na naučmo minister-stvo na Duniaju. Prvi rekurz je bilo vložiti potom dunjajske nuncijature. Da informira ustno nun-cija in ministra za bogočastje, šel je Berce na Dunaj. E-den kot drugi sta ga Ijiulbeznjivo sprejela. Nuncij Granito di Belmonte je dejal: “Parocbus non amo-veatuir, sed -promove-atur. ” (Župnik naj se ne odstavi, ampak naj- se poviša). Bereetu je zagotovil, dia bo pisal škofu Jegliču privatno pismo, naj se v dobrem poravna z 'Bercetom, ker rekurz napravi v Rimu vročo, kri, senzacijo. Minister Hartl je ko j, ko mu je Berce .začel praviti o svoji zadevi, dejal, da pozna “den fanatischen Bischof von Laibach” in ga potešil z besedami: “Gehen Sie nach Ilau-se und seien Sie guten- Mutes” (Mite domov in bodite dobre volje!) Tudi v Ljubljani je dobil Berce na ko-mpetent. niem. mestu zagotovilo, da -se- mu ni bati ničesar, da ostane župnik na Sori, v vsakem -slučaju pa da dobi popolno pokojnino, četudi bi ga škof suspendiral.
25. novembra je dobil Berce sledeče pismo, datirano- s prejšnjim 'dnevom:
“Velečastiti gospod!
Iz vsega mojega obnašanja in postopanja ste razvideli, da Vam župnije Sora n-e morem pustiti: tako mi vedeva moja vest.
Pri podelitvi te župnije sem nevedoe z-a neke bitne pogoje storil pogreško in je zato podelitev neveljavna, kar sem Vam javil.
Lahko Vam ta beneficij 'boj vzamem, vendar sem pa po Cerkvenem pravu- dolžan dati Vam druig temni precej omak beneficij, ali pa 'poskrbeti Vam primerno pokojnino.
Vaše duhovnopastirsko delovanje v St. Lamber-tu, v Boštanju; im na Sori me je prepričalo, da- Vam kake župnije podeliti ne morem, ne smem. Zato mi ostane druga dolžnost : poskrbeti Vam primerno pokojnino.
Bredno ese offo dalije postopam. Vas .s tem vljudno vprašam: bi li Vi hoteli- iti proste volje v pokoj?
. Ako greste v 'pokoj proste volje in sc naselite kjerkoli, edino fara Sorla. i-n sosednje fare (Preska, Smlednik, Mavčiče, Rateče in obe Loki) so izvzete: onda boste dobivali pokojnine letnih 1600 K in sicer antie’pate vsakega 2. dine v mesecu -po 133 K 34 v v ‘knezoškofijski pisarni v Ljubljani. Želim pa, dia je Sora izpraznjena do 15. decembra-
Dovolite mi še dve -opazki: -a) rekurirali ste v Rim in do tega koraka imate pravico, zato sem Vam tudi v latinskem: jeziku dal obvestilo, da Vam je župnijo neveljavno podeljena; b) čujem, da ste se tudi k vladi zatekli; ako je to res, onda- videas, n-e ineurras exeommunicatio-ne-m Suimmlo Pontifi-ei speci-aliter reservatam : (Glejte dia Vas ne doleti izobčenje, ki je pridržano speeijalno papežu.)
Ako izpolnite mojo nujno željo, onda bom mogel zopet pozabiti na vse, kar st e ime u-žalili in -mleli globoko v srce in to mene, ki nisem le Vaš predstojnik, ampak tudi precejšen Vaš dobrotnik.
Z Bogom!
Dr. Ant-ou Bonaventura Jeglič, škof.”
To pismo je vsekakor posledica pi-sma, ki ga je pisal papežev nuncij Jegliču, ka-kior je obljubil Bereetu'. To se sprevidi iz škofove ponudbe, naj gre Berce proste volje v pokoj. Škofu je jelo šumeti po glavi, kaj, če iz Rima dobi dolg nos in če gred-o tam o njegovem postopanju z Bercetom, zato bi to rad preprečil z upokojen jem. Škof pa sam priznava, da je napravil Bereetu krivico z dekretom “Nuper rescivi”, ker pravi, da mu je dal -dOtično obvestilo v latinščini zato, da lahko rekurina. Ako bi bil škof prepričan, da ravna prav, bi morail vedeti, da Berce ne bo rekurirali, in če bi refcuriral, da bo- pogorel z rekuirz-omt Rekurz v Rim je ‘bil torej škofu skrajno neljub, še bolj zo pern mu je pa bil Bereetov rekurz na mimisterstvo za bogočastje. Ako Berce vloži ta-rekcirz, naj gleda, da ga papež ne izobči! Lepa cerkvena pravica!
Iz pisma se pa tudi povsem jasno razvidi, da je bilo škofu samo na tem ležeče, da naredi Bercetia nemogočega. Fare, pravi, mu ne more in ne sme nobene podeliti, ker ga je Bercetovo duhovno pastirsko delovanje v Št. Lambertn, v Boštanjn in na Sori o tem prepričalo. Dejstva maj bi bil navedel! Istota. ko je značilno zahtevanje, v katerih krajih se Berce ne sme nastaniti, če gre v pokoj.
Na to pismo, 'ki je pisano s tisto vihravost jo, ki je značilna za ljubljanskega škofa, je odgovoril Berce :
“Vele časti ti, Premclostivi gospod knez in škof!
Oziraje se na velecenjeni list Vaše Presvetlosti z dne 24. novembra t. 1. sporočam prespoštljivo:
Kakor je Vam neljubo, dia sem jaz tu, gotovo tako bi bilo meni težko, zapustiti dušno pastirstvo v tem krasnem krajni, med tem plemenitim ljudstvom, ki mi je tako naklonjeno.
Znano župno vprašanje je sedaj v rekurzih in tako sodim, da je najbolj pravilno, da čakamio razrešitve, ki j-o bo storila najvišja oblast na zemlji.
Pravna stran moje zadeve mi je popolnoma, jasna, rešena bo za me ugodno. Vendar pa sodim po Vašem obnašanju in oostopanju, kakor, Presvetli, sami -omenjate, da Vaše srce potešeno ne bo, dokler sem jaz župnik na Sori. Zato pa izjavljam, da bi b;I pripravljen Soro zapustiti in sicer s temi pogoji:
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE".
ARKANSAS.
Za Forth Smith: J. Zajc.
CALIFORNIA
Za San Francisco: A. Serjak. COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Somerset: K. Grušovnik.
Za Pueblo: M. Kochevar.
Za Salida: F. Miklič.
Za Souith Canon-: M. Ohkra. ILLINOIS.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za La Salle t M. Brgles.
Za N. Chicago in Waukegan:
J. Gantar.
Za Joliet: F. Skole.
Za So. Chicago: J. Mihelich.
Za Brereton: I. Petje.
Za Springfield: A. Pefcol.
Za Pullman: J. Tls-ol.
Za Witt: D. Sennšifear.
Za Livingston: A. Zupan.
INDIANA.
Za Clinton: J. Albreht.
Za Indianapolis: A. Ivančič. KANSAS.
Za Frontenac: J. Kolar.
Za Pittsburg in okolico: A. Lipošek Za Mulbery: J. Lekše.
Za Girard in Franklin: J. Žabkar. Za Columbus: J. Zakrajšek.
MINNESOTA.
Za Bivabik: J. Delak.
Za Ely: J. Judnič.
Za Aurora: J. Rožanc.
Za Gilbert in Chisholm: A. Strle in Grahek.
Za Eveleih: C. Shon-ta.
Za Hibbing: R. Kure.
Za Buhi: Joe Drobnič.
MICHIGAN.
Za Calumet in okolico: F. Lesar. MONTANA.
Za Bu-tte: J. Kozan.
Za Roundup: J. Cerovšek.
Za Washoe: J. Chadeš.
Za East Helena: F. Smith.
Za Bear Creek in Washoe: Joe Jerman.
OHIO.
Za Collin wood: F. Požel, J. Potočar Za Collin wood: F. Kožel.
Za Barberton: R. Pužel.
Za Lorain: F. Vevar.
Za E. Palestine: S. Čuk.
OREGON.
Za Oregon City: P. Kurnik. PENNSYLVANIA.
Za Adamsburg: J. Klaužar.
Za Arena in okolico: M. Brunet.
Za Lloydell: J. Culkar.
Za Moon Run: F. Čuk.
Za Irwin in okolico: F. Demsbar. Za Canonsburg in okolico: B. Godec in I. Travni-kar.
Za Darragh: J. Hauptman.
Za Burdine: J. Hafner.
Za Reading: F. Košmerl.
Za Johnstown in okolico:
M. Štrukelj.
Za Imperial, Dunlo in okolico:	L.
Strle in M. Mla-dkovič.
Za Conemaugh: I. Travnik.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Forest City in okolico: F. Leben. UTAH.
Za Scofield in Winterquarters :
J. Zajec
WASHINGTON.
Za Black Diamond: J. Plaveč in M Petehnifc.
WISCONSIN.
Za Sheboygan: J. Malar.
WYOMING.
Za Superior: F. Krašovitz.
Za Sublet in okolico: F. Kolar.
Za Rock Springs: M. Batič.
Društveno naznanilo.
Barberton, Ohio.
Društvo “Mirni Slovenec” št. 61 S. S. P. Zveze 'bo imelo 10 t. m. glavno sejo in ker bo na prograi mu volitev novega odbora, se želi, da se vsi člani vdeleže te seje, ker drugače se ga stkljiuči za mesec od bolniške podpore!
Mesečni asesmant je za ta mesec $1.50, kar naj vzamejo člani naznanje.
Z bratskim pozdravom!
R. Pužel j, tej.
161 Houston St.
Društveno naznanilo.
Vsem članom Slov. Deta v. Pod. in Penzijskega Društva št. 7 se naznanja, da se je na izadnji mesečni seji sklenilo, da se mora vsak član vdeležiti glavne seje 10. t. m. ob 2 uri p-apolu-dne. Neudiele-ženca (Izvzeta bolezen,) se kaznuje s 50c kazni! Na dnevnem redu volitev za 1. 1912.
Vsi na sejo!
Frank Deželak, tajnik.
Pravkar izšel!
Severov Slovenski ALMANAH in Zdravosilovje za leto 1912 pirav-'kar izšel; je sedaj ma razpolago in dobite ga lahko v izrisu. Zastonj! Razum koledarja vsebuije na stotine 'krajših in daljših člankov dragocenega in praktičnega poučila, -koristnega za vse sloje. Ta Almanah bi moral biti v vsakem gospodinjstvu. Iztis dobite pri svojem lekaraiku ali trgovcui z leki. Če ga nima, pišite na: W. F. Severa Oo., Cedar Rapids, Iowa.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
Feeling Better Already
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr.Richterjevim
Pi-Emmusii.
grlu
Ozdravel me je bolečin v
in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl Street. New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. all 50c.)	...
y	^ >i^n ^**0	fritan

C
ZJ
SVO Bo
co.
1809-1813 Loomis St., Chicago, III.

?
?
?
OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtVena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
n
Kašparjeva Državna Banka,
-------vogal Bine Island Ave. & 19. ni.-
Imovina 4,5oo,000,00
Poseben oddelek za Siovence. Pošilja deoarje v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na ulo- | ge. Izdeluje polnomočna kupna in pogodbena pisma in vojaške prošnje. — Pridite ali pišite.
Kaspar State Bank
temu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati-svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND A VE. CHICAGO, ILL.*
Telefon Morgan 433.
j Pijte najboljše pivo
n
^ Peter Schosnhofen Brewing Go. g

PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
HRANI!	HRANI!
Tistega, ki ima denar, nikoli ne preganjano neugodnosti.
<
Prični danes.
Lahko pričneš z enim dolarjem.
Plačano 3% in izplačujemo polletno.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Vstanovljena 1890. Prihranka Čer pol milijona dolarjev Odprta v soboto zvečer do 8 ure.