y^TV^irr QWT^ LETO-XVn. ;/ JüNTT
llak in dicta proti raku . ; .
■m/iak^sjj .vednp; &šže .omenjata, ■in
■	■ ljudje' se )\i ]3oje kakor nalezljive tig-ev Sta-: tistika kaže,, da je. Bolnikov na tenia bolezni,
.Ma zmerom.'.Vef. Iz .tega pa ne .sledi, da sta
■	holezm. dandanes .bolj razžirjeni kakor nek^ . daj, -teinveä. da ju danes, liolje'. in hitreje
odkrijejo in sppznajo kakor .Včasih. So ni .dql-ga,. ko so.ljudje' rekli: .Creva: so' se. mu . '.^^eš^a, pa .je i-imrl. Danes zdravnik takoj .dože.n6,\ dk'. TOa-bolnik vnet slepič.; ga.pbälje v.-bolnišnico, kjer ga operirajo in nekaj tednov, nato je že:zopet zdrav. Seveda,če bolnik .ni zamudil z'dravnjške poinoč.ir Isto 'je z ra-kom-^Vtešili-je vs'ak za rakom, obolel .človek. :	Mtt- ni. slučajno sarn .ozdravil'.
. '©aJidaiiBs.je; zdj-avnjška pomoč uspešna, ako je; pra'v.očasna, ako" je bolezen dosegljiva in ■ aku .'Iii. bolnik tudi po: drugih boleznih" pre-. -('.eč ^ošlabel. 'Rak nastane,' ako še kjerkoli
■	celice-telesa., (na., je.trih, ;v. želođću, na vra-...ij.ici,- ■ v■ grlu.:, .'V ,.&evesu,. v .spolovilnih delih,.
'..'■'na. prsih-;itd':) . lienadoma pr.ekö.; ulere raz: TO'Mže. m:ija.to.izprBm6ne v -rakavino,' ki še .'Jiri; da nastaiiejp otekline ali tuiiiorji.; Ra-koy.itib izioye- udarec, 'sunek; praskanje, uži-.vanje.'vjrae'jedi,: pi-ekorhernb Icajenjg in iiži-.;;;vahje.alk.oh;qfa, .neprestano drgnjenje in pu-
■	,3öbnc>.- Baje"so .nekateri 'ljudje razpoloženi . ža 'rakaji.hii-i'e- ie'včasilj 'rak dedičen', -ve.čind-
:'liia ;.pji';j'e'pi-iđpblje.n'. , 'Ze; iIippokrat^', n'ajslavnejši. zdravnik starega veka, , je trdil, da. sta razpoloženj.e- za
■	raka in dedičnost često posledica napačne: ,. pr£bhra-ne. -Isto . je trdil Paracelsus, zdravnik
pred 400^ leti.. Tudi v zadnji dobi se zdravniki utrjuje vera, da je preli važnejša glede, raka. Prof. Rofo, eden večj.ib preiskovalčev , bolezni raka,: trdi, da raka naravno živeči, tOrej iekulturni na-. rodi.:;,špldr ii.e poznajo,, da .pa je'rak ined . ''Vffgleži. in'-Ainerižani nfijbplj. i-azšiiijen.'.Zato . keiviižavajo preveč mesa.ircsploli/žive v.jjre- . . ta:ani. :pi-erazkp|npi..Preyeč beljakovine .jim . .iii^di;celice."do,^retiraiieg^^^	in jini
ZdraTstto in kosmetika
med naj-
Preveč. dobro' )! Kdor''Stra-d'a.
i.ve.:iij ..se;" ne".' po2na.
prinese, rakovinč '■ preobilno hrani . .raka;' '^ """ :
; br. kremer,. dunajski zdraVuik raka, -pra-poročai-Vsak dan se umivaj po vsem tefeü, 'bQ,di kolikor mogoče, na'..zraku "iiisolncu, zrači-sobe temeljito in. večkrat; 'rimogo. še .izprehajaj, telovadi, plavaj, vižpenj^j še '-v hrib. in sploh giblji ude in vše. telo."'čim . iz-datneje.Uživaj čim'"manje živalskih'-bcijako-'. vm, a čim več rastlinske in sirove" rastlinske hrane, sadja in salate, pa-čm oziroma temno nielan kruh. Bodi v jedi zmeren. Krompir, gobe, Immarice in kumare, močnate jedi-riž; olje v "vsaki obliki, rnile " začimbe,., če-.biüa, .česen, med, 'Tii.e;'"vTste domačega "sädja. m južnega naj bodo .velika, večina tvojf? "prehrane, Izogiblj i-se ostrih začimb, močnih alkoholnih in narkotičnih pijač, ostrih sirov, vseh vrst mesnih konzerv in mesovja." Poltem se ti raka. ni bati; ako ni usoda sklenila"' drii"gače.	. . ; . -.■
:. .A"inerikanka, t vsake", žene;". vojim "sestram jena mora biti
M; je:' da .je v"Ev-veinp".' bistri'.
Sadje in Hozmetik, mnenja, da je . dožnc čim lepša, je poslala ropo naslednji poziv: privlačna. Za to pa ni dovplj; da;si razum, temveč si mora negovati itudi svoje telo, predvsem obraz. Toda ne z drägim;i pomadami ki o; .njili-niti ne vemp, ali zares ugodno, vplivajo. Posluževati se'treba domačih sredstev: sadja in želenjave. «OblPžite si obraz z narezanimi bananami. Ici dajejo koži hrano in svfežost... Ali če vani je to predrago, vplivajo prav izvrstno tu.di narezane kumare, paradižniki in celo. zelena solata. Raznn tega izredno deluje s.ok pomaranč, jagod, črešenj in jabplt in sicer ne-samo kot prav posebno zdcävä pijača-; tein-več tudi .'kot obkladek za obraz'. Taki .sadni'•" dbkladki so- vsek-akpr enostavriejži in vse bolj: učinkovito-'kakor vroče .obloge, ki lahko škodujejo očem; "
41
žena in družba
Proč z dvojno moralo!
Pod naslovom «Dekleta, več ponosa!» je^ bil v prilogi Ženskega Sveta Naš dom zanimiv članek, da opozori na pogubni vzgled mnogih žena in deklet, ki niso ženskemu rodu prav nič na čast. Misli Terezine so hvale vredne in se ž njo vobče popolnoma strinjam. Le eno bi najodločneje pripomnila: Naša največja ženska napaka je, da nismo nikoli solidarne, kadar je treba ženski pomagati, ženo braniti, zelo pogosto pa čudovito složne, kadar se zdi, da je treba po dekletu ali ženi udariti in jo obsoditi. Ga. Terezina piŠe med drugim: «Zdrav in časten moški se morda objestno poigra s «turško zastavo», s srčkano «gosko» . . kadar pa se resno ženi, si poišče nasprotje modernih, uživalk itd.» — Torej tu je vzrok! V dvojni, svetohlinski morali. Kdor se a žensko le poigra, pa četudi je le «goska», ni «časten» možki!
Kadar bodo matere učile svoje sinove, naj ne govore z^ničljivo o ženskah, s katerimi so grešili, ker so sami storili prav isti greh, kadar bodo naže žene in dekleta poudarjale, da se ne sme zahtevati čistost samo od njih, ampak morajo živeti pošteno tudi njihovi možje, zaročenci, bratje, takraL šele se bo vse obrnilo na bolje. Za vse one žene in deldeta, si imajo res plemenito srce in pravi pojem o morali, je najbolj ponižujoče dejstvo, da moški smejo obresti vse kaluže, neštetokrat ponižati njihove vrstnice, katere so jim bile le za igračko, potem pa priti k svoji nevesti in se zgražati nad pokvarjenostjo današnjih žensk . . . Torej se popolnoma strinjam z go. pisateljico: «Več ponosa nam je treba, nam vsem ženam!» Ponosa materam, da ne bodo dovolile, da se bodo pisale bombastične fraze o svetem materinstvu, dočim je ravno dandanes materinstvo najbolj gaženo. Ponosne naj bodo žene, da bodo vzgajale bodoči rod k pravemu pojmovanju odgovornosti med moškim žensko, a najbolj ponosne naj bodo dekleta,
ki naj ne dovolijo, da bi se o njihovih vrstnicah od strani razuzdanih moških govorilo z zaničevanjem. Naj s prezirom plačajo laskanje takemu človeku, ki je prepričan, da sta veljavni dvo meri: ena, «vse dovoljeno» za moške, a druga, «ničesar odpiiščeno» za ženske. Le tedaj, če bomo spoštovale same sebe, če ne bomo kakor ovce v celi čredi drugih, temveč bomo znale same misliti in pravilno presojati dobro in zlo, tedaj bomo -šele zaslužili ime «časten» mož in «poštena» žena, S tem si bomo pridobile tudi največje odlikovanje, ker kljub vsemu sta poštenje in čistost še vedno dve najlepši vrlini, ki naj enako krasita moškega in žensko!
Soledad
Pripomba. Docela se strinjam z načelom; veljati bi morali čisto enaki moralni zakoni za oba spola. Ker pa žalibog ne veljajo in šo dolgo ne bodo veljali, sem povedala le, kako je dandanes po krivdi vsiljivk. lahko-miselnic, za spodobnost otopelih in svobodo zlorabljajočih deklet in žen. Morda že dolgo niso imeli brezvestni razuzdanci tako lahko toliko žrtev, ker izginja ženski ponos v takem obsegu kakor menda nikoli poprej. Prišlo je že tako daleč, da se razširja geslo; enaka pravica do nemorale! Moški ostane časten, ugleden, iskana partija, čeprav je še tako razvpit zapeljivec, brezvestnež in celo oče vrste nezakončkov. Samo da je imovit ali da ima dobro službo. Ce je povrhu še prikupne zunanjosti, jih ima lahko po deset na vsak prst. Za žensko je vsak moralni izpodtikljaj neodpustljiv greh, — a le ponekod, v družbi, ki še sodi, da pomenja izguba časti nepopravljivo nesrečo. Po mestih pa ima čim dalje manjšo ceno ženska čistost in za nekdanje izpodtikljaje, za številna razmerja pred zakonom se mnogi moški nič več ne brigajo! Ponosa je enako čim dalje manj na obeh straneh. Toda naša naloga je, da svarimo predvsem dekleta in žene.
Terezina
Maierinstro
Vprašanje sporazuma med ljudmi
Nihče na svetu nc more biti sam zase. popolnoma neodvisen od drugih. Vsakdo potrebuje stikov s svetom. Delo vsakega po-edinca predstavlja majčken delček v sklopu vsega onega, vseh telesnih in duhovnih naporov, ki predstavljajo razvoj narodne in obče ČloveČanske zajednice. Oprti drug na
drugega v delu se bore ljudje za življenje in za skupne ideale. S složnimi prizadevanji dosezajo svoje cilje.
Nihče si ne sme domišljati, da lahko stoji v življenju sam brez pomoči in brez sožitja z drugimi. V skupnem dehi so prizadevanja poedinca tako prepletena s prizadevanji soljudi, da se vedno in vedno javlja vprašanje
42
Kaj pravi
»Nivea«,
vsaki gospe?
„Ni ireba, da izgubi Vaša koža inladosino svežosi. Dovolite mi, da Vam pomagam varovati Vašo kožo. Jaz Vam darujem, kar si Vi neodoljivo želite: mladosten, zdrav in svež videz. Moja notranja moč je EUCERIT, sredstvo za krepitev kože. To sredstvo mi odpira dostop v nežno tkivo kože. kar povzroča, da ostane zdravo ia fino. Zanesite se namel Nič noj Vas ne zadrži, da se vsak dan uspešno poslužite moje pomoči."
sporazuma ne samo z najbližjo okolico, marveč sporazuma s svetom sploh.
Ljudje pa lahko delajo uspešno samo takrat. kadar so dovolj disciplinirani in se zavedajo, da ne morejo nikomur vsiljevati svojega mnenja in svojih želja brez ozira, ali se njegova okolica strinja s tem ali ne. Nikoli ne smemo v društvenem delovanju pozabiti, da so tu še drugi, katerih predloge in nasvete treba upoŽtevati, se nanje ozirati, ako hočemo živeti v slogi in koristno delovati.
Nikakor ne sme govoriti, ukazovati samo eden, drugi pa naj bi ubogali. Pri takem postopanju ni napredka. Starši in Šola ter pozneje družba ne smejo vzgojiti v posamez-nildh niti samosilniške zavesti niti suženjske podložnosti. Človek, ki se zaveda svoje cene, a hkratu svojih dolžnosti do okolice, se ne sme poviševati nad druge in zahtevati zase poseben položaj. Prav tako pa tudi ne sme zatajevati svojega ponosa in zavesti svoje vrednosti, da ne postane iz strahu, iz čuta manjvrednosti ali iz koristolovstva senca drugega.
Za sporazum med ljudmi veljaj: Ne povzdiguj se domišljavo nad druge, vendar tudi ne omalovaŽTij samega,sebe!
Otrok, rastline in živali
Mestni otrok živi udobneje in zdravstvenim predpisom primerneje kakor kmetiški. Toda v ljubezni in poznanju narave je kme-Liski otrok visoko nad mostnim. Mestni otrok živi v tesnili sobah, večkrat nima na razpolago niti čednega dvorišča, se pod ner^'^oznim nadzorstvom staršev za pičlo-uro izprehaja po ozkih, opasnih ulicah, malokdaj zaide v javni park, kjer se skoraj ne sme nikamor ganiti, -da ne dela Škode, ter nima s svobodno naravo malone nobenih stikov. Zato je mestni otrok vobče — ako nima roditeljev, ki ga vsaj za par tednov jemljejo s seboj na počitnice — bodisi na deželo, k jezerom, bodisi na morje — silno neveden in nezaupen, uprav bojazljiv glede vseh pojavov narave.
Kmetiški otrok doživlja s starši izpre-membe letnih časov, njih delo, skrbi in le-
43.
poto, -poajii'.oranje;, sejanje, sijenje,' kaljiiije :■ i.Ti; brstenje,.- okopsranj.e, -žetev'iii ■ i-adostiVo-.-■.spravJjenje priüelkor z njiv;■ iirtov , .gra-dpy, poena življenje in delo po Iravnikiii ...m-gozdovih,. b)j potokih', in po paSnikih ter . : )e pri-.-.tem v nepretrgani zvezi .z rastlinami .11.1 ■.živalmi. Ivonji. in žrebeta, krave in teleta
■	• y^n -prasetä in pujski, Ovce, koze in .razna ; .-dom.aža-perjađ;;-pa ptiči po vejevju, :. jate
^ VIOTI, .štorklje in, čnki, sove, rame rfipariče
■	ljubi, znanci, in prijatelji. : . ; . ■.■yelika' l-?čiiTa rilestnih otrok iii tega. pisa-"'
.■ ■■•.WgS,-. .iz.-điieva y. dan. se izpremiajajoSera ■
■	;-.Mvl)en5a ; in dela ' srödi narave .in v ■ družbi
. živalstva nikoli, opazovala in ga torej no-. ■ more poznati. Zato pa tudi narave in. njenih
■	p.ojavoy, grozot, lepot in važnosli' ne more
■	ceniti ali ^ celo ljubiti. §■ te strani gledano . sta srce in -dii.ša mestnega otroka siromalna
in^ prazna, kmetiäkega- otroka pa silno.bo^ ■ gala in polna. . ;. ,■ Jfetna.^ mati ima tu težko, a krasno nadloga Zbnjati^ zanimanje v otroku za sejanje^ . Jiji. ,gOj^euie sobnih rastlin, -opozarjati" dlroka
-navpopje. zelenenje, cvetje-in zorenje dieves '
. :gJ-mov in..cvefliSja po parkih in vrlovih; opa^. zovali. življenje^ ptic' in koristno delo doma-eih zivah, kazati otroku, kaj vse . dobrega ■ nam dajejo narava, rastline in živali, je ma^ terma dolžnost. Znati mora zaposliti otroka ■ . z lonci rastlin in cvetlic, ki jih goji ob oknu' . ak na s.tojalih; mora jih navajati, da. jih ..:rednojin pravilno: zalivajo, jim rahljajo prst
listov. Vsega se otrok pri- . ■P.Ci . in ima vedno večjo radost, Mati, ki
siima ljubi rastlinje in cvetličje, izlahka pri-vzgojl ljubezen, do narave tudi deci. Povsod : na., .mati .odkriva lepoto in koristnost narave
■■•.očem'.in.'.;dušam svojih potomc'e'i'. ''ki ' ji'' hodo ^
■	za' tq .oÜkriJje.l.hvaleälii,';:^ ' ',■■ ■' ' :-' '
. -Opozarjati pa/morajo-^:roditelji-švoj.erotroke-.
" .'t:idi na^ leipo'tö-,
, Ji-Lstnost živ.ali. Tiidi otrok JfuK ptička" v 'kletki'-lil s-krbi za'n'j,. ki žvrgoli in 'izraža Č10;. - veli^ ginljivo; vdanost... iV'Iođer-.'inćstni oče ■pelje .syojo .tlečo^ v; hlev., .da jim.; rpokaže':od''; blizu kra^Oj. .vdi-li}'; .■telička ;.'in lonj'a.''MofaW.'
■	vt.isk .odna,fej.o ■otroci ;domöy ■s.-pösetff-titlicga ■. ;■ hlora in radi ga ■ponavljajo..'..äpptoina. ■pa'' . razloži..ded :pomen in lias^ek iživalšt-k'a.: .Trt ' ' opozarja;, na^ lepoto/riretuljev; .'•Škiiđljivost.-Vo-'' . s^enic, .čiidd.vito .skočnošt'.'in' .škodljivost' kdbi-^ ■'
lepoto in dobroto rib itd.^ Niti ž'a'b ■ .miši, krastač, podgan, ■hrojčev-in deževnih, .glist he pozabi, ker vse so s.tvarslva ■narave in izvr.iiujejo svoj namen. Golob.netopir^ in kragulj, kos, kukavicam razne ptice pevke ■ vse. je .priklicala na svet .hbžja volja in lirez ■ pomena, ni nobeno živo bitje -. ■	■■ ..
■ Ljubezen.otr0k;do psov in inačk. kmtkih rn -negovanih, ■ je ■ dedična; in:fe di ■Ijudie' " brezOTca in duže jih'isovražijo^ih^ pteganjajo'' Dolžnost.'staT.šev j'e,:'da. vcepljajo deci''skl-blji^'" ■vost .za najbolj. zveste,. .na^jbolj .vdane, im iiaj'-^ ■' bo.Ij hvaležne tovariše človeko^ve od. pradav-^" nosti doslej, za pse' in niačke. Le'hudobni^in -neusmiljeni .-ljudje so krivi, ako ..so- psi 'in' mačke 'popadlji'yi in- nevarni. Dajte'-deči ■' knjig,, ki govore-o-naravi.-živalih ; in rastli- ' nah,, da se.ji odpre neznail-sveti-	: ■■
Vsa narava je- naš dom. kr.iäen "v'^na'Žo -'■ radost in korist ustvarjen. Ljudj'e ' rastline ' in' živali smo eija velika'dru-žina.--ki-dri-ig ' brez drugega ne bi mogla živeti: "To meit-^ nemu otroku dopovedati-in dokazati je-naša-' naloga, pa bo tudi .njegovo'.'življenje-lep«e ■ zanimivejfe, prisrčnejšo. '. ' Kdzmri-
IVaše sfanoTanje
■ -Kaj je važno
Cisti; primerni in lahki zastori ali zavede .'na oknih dajejo vsej sobi vrtisjj; udobnosti in . .s.ve,Ž4ne.Danđanes.so se težke tkanine uma-;^n.ile svetlim, prozornim .in tankim blagom, -ki-Se prelivajo v mehkih-pastelnih barvah! . Lene. teh tkanin, sp razmeroma ■ nizke — . ako . ne . izberemo najfinejših — da si jih ■lahko nabavi , tudi oni, ki sicer ne .živi v . izobilju..-
.Tudi. slikarija -je za izgled sobe velikega Tomena:- Zavisi od okusa posameznika in • od.mode. .Včasih so slikali na stene pestre ptiče, razne girlande, hišice in ogromno stilizirano cvetje. Sedanja doba nemira in vse-
splošne razrvanosti^ ima drugačen okus Pd' razbiiTljivih dnevnih dogodkih'si žele ljudje" zavetja v .stanovanju, kjer T.sa oprema tudi stene, strop in^ .tla ■ vplivajo ■pom ifjjljoč'e "na razdražene , živce.; OSl iščejo počitka ki h; ga jim kričeče ban^i m oblike..n^. liiogle ; nüdit'i. ;Kulturrio' urejeno stanovarije^'.> V-'^ Jireeejšnji .meri. odsev čaša.' v katerem-živi- ' ino. Zato prav 'sedaj iščemo in najdemo duševiiega 'in^'telesffega odmora -v 'sobi -kjer^' v vsem in vsakem prevladujejo- umerjeni odtenki brez buhavosti
Posebno toploto in udobje ■pa :vzbujajo ' mehke, ne prepeštre. preproge. Odkar izde-; lujeji) naše žene same po perzijskih vzorcih ■
4.4


- polete :prcprog«j ki. so: prekrasne in' trpežne, . da .'iaJika preži,v:e- v6č. rodov, 'si -laiilco marši-katež-a hišs -pri'^o-ŠGi perzijske preproge. Sa . mq, 'da" je'y. rodBiiii.dö-irolj pridriii in spret-'nih ženskih rok pa si tudi sicer skromni ijiidje lahko privoščijo , razkošje, da liodijii pp vžasih nedosegljivili perzijskih prepro-
.gah,.. . ; ;	...
' ■ .Linolej ' jC', za''jedilnice jako pripraven, •Kfer g.a večkrat.lahko. in hilro obrišemo. V šplbiiieln pa vpliva hladno; z zdravstvenega "idd.ika je neppore&n-.	. '
■Slike. ■ dphre, pristne in z umetniškim ■ okusom, izbrane So krona vsakega lepega 'stanovanja,.Ki.treba, da jih. je mnogo,, toda kar'-vifii na stenah, naj bd res itmetiiina. in sicer n(iša, '.rfomitža umetnina. Dovolj imamo slikarjev, ki Jih je priznala tudi tujina;
domovina je dijlzna, da, jinv 'nudi . '..vrai,. skromnega kruha. Bo:lJe in-lepše'jč,':.da iri'iari,v.' v sobi samo eno priznano doniflč'o'.sllko 'k.a-.-kor. pa deset ^tkičev»-,;	...■.'".'"'
Končno dajejo tudi cvetlice- ali zeleiie' listnate rastline stanovanju "nekako '-živci: obeležje. Vedeti moramo samo, da: prena--trpanost ne dela ugodnega vliska..- Par- pp- ' sariieznih- cvetk v. vazi, ena. velika iTi -sve^ä'. rastlina v loncu učinkuje Jako ugodno, med.-, tem ko cel nagosto povezan šop ali vrsta, cvetličnih loncev iri lončkov he dela tako dobre podobe. Morda bi bilo- prav; da se ■ pri urejanju stanovanja v kolikor :se; tiče, zaves, preprog, slik in cvetja učimo doloma ' tndi -od Japoncev, ki imajo, izredno , pro-, finjen okus in krase svoja stanovanja's posebno ljubeznijo in predanostjo.	, ■
Kuhinja
Presba ali. sirova zelenjava
- Sy.eža: spomUdanska zelenjava, ki" }o .dobivamo-naravnost z vrta, je bo.gata rudnin-skilx/söiv ogljenŠeve luslinCj- ki jo pr.cjenia az-zraka-in pa. sončniH žarkov, ki izpreinir. njajo •yöd.o'ill ogljikovo kislino v .ogljiko-,vodike , ali. .liidratq. Ker se. pa s kuhanjeni-.inn^ogo -teli.. dragocenih siio.vi Ugonobi; je z-elo" pripordčćiti, da poieg kuhane hrane nživamp. tndi vsaj. nekaj pre.sne.. ali nekii-. liane" zdenjavej ki. po • svoji" redilnosti, pa •tudi pb'öküsnosti daleč, presega kuhano zelenjavo.' " • • .•
PqdajämO.'par primerov,. kako treba raz-
lične zelenjave sestavljati ter-'jih začiniti z različnimi dišavninii zelišči. Ker so. rudninske soli žc pO' naravi v vsaki, zelenjavi', lahko kuhinjska sol popolnoma' odpade, ali"-jo "Vsaj pičlo-uporabljamo.	; ;
Korenček z orehi. \ IVIlade, zlatönjiuen'c' korenčke operi in" jih do čistega odrgni-s krtačko. Potem jih kakor hren nastrgaj- na, strgalniku. zniežaj s sesekljanimi prelil, "po-. Icajjaj z limonovim sokom in prav, .irialo. osladi s sladkorjem.	. • .".
• Paradižniki s zeleno, papriko iri. solato. ■ Zreži par paradižnikov, z ostrim nožem, na tanke listke; zeleno papriko očisti semenja
45

najboljše olivno rafinirano olje
Zahtevajte ga v vseh boljših trgovinah!
in jo zreži ha rezance; prav tako nareži na lanke rezance tudi glavnato solato. Paradižnike imej nekaj časa na cedilu, da se odtc-čejo! potem jih zloži na krožnik, in sicer v kro^ vrsto paradižnikov, vrsto paprike; oboje polij potem s sledečo polivko: Zmešaj v manjši posodici 2 žlici olivnega olja in 2 mali žlički limonovega soka, kavno žličko dobre kisle smetane, pol žličke među, nekoliko drobno sesekljanega peteršilja, drob-njaka, ka vno žličko nastrgane čebule in malenkost svežega timijana (materine dušice), majarona, peh Irana in poprove mete; paziti treba, da noben vonj ne prevladuje. Na rezance zrezano solato posebej zabeli z oli>--nini oljem in limonovim sokom, potresi jo s sesekljanim peteržiljem in jo daj posebej ali jo zloži okoli paradižnikov ob robu krožnika.
Zelena, redkev, rdeča pesa, korenček. leno, redkvico, rdečo peso in korenček, vf?a-ko zase skrbno operi in očisti ter vsako zase nastrgaj v kupčkih na strgalniku. Zloži ustrezno na plitek krožnik in oblij z naslednjo majonezo: trdokuhan in sirov rumenjak sllači in dobro zmešaj, dodajaj po kapljicah
finega olja in vedno mešaj; končno dodaj par zm soli, limonovega soka, malo gorčice, ter zelenega soka, ki ga izstisni iz sesekljane -žpinače, pehtrana, čebule, krebuljl-ce, vrtne kreše in peteršilja. Ako nimaš primerne male stiskalnice, zadošča tudi platnena krpa. — Navedenim zelenjavani lahko še pridenemo drobno zrczano Ipinačo, rezance paradižnikov in rumene ali " zelene paprike in dnigo.
Čebula in česen posebno dobro vplivata na delovanje črcv, a imata poleg' tega tudi velike redilne vrednote. Zato naj ne manjkata pri presnih jedilnikih. Paradižnik in rumena ali zelena paprika sta bogata vitaminov, a poleg tega tudi skoraj najokusnejša izmed vseh zelenjav. — Jedilniki s presno • zelenjavo naj bodo čimbolj raznovrstni, kakor jo pač nudi letni čas.
Maslo z redlwico. Belo redkvico nastrgaj na strgalniku, zmešaj jo z limonovim sokom in jo enakomerno naloži na rezine črnega kruha, ki si jih prej namazala s presnim maslom.
T^elenjavni kruhki. Kruhove rezine na -maži precej na debelo z dobrim presnim
46
ELI DA MILA
^üsod enako mnenje: njihova kakovost je neprekosljiva!
posebno blago in učinkovito čudovitega vonja
maslom; povrhu potresi z rezanci solate, ki si jo nekaj ćasa marinirala v olju in limono-vem soku; vmes pa še s sesekljanim zelenim peteršiljem in drobnjakom. Poleg solate pa lahko uporabljaš na rezance zrezane paradižnike, prav tako zrezano zeleno sladko papriko, mlado redkvico, nastrgan korenček. Take kruhke je možno za oči prav ustrezno sestaviti, tako da že pogled nanje vzbuja Lek. Lahko primešamo tudi majonezi razna sesekljana zelišča: drobnjak, krebuljico, čebulo, luk, česen ... in jo namažemo na kruh vrhu presnega masla.
Turška, juha. Razbeli svetlorumeno 5 dkg presnega masla in zapeni na njem 5 dkg moke, malo kasneje dodaj še 5 dkg drobno sesekljane kuhane prekajene svinjine in toliko paradižnikove mezge ali pretlačenih pa radižnikov, da je zmes lepo rdeča, nakar začini z žlico sladkorja, nekoliko vinskega kisa ter zalij z litrom kostne juhe. Ko .je zavrela, primešaj 5e kake 5 žlice par j enega riža in kuhaj počasi četrt ure.
Spinača iz. pesnili listov. Mlade liste pese osknbemo s pecljev, odstranimo vse, kar je žilnatega in parimo to zelenjavo z malo vode. Potem ga odcedimo in priredimo na vse načine kakor špinačo.
Pi-vovrsten domač proizvod. Vrstice, ki jih tu objavljamo, smo posneli iz pisma naše dolgoletne naročnice: «Vajeni smo bili, da so nam vse, kar je bilo boljšega po trgovinah ponujali kot inozemsko blago. Počasi postajamo v tem oziru vendar samostojnejši in mnogo domačih proizvodov se že lahko kosa z inozemskimi. Mislim predvsem na naše olje. Uporabljala sem vedno tuje olje,
plačevala sem ga po 20 din liter in sem ga porabila po 4p2—5 litrov mesečno. Opozorjena po Vašem listu na «Dubravko», sem takoj poskusila, čeravno se mi je zdelo prccej drago. Moram pa reči, da sem Vam zelo hvaležna za Vaše opozorilo. Olje je res tako, da prekaša vsa olja, kar sem jih doslej poznala. Brez vsakega duha, mastno; razgreto ima le nežen duh po oljki, ki pa takoj izgine. Najprvo sem ga rabila le za solate, pa se mi je tako priljubilo, da sem kar pustila drugo olje in rabim samo «Dubravko». Porabim ga na mesec 2^/2 kg in sem prišla tako do spoznanja, da imam najboljše olje za vse in še prihranim kakih 10—1.Ö din mesečno.» — Objavljamo, te vrstice z zadoščenjem. da smo z našim oglasom ustregli — in gotovo ne samo gospe, ki nam piše — ter s ponosom, ki ga mora vzbuditi v vsakem državljanu napredek lastne države na kakoršnem koli polju domače proizvodnje.
Vedno se tepeva. Edina pa sva v tem, da je kuhinjska čokolada Mirim dobra!

MIPIM
KUHINJSKA ČOKOLADAC
47.
Praktična natodiJa
Vrt v juniju
-• • •Pletš'vv okop.a-yjuije 'in:'-z,aliytinje''SO •öb.'.le-' _..' yi^eifieriu .glav^^ ilela.".tega ijiesecä, -Čini .- ' v.ećkrat': Q'kbpävamQ'j- tein-'mun} ji'ain' }eV go.-' •;•• - tfdba- "zalivai;!... ŽaTivgmo" '7.gbdnjiii.: juträ-' ..njih. urasli,- pozneje •■.pa tudi-'xYeöer.- • ' . • &ejerab';;d.voletric^.ctcti^^	n^ipr-stiiik,
•. qampaniüä; roediumj dianthus l)arl)a,tus, .alh-•Lliaca .Vosea'itd.' Večina spomladanskih 'če-' bnjnie.-liijäciVt,. . crocus,.'. lulpe dnlge' so oveneTe.:- :zatp:''jih" .pobereiüö'.ij: ;:^e]ru-iice "spravfmo,. ije- di jiiii po'-' ." ^y-ezali/lis^ ELä- seh'čni' p'roist'or; kjef- ^sc" listje. jx)polnoma pösu^i, ;.čpbiilice pa ppzorci. Na-ra.östö.-teh-čebulnic öadinio ..Čež-vs^-leto.-čve'-' : ^če .. eno letni ce-,- :.vGii)ene,- petuniji;, ■■■aa'jčliiCj ■ ,->3nije,. a^e-ill-drug« Z-a.'tretje'.'v jesfihi" pa-: ;.	xösedo. 'Pi-oti "koncu- me-'
- -.;Seca-'-j=a2iiijidžuj0.m;o--Jagode.- -.
:-T-a mesec Sejemo; cxtdiyijOj redkev^-in repo."
■	Okopavainö's.kühäare, paradižli-i-kpm " pa ' tre- -bjaib - .zalistko: .iri' privezujemo vrliove."
-	-K-aše-aoLnE rastline-boielja-jo-poleti zlasti za .dvejna^ boleznima:' sonSui opeklini in-
.. b-ledici-iistja.	".--■■..-,.
. ■ ■■Soiiftio .dpikiiiift dobe., so-bae- ;rastljne, '-;e-■■- pplel-i -.-brez .-Vsake; Witte - -.izpu.s'tayljerie '-
-	senčni'-prijjeki-na -y-rtii .-ili- oknu.. Listje .lii"
■	.Tajeno .tdplega.'sünca in prevelike sve.Üö.bc' in-.eiiosia.inj).-zgori..' Taka:..po"šita'đba pa-.je, v/
:--::-č-41-ik0:;škoilt): rastfim', ker .pijlrebiije' mnogo ^ ■V' č4sa-,-.-d'a.-.nadomesti 'izgubo! lis'la.-z- ra;zvi.j.a-^ . .-.- lljelii..;noyih. '..Sezganp,-"lištjfe se, ria-nareč- ni^., ne'-öpomör.e,-. Zato in6ram-d..'vse ldn;6iiice-Ij /počašr n.avad^.ii--na--\;očjo'svetrobd j-n-:t^>ploto!. '-.' To.- .'napr.avinlo'r da..'rastline- -v.'.;pqčetiiti :.šoii-' '-■ .'^iino-'jiii ■.•Vcökrat''.orosimo; - Te .pazljivosti pa" ."-.'l,u;-pbti;eba, pri--lončnicah, k! jili'-postavljiuno ' v'" iva", vr:t'' pod. 'drevesa, ■ aH-' jia- -prostore, - .kjei' ^."-.si-je sonce".le pa-r ur' dn.evrio". -Sobne." rästriite -." prenašamo'-na.'-^ri le ob-.dezeviieni ';vrememi;
." '■preneso'^prešeij.e'vanj'e : bolje; ''. '". ": '.. ''" ;. Eo" .sonCnj . pripeki pojkodovana" rastlina.' . jrotr'ebuje näjmarij "14- dni, ."da" se" .opomore"" -"' -"1- pridne "normaljio razvijati, in poganjati
list'e. "Pdrpa-gamo" jim -lahko .samo "s tem, da " ". jili. čim" pogo^te.je orosim"d." z-mlačno vodO,-"čla" iinajo-"vcdnp do"y0lj""vlage.-". " . .- .' -"B.ledica - -sobnih - rastlin," - posebno -.palm, -,.d"rac'en''ipa: t'-ildi--d-r^gih.- cvetic.'j^ -.-"bptezeri- Iiortiian:.}<''o'renine ■--'■'H'-'"'^^"®^	' ,-oVufe,- pdsšbn-p . še
;"".So ie.-prejrastJe- ".-ze^meljsko. ;kepo';''ra'štI.ind' ill .priäle v.^ Ii6pčtstedn-d.."4d'tak.e." 'Ionia,;!.-".Tžko. ne' '	.ys. vsrka-sati -v:.- zadöslni.: niilož'iiii
■4S:; /V'- "".'r.'.' '
".vodo-in -.llran}l5g,"äjiövij k-ar.:"c^ijž"aind""'po.-.".- blede.irju -listja,. Rastlini p.biM.g'anTO'. s.- "tein",'. da".jp. p-r.esad"i.mo">-v^:š^	-yečji- Ipii'ei:..'.
. \.' ""."^zro.k " bledic"?; '"pa", jab-ko." .^läi "oiratäd.- .v'
■ pfeve-p"i nlb.či--v..l-0rtiu.-.-"V-""prevpiikil"i." Wcijl "-
. ..ne mo.fe .vpela takri ..hitro izhlapev-ati- kor«-'" -nnijce ;pa- nr.. Wl'käti," - fa'kp- ostane ^ v"o"'d"a" "v" ---ioncti-an pov-zroča gnjtj.e.korenin."-To gnitji; pa opazimo, pp rumc.nenju . iii: pdpadiiju'" listov, Ce -rastlino, presadimo"., v-"ši-.ežo. prst . iii. ipajljši lonec,.""se- bo "iriishi-pppmugli.':'..-
-.sobi, zato .:mpralnri .rastjing'-večk-rat'-prpsiti"' "
pusebnq v . sončiiih djievih.":-"' 'Majda
-ženeš" iz "--stanovanja; ".postayi'-^staro."',:posod'i),-
"napolnjeno-: z", živim apiionj - šli -s.-klorPvi'iu-
apnpm; v.dbtičh;- prpstbr. -Apnb "Mmrljč"-\isr'J-" . -kava.-vlago; kb-je"mokro, ga pdstavimb" sližii lu "ga ■potiail""lalikö nanbvo.tipprablj'amo.-'Po-"
-	gosto, m dolgptrajno-zcafeiije.iii zlasti prepih
.-mnogo ",pripomöre,.."da -SB-.st&-e posuše. .Sevc--.. treba zračiti- preko -dii"eva,"""kö jb zrak'"suh- -in' si)e-..s-pnce. -. .V- -megli -.^fe .ođpir'i;j-:":vlažliaga
-	.banovanja; "-Proštb^i,.' ki .pbzimi.l.spldh'üiso ' ■bill ogrevani, težko pstanejp stihi." .'Trerba'jib-
je . bilo. treba- -kuriti a.', ttiai.' zračiti.-"Da kii-" '" -. Jnnja .ne. ppstan® 'vlažna-, ;je -ti;e"ba "pbzinii in--."ppieti.-pndnp zraäti, Pos"o'đg.. jia ä£.5Üiliiiki' naj. bođo"..Ti3dnD .pokrite; äa.ne"t1iäj"a:-iz"4'ä'.-:
-para, .ki:pp:i:zrdea'.vli.go. Aico.ss; Jpnci'si««^ ^
mmo, - j-ih zaveži- se s .Čisto.^ratninö -kj-pii, i, ki--zadržuje..-paro. " ." ." ". ". -; ;: . .. ..■--.V:'-,--; "."
■Pleskanje^okvirjevyri.'dknih:dela'iidkoi-iko" • tcža-vb ■y.--bglili, -'ker;-.čBpič'hitiT3-.z8;d-e''ai'siTO .Da -se; to-'pjepr^'čii''"y(afcn-iixid % ■ko.ve.'praiiqv : -kptnp". "vrezan kos "lepenke.--in" -sipd .pstanejo-'-. čiste.". .; ." -" ..;-;■ :;..;"■"-;;. ■- "■ .; v"";:	-
."" Kako- dsneiima ■'pikskam', poMšim?/ -jj-el-o- ; p.leskan
p pollištvp osvežiinb - s Itašo, Iti jp na--pi-as-im-p. iz-:zanlete" -^i^ede -(SeHämmkreide),..""" vod"e in nekoliko mpdrila, -kakršnega tippVab- : ljamo pri pranju perila,- , '-," . ..;
'f/h ^^ Zaloga 1'ajc za zimo,'
. .I^^npep - denarja ■ si .prihtarate. ji .-dOT, .imati? tudi,po2imi.v:edno ofeusii.a-^ jajca: Garmtol'se ne 5trdi,.Ea'tb ' '^hfepiajća tudi nahnad'nä dplagk^':
Uporabliaite torc.i 5'.o)koitto2;
V Gafaniolu sc ohranijo jajca več Ijot eito leto"