Nckaj so kulia. Kaj m kje ? UUgovunmo prej na drugu vpi-asaiiju. Kje? Na Dunaju ali prav za prav sedaj že v Riniu. Na Dunaju so se namreč pogovarjali minister zunanjih zadev, grof Goluhowski, italijanski in angleški poslanik. Sedaj pa je bil italijanski na hilrero poklican v Rim k svojemu kralju. Ce se kaj takega godi pred svetom, že vre v poliličnem loncu nekaj. Dunajski listi sedaj hočejo vedeti, da se gre za novo zvezo Avstrije z Italijo in Anglijo. Stvar še je sicer tajna, a če ne varajo znamenja, je nekaj na tem, le ne ve se Se, kakov bo izid. Poglejmo si malo celo stvar, ali bi bila za kaj ali ne. Kakor je znano, obstoji sedaj trodržavna zveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Da nam ta zveza ni na korist, čutili sino že večkrat; zakaj Ne.mfiija je jr\ekako: zmiraj naprej in mi in Italijani moramo za njo. Ako n. pr. Nemčija iz strahu pred Francozi zahteva več vojakov, takoj se za isto oglasi tudi naš vojni minister. In posebno slabo se godi pri tem Italiji, ki je v denarnem oziru prav na slabem. Ako pomislimo, zakaj se take zveze sklepajo, potem je nam ena ali druga v slabo korist. Namen teh zvez je vendar zmiraj, da se ložje branijo ob času kake vojne. In ako vzamemo samo to stran, imela bi sedanja zveza še več pomena, ko prihodnja. Anglija in Nemčija se pisano gledata vsled južnoafrikanskih dogodkov, in ako sklenemo zvezo z Anglijo, moramo pustiti Nemčijo. In ta bi nam bila v slueaju kake vojne z Rusijo vendar v večjo pomoč ko Anglija, ki je preoddaljena in nam more pomagati le na morju. Sploh pa je Anglija sedaj osamljena. Povsod so jej začeli stopati na prste, in veliko psov je zajcu gotova smrt. Ker se veliko govori o rusko-turški zvezi, katerej je seveda tudi Francoska prijateljica, boji se Anglija za Egipt. In tukaj bi bila kot najbližja moč Italija in tudi Avstrija zelo dobra. Angleži so si jo dobro iztuhtali; čuditi se le moremo, kako je Avstrija tako naglo segla v roko; za Italijo ni čuda, ona potrebuje pomoči v Afriki in ne bilo bi ji neljubo, ko bi Anglija poslala pomoč iz bližnjega Egipta. Anglija torej potrebuje nas in ne mi nje, in zato ne najdemo uzroka, zakaj bi se jej obesili na vrat in podpirali njene pregrešne naklepe. Z Anglijo bi torej ne bilo kaj mnogo prida. Kaj pa z Italijo? S to imamo itak že zvezo, a kakor se vidi, hoče postati to prijateljslvo še trdnejše, in vsak lahko spozna, da le Avstriji na — škodo. Prvie je Italija na robu propada nravsUeno in socijalno ali družabno. Nemški zgodovinar Mohler piše o tej državi: »Od časov papeža Pija IX., posebno od 1848 je pokazala država Pijemont, ki se imenuje od 1860 kraljestvo italijansko, z nepregledno vrsto cerkvi sovražnih činov svoj resnični značaj. Pred smrtjo in po smrti grofa_ P/ivnnr-ia (1861 \ ki \c nravi ustanoviiel.j sedanie ItaiijeT" zidane na laž, rop in železno silo, se ni v ničeinur spremenil ta cerkvi nasprotni tok. Z Rimom ali brez Rima dr\i ta »Italija« nravnemu in gospodarstvenemu propadu nasproti in vsa priznanja in zveze z velevlasti ali majhnimi državami je ne bodo rešile.« In zares, strašno leži roka božja na tej deželi. In kdo bo torej sklepal s lako državo Se zvezo? Avstrija stori veliko bolje, da se reši prej ko prej le zveze, ne da bi še jo sklepala tesneje. v Drug pomislek pa, ki ga imamo proti tej zvezi je la: Že sedaj se vsled zveze z Italijo božajo in negujejo naši Italijani na vse mogoče načine, čeravno je vsakemu človeku jasnn, kam da gre njih mišljenje in teženje. »Trst še ni rešen«, to je glasilo naših in italijanskih Lahonov. Že sedaj jih nobena vlada ne upa še spomniti na njihove državljanske dolžnosti, da bi se ne zamerila Crispi-ju. In to še bo tein hujše, čim tesnejše se združimo z Italijo. Tretjič pa še je za nas katoličane merodajno tudi razmerje do poglavarja sv. cerkve, sivega ujetnika v Vatikanu. Kot verni katoličani ne moremo nikuar odobravati tega početja in vedno in vedno bomo opozarjali na ta rop. Ako bi se torej Avstrija in Italija še tesnejše združili, kazalo bi vse, kakor da bi Avstrija odobravala sedanje stanje rimskega papeža, in to bi se reklo avstrijske katoličane po licih biti. Nazadnje pa nam tudi Italija v slučaju vojne ne more nikjer posebno pomagati. Ako s to zvezo odbijemo Nemčijo, bo ta naravno prisiljena iskati pomoči pri Rusiji in Franciji, in potem smo še le v pravi stiski. Ako bi torej Avstrija sklenila zvezo z Anglijo in Ifalijo, raorali bi to obžalovati in tudi odločno obsojati kot očividno na kvar našega cesarstva in Goluhowski bi si tukaj ne stekel posebnih zaslug. Naj rajši skrbi, da se otresemo prej ko prej Italije pa tudi Nemčije in zboljšamo svoje razmere z Rusijo, ki nam je gotovo mogočnejša prijateljica ko Italija ali Anglija. S.