V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. Založila in na svetlo dala MATICA SLOVENSKA. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880 , OiCoto^ii jP redgovor. Jv ašemu telesnemu razvoju oko mnogo pomore, dušnemu pa gotovo največ. Brez očesa — kako bi bilo naše kretanje, kako nesi- gurno bi tavali v večni temi, kako bi si izbirali hrano, kako priprav¬ ljali obleko in stanovanje, kako bi se izogibali mnogovrstnim nevar¬ nostim, kako občevali med seboj ? Res, žalostno bi bilo naše telesno životarjenje brez vida, mnogo, mnogo žalostnejše, nego li življenje slep- čevo med nami videčimi, kateremu mi pomagamo, in kateremu mi podajamo sredstev, da ne ostaja čisto nedelaven in zavržen ud člo¬ veštva. Še žalostnejše bi pa bilo naše duševno življenje. Naše duševne kreposti (moči), naše znanosti in mneteljnosti imajo večinoma svoj izvor v očesu. 0k6 vzprijema največ vtisov in jih vodi do možjdn; kadar zvu- nanji vtisi prihajajo do možjdn, zavedamo se jih; do možjdn se dd zvu- nanjim vtisom slediti, potem se pa začenja dušna delavnost. Ta stvar ja iz vzprijetih vtisov pojme, iz pojmov sode, iz sodov izvode (Schluss, Schlusssatz), iz teh pa znanost (JVissenschaft). Pri razsojevanji o velikosti, obliki in druzih svojstvih teles so nam roke, s katerimi jih tipljemo, velik, časih nenadomesten pripo¬ moček in gotovo je, da bi si, ako bi ne imeli oči, s pomočjo tipa stvarjali tudi nekak svet okolo sebe, ali kako omejen, kako majhen bi bil ta svet, in kako počasi bi vse napredovalo! To je uže vsak premiš¬ ljeval, koliko mm oko koristi, in kako teško bi mi vid pogrešali, ko bi ga po kaki nesrečni naključbi izgubili; kako se pa prav za prav to godi, da vidimo, in kaj je vzrok različnim vidnim prikaznim, tega še vsak ne vi, vsaj v tej meri ne, v kateri je to dan danes vedeti moči. JDa bi se med Slovenci širilo znanje o najimenitnejšem čutu in čutilu tudi v slovenskem jezici, namenil sem se opisati ok6, razložiti 4 njegova opravila, ter razjasniti nekatere čudne prikazni vida. „Slo¬ venska Matica“ nam je sicer uže podala prevod Schodlerjeve fizike, v kateri so, kakor v vsaki fiziki, opisane očesne funkcije, ali tokov kratek popis na dveh, treh strančh, ki se vrhu tega ozira le na fizikalno stran vidnih prikazni, dan danes, ko so o očesu in vidu v družili jezicih napisane debele knjige, ne ugaja Slovencu, izka- jočemu pouka v mdterinem jezici. In muk o očem je potrebnejši, nego bi se komu dozdevalo, kajti sedanji rod ima mnogo očesnih po¬ greškov, katerim bi se dalo izogniti. Toliko v svoje opravičenje, zakaj sem se poprijel ravno tega predmeta. Jaz to, drug drugo, vsako leto nekaj — tako bode s časoma tudi nam Slovencem kaj pokazati iz prirodopisnih naukov. Da bi bilo v tem spisu, kolikor mogoče, vse jasno, ter da bi blagovoljnemu bralcu ne bilo treba iskati po družili knjigah potreb¬ nega optičnega znanja, na katero se opera nauk o očesu in vidu — razlaganja in opisov optičnih priprav, katere so v zvezi z omenjenim naukom, hočem iz splošne optike posneti one nauke o bistvu, svojstvih in prikaznih svetlobe, kateri se mi zde za moj namen potrebni. Ti nauki so tudi sami po sebi važni in zanimivi, ker pojasnujejo mnogo vidnih prikazni. Dokazi moji, kolikor jih je, niso učeni — saj moj spis ni namenjen vseučilišnikom — vsega dokazovanja pa nisem hotel opuščati, želeč ustrezati tudi onim bralcem, katerim ne zadostuje samo golo pripovedovanje znanostnih resultatov. 9 . Oko in vid. L O svetlobi sploh. Svetloba in nje vzrok. fPno, kar dela, da se stvari vidijo, da so svetle, zoverao svet- g; lob o ali luč. Kaj je svetloba sama na sebi, tega ne vemo. 't Da bi pa mogli postanek svetlobe, nje razširjanje, nje prikazni e in učinke razlagati, izmislili so si učenjaki več podmen ali I hipotez. Uže grški prirodni filozofi so si belili glavo z vpra¬ šanjem, kaj je vzrok, da vidimo. Menili so poleg druzega, da iz očesa izhaja pretenka tvarina, in predmete, do katerih prihaja, dela vidne' Plato je mislil, da stvari pošiljajo.neko svetlobno tvarino v oko. Te misli se drže sledniki emisijske ali emana- cijske podmene, kateri pravi ustanovitelj je slavni Newton. Večino svetlobnih pojavov je lehko razlagati po tej hipotezi, teško se pa n. pr. po njej tolmači, kako je možno, da časih svetloba svetlobo otemi, ali celo ugasne, da tema nastane tam, kjer bi le večje svetlobe pričakovali. Tudi razkroj svetlobe se^ po njej ne razlaga lehko. V razlaganje teh in družili prikazni morale so se o svojstvih svetlobne tvarine izmisliti posebne podmene, ka¬ tere glavno podmeno precej zamotajo; znanost pa se drži raj.ša proste podmene, dokler more ž njo izhajati. Teško si je tudi misliti, da bi n. pr. solnce moglo metati svetlobne delce do nas, ne da bi jim njegova privlačnost bra¬ nila oddaliti se tako zelo. Dalje morala bi zaradi velike svet- lobine brzine (svetloba prehodi v 1 sekundi 40.500 milj ali 300.400 kilometrov) živa sila svetlobnih delcev, da so še tako majhni, biti precejšnja, in ne razumemo lehko, zakaj ti našega očesa ne razbijejo, ali vsaj ne pokvarijo. Tudi bi moralo solnce, ako bi pošiljalo svetlobno tvarino neprestano na vse strani, polagoma zmanjšati se, a to se dosle ni moglo opaziti ali dokazati. Največjo, zdaj malo ne občo veljavo pridobila si je na¬ slednja podmena. Ves svetski prostor, o katerem se navadno misli, da je prazen, napolnen je z neko neizrečeno drobno in prožno (elastično) tvarino. Ta tvarina, ki se imenuje eter, ne pušča nikoli nikjer praznega prostora; ona prošinja vse stvari in izpolnuje njih luknjice. (Luknjice ima vsaka še tako gosta stvar.) Eter je tako droban, da prodira v najmanjše luknjice. On 1 2 je pač stanoviten (vztrajen), teže pa nima nobene, in ako jo ima, je tako majhna, da se sme v primeri z drugimi močmi, katere pri svetlobnih prikaznih dejstvujejo, puščati v nemar. Gibanja gostih teles ne ovira, le pri gibanji zvezd repatic jako redke tvarine je moči spoznati njegov upor. V praznem svetskem pro¬ storu je povsod jednako gost. V telesnih luknjicah ga telesni delci (molekili) vlečejo nase in zaradi tega zgoščajo, zato je v telesih gostejši, nego li v praznem prostoru. Ker ga pa delci različnih stvari ne vlečejo nase s tisto močjo, zato je v različnih stvareh različno gost. liter je popolnem prožen. Vsak njegov delec, katerega lca- koršna koli sila zmakne iz ravnotežja, poskuša s tisto silo vrniti se v svoj položaj. Zavoljo te popolne prožnosti se njegovi delci tresejo, delajo in širijo valove po tistih zakonih, kateri sploh ve¬ ljajo za prožne tvarine. Med njegovimi delci so podobne mole- kilne moči, kakor med delci družili tvari; zato se nobeden nje¬ govih delcev ne more gibatisam.za.se; ako se začne gibati jeden delec, spravi v gibanje tudi sosednje delce. Vsaka svetla točka se trese, in prenaša svoje tresenje na sosednji eter, ter napravlja tu, ker se to tresenje od delca do delca širi, valove. Ti se razprostirajo na vse strani, dospejo do našega očesa in skozi to do vidnega živca in store, da vidimo točko, katera nam je poslala te svetlobne valove. V sredstvu, v katerem je eter povsod jednako gost, širijo se svetlobni valovi vedno s tisto brzino (hitrostjo) in tako, kakor bi postajala iz majhne oble (kugle) jako hitro večja in večja. Kadar eter v tistem sredstvu ni na vse strani jednako gost, tedaj se svetlobni valovi ne širijo v podobi oble. Ako zadevajo svetlobni valovi ob drugo sredstvo, prejde jeden del gibanja vanj, drugi del se pa odbija in se širi nazaj v prejšnje sredstvo. Tisto gibanje, kateri) je prešlo v drugo sredstvo, se tukaj uničuje in ne daje svetlobe, ali se pa v njem dalje širi. Ker je pa eter v novem sredstvu gostejši ali redkejši, nego li v prejšnjem, je brzina valovnega gi¬ banja druga, in nasledek spremenjeni brzini je lom svetlobe. *) O sredstvih, katera vanje prešlo gibanje eterjevo uničujejo, pra¬ vimo, da svetlobo pijejo ali srčejo. O vseh teh prikaznih, po¬ sebno o odboji in lomu 'svetlobe govorimo še posebe, ker so za nas velike važnosti. Ta podmena se zove teorija undulacije ali valovanja. Izumel jo je Huygliens pred dve sto leti. Ž njo se na lehlco razlagajo vse optične prikazni. Slutil jo je uže Aristoteles, trdeč, da mora svetloba nastajati na jednak način, kakor zvok. *) Ako so lom svetlobo razlaga po emisijski teoriji, pride se do pravega poslcdka le, ako se trdi, da velja to, kar jo izkustvu protivno. Po teoriji valo¬ vanja in po izkusili je lomni kazalec (gl. „Lom svetlobe 1 *) mod vzduliom in vodo %, brzina svetlobe v vodi zatorej manjša, nego li v vzduhu; po emisijski teoriji pa bi moral biti ta lomni kazalce •'*/,, brzina svetlobe v vodi zategadelj večja, nego v vzduhu. 3 Tresljaji zvenečega predmeta dajo se s pomočjo optičnih pri¬ prav videti, zato fiziki sklepajo, da je tudi moči svetlobne tres¬ ljaje v zvok spreminjati, zatorej slišati. Ker se da zvok videti, mora se tudi svetloba čuti, ako je hipoteza undulacije prava. Poskusi o tem delajo se z mikrofonom.*) Vsaka barva svet¬ lobe bi se imela drugače glasiti. Ako se sprememba svetlobe v zvok posreči, potem ni najmanjše dvombe več o istinitosti pod¬ mene o valovanji svetlobe. Razvrstitev predmetov, kar se tiče svetlobe. Predmeti, katerih delci se tako tresejo, da tudi eter sprav¬ ljajo v tresno gibanje, so sam o s vetij ivi (samosijajni, selbst- leuchtend), ker delajo sami od sebe svetlobne valove, jih na vse strani pošiljajo in se takisto kažejo vidnimi. Samosvetljivi pred¬ meti so: Solnce, zvezde, goreče in žareče stvari, trhljad, fosfor, kresnice, nekatere mrtve ribe, neke male živalice v morji itd. Vse druge stvari so temne, nevidne; vidne in celo svetle posta¬ jajo tedaj, ako jih samosvetljive stvari razsvetljujejo ali obsevajo, in one to tujo svetlobo odbijajo. Po dnevi vidimo stvari okolo sebe le zato, ker solnčno svetlobo v naše oko odsevajo, po noči moramo drugo luč imeti, ako hočemo videti. Stvari, katere valovno gibanje eterjevo skozi-se propuščajo, so prozorne (durehsiclitig), one, katere ga le po nekoliko pro¬ puščajo, prosojne (durchscheinend), one, katere ga ustav¬ ljajo, neprozorne. Prozorne stvari so: Vzduli, steklo, čista voda, mnoge tekočine, kamena strela itd.; prosojne pa: Tenek papir, z oljem ali mastjo napojen papir, tenka kožica itd. Ker vsaka stvar odbija vsaj nekoliko svetlobe, nekoliko pa posrče, ne more nobena biti popolnem prozorna. Jasno je to, ako so dotične stvari debele, ali v mnogo skladov zložene. Debelo steklo ni tako prozorno, nego tenko; tudi globoka voda je slabo prozorna. Celo vzduh posrče nekaj solnčne svetlobe. Nasproti ni nobene stvari, da bi bila popolnem neprozorna; ako jo razre¬ žemo ali razkrijemo v dovolj tenke lističe, vidimo, da je pro¬ sojna. Premočrtno (geradlinig) širjenje svetlobe. Svetlobni valovi so v sredstvu, katero ima na vse strani jednako gost eter, obli (kroglasti). Kamor dospejo eterjevi va¬ lovi, tija pride tudi svetloba. Ako zvežemo katero koli točko oblega valil se svetlo točko, kaže nam črta veznica pot, po ka¬ terem je hodila svetloba, sireč se od delca do delca eterjevega. *) Mikrofon — no darilo izumljena priprava — jo ušesu to, kar mi¬ kroskop očesu. Ž njim so najslabši zvok, katerega siodr ne čujemo, tako ojači, da ga čujemo razločno. 1 * 4 Vsak takov pot se imenuje svetlobni žarek; vsak polumer Oblega svetlobnega valu je svetlobni žarek, kateri kaže mer, (Bichtung), v kateri se svetloba porniče naprej. Polumer obli je pa prema črta, zatorej je pot svetlobi premočrtna. Svetloba more le tedaj v naše oko prihajati, ako jej premega pota no prepreči kak neprozoren predmet. Če je zatorej mogoče od na¬ šega očesa potegniti premo črto do svetle točke, vidimo to točko, drugače ne. To se ve, da ta zakon velja le za jednakošno sred¬ stvo. Naj prejde n. pr. svetloba iz gostejšega vzduha v redkejši, ali iz vzduha v drugo sredstvo, ne širi se več premočrtno. Podoba 1. 1 . Ut Skozi tenko cev vidimo le, ako je prema; skozi luknjico ali špranjico vidimo le tija, kamor je mogoče iz našega očesa skozi njo potegniti premo črto. Ako se hočeš še drugače prepričati o premočrtnem širjenji svitlobe, vzemi zvečer kos papirja, probodi ga z debelo iglo, in drži pred gorečo svečo (glej pod. 1 1 ali svetfinico, za prebodeni papir pa postavi drug bel papir in na njem zagledaš obrneno sliko sveče ali sve- tilnice. Svetlobni žarki sveče širijo se namreč na vse strani in prodirajo tudi skozi luknjico o; žarek, ki izhaja iz svetle točke a , zadene se na belem papirji ob točko A, žarek iz b, ob točko B. Točki A in B ste sliki toček a in h. Isto tako delajo ostavše točke med a in b slike med A in B. Slika sveče je zategadelj zvrnena, ker se svetloba premopotno širi. Ko bi bila slika po konci, kakor je sveča, bil bi to dokaz, da svetloba ne hodi premega pota. Premočrtnega pota svetlobe smo uže od mladosti tako va¬ jeni, da iščemo vselej izvora svetlobi mx konci one preme črte, po kateri je svetloba prišla v naše oko, če tudi ga tam vselej ni. tako n.' pr., kadar prihaja svetloba iz druzega sredstva. Močnost svetlobe. Svetloba raznih predmetov in svetloba tistega predmeta v raznih daljah je različna. Od kod izvira to? 5 1) Čim močnejše je tresenje ali majanje eterjevo, tem močnejša je svetloba. Tresenje je pa tem močnejše, čimdalje se porniče vsak tresoči se delec od svojega mesta, Najdaljši pot delcev iz svoje leže zove se razmah (amplituda). Močnost svetlobe z a vi si zatorej od razmahove velikosti. 2) Kolikor več svetlih toček ima predmet, ali kolikor večja je svetla površina, toliko večja svetloba. 3) Valovno gibanje, katero izhaja iz svetle točke, širi se v podobi oble, in prehaja na vedno večje mnoštvo eterjevih delcev; na kolikor več delcev se to gibanje razširja, toliko slabše je. Delci, kateri vsak naslednji hip prvič zagibljejo, leže na površini pomišljeni obli; kolikor večja je ta obla, toliko več je eterjevih delcev, kateri se začno tresti. Moč¬ nost svetlobe zatorej pojemlje v oni meri, v kateri raste oblina površina; oblina površina pa raste kakor druga vz- množ (kvadrat) polumera, t. j., ako postaja polumer 2-, 3-, 4-, . . . n-krat večji, postane površina obli 4-, 9-, 16, . . . a*-krat večja. Reči smemo zatorej: Močnost svetlobi po¬ jemlje, kakor raste kvadrat dalji od nje izvora. Brzina svetlobe. Pod. 2. nam kaže solnce S, zemljo z, premičnino (planet) Jupiter J in prvi njegov mesec vi. Strelice kažejo mer, v kateri Podoba 2. se ta telesa sučejo. Prvi Jupitrov me sec m stopa vsacih 42 ur 28 minut in 36 sekund v Ju¬ pitrovo senco, in tu potem mrkne. Ako je zemlja v z, se ta račun slaga s prikaznijo; ako je pa zemlja na svojem potu okolo solnca kje druge, se mrak zakesni in sicer najbolj tedaj, kadar je zemlja na nasprotni točki svojega pota v z'. Takrat se zakesni mrak za 16 minut in 36 sekund, t. j. za 996 sekund. Vzrok temu za- kesnjenju je ta, ker ima zdaj svetloba od Jupitrovega mesca do zemlje daljši pot prehoditi. Pot je zdaj daljši nad 31 milijonov ' Na jedilo sekundo pride okolo 31.000 Jh/. in to je brzina svetlobi. — Takisto je izračunal Olaf Romer 1675.. leta. Zdaj imamo tudi druge pripomočke za račun svetlobne brzine. Ti po- močki nam ob jednem dokazujejo, da se svetloba v podnebesnih prostorih skoraj ravno tako hitro širi, kakor na zemlji. 6 -krat bolj razsvetljuje. Podoba 3. Svetlost razsvetljenih predmetov. Predmeti so pri jednacili okolnostili tem bolj razsvetljeni, čim močnejša svetloba pada nanje. Svetlost predmetov se za¬ torej spreminja z močnostjo, razširnostjo in daljo svetlobnega iz vora in položajem predmeta proti njegovim žarkom. 1) Čim močnejši in razširnejši je izvor svetlobi, tem bolj je predmet razsvetljen. Ako je površina svetlobnemu izvoru 2-, 3-, . . . -krat večja, tudi 2-, 3, ' 2) Čim dalje je predmet od svet¬ lobnega izvora, tem slabše je razsvetljen. S (glej pod. 3 ) je svetla točka, iz katere pada svetloba na ravnico KL. Mo¬ trimo kos AB te razsvetljene ravnice, ter jo potem premek- nimo v vzporedno (paralelno) ležo K‘L‘. Svetloba, katera je prej razsvetljevala kos AB, raz¬ svetljuje zdaj večji kos CD. Svetlost temu kosu je zdaj to¬ liko manjša, kolikor je večji od AB. Merstvo (geometrija) nas _ pa uči, da je CD proti AB v tistem razmerji, kakor kva¬ drati njiju navpičnih dalj od točke B. Zatorej smemo reči: Svetlost ravnice pojemlje, kakor raste kvadrat nje navpičnega razstoja od svetlobnega izvora. To velja tudi o vsacem kosci neravne ploskve. 3) Svetlost ploskve je tem večja, čim bolj ^ se bliža kot, pod katerim svetloba pada nanjo, pravemu kotu, a tem manjša, čim manjši je ta kot. Iz svetlobnega izvora S (pod. 4.) naj pada svetloba na ravnico KL navpično. Kosec AB te ravnice bodi toliko oddaljen od svetlobnega iz¬ vora ali tako majhen, da smemo reči, da so nanj pada¬ joči žarki vzporedni. Ravnica KL naj se zdaj okolo točke B tako zavrti, da pride v položaj L‘K‘ ; žarki zdaj ne padajo več navpično nanjo, temuč pod ostrim kotom ' zatorej je Z SaP — z PaS '; razven tega sta oba trikota pra¬ vokotna, in zatorej sta skladna. Ako podaljšamo tudi druge odbite žarke, pridejo vsi z omenjeno navpičnico v tisti točki S' vkup, kajti na tist način kakor prej, se dokaže, da so trikoti SPb in S‘Pb, SPc in S‘Pc itd. skladni, in od tod, da je SP = S 1 P. Vsi odbiti žarki nazaj podaljšani se zatorej v tisti točki P' strinjajo, katera je ravno toliko za zrcalno ravnino, kolikor je svetla točka S pred njo. Od P na zrcalo prihajajoči žarki se tako odbijajo, ko da bi izhajali iz S\ Ker smo navajeni v premi meri gledati, zdi se nam, da vidimo svetlo točko v S 1 . Ta na¬ videzno svetla točka je slika resnično svetle točke S. Imamo zatorej pravilo: Ravno zrcalo dela od vsake svetle, pred njim stoječe točke sliko, katera je to¬ liko daleč za zrcalom na navpič¬ nici od svetle točke na zrcalo potegneni, kolikor je svetla točka pred zrcalom. Slika predmeta. Ako znamo najti sliko točke, lehko nam je najti tudi sliko predmeta, kajti slike vseh predmetovih toček narejajo sliko predmeta samega. CD (pod. 10) je zrcalo in pred njim predmet AB. Slika točke A je A‘, slika točke P je P'; slike družili toček med A in P leže med A' in P'. A‘B‘ je za- Podoba 10. 11 tegadelj slika od AB. Vsaka točka slike je ravno toliko za zrcalom, kolikor je dotična točka predmeta pred zrcalom, zato leže vse točke slike proti zrcalu prav tako, kakor točke svetlega predmeta; po obliki in velikosti sta si predmet in slika jednaka, le ta razloček je, da so v sliki na desni ležeči deli predmeta na levi in narobe, t. j., slika leži proti predmetu simetrično. Mer, v kateri oko O vidi sliko, določijo preme črte, katere potegnemo od sliki ni li toček do očesa. Pri tem je vsejednako, ali navpičnica A A' zrcalo zadeva ali ne; sliko točke vidimo, da le dve premi črti od očesa in dotične predmetove točke k tisti točki zrcala potegnem, z navpičnico na tem mesti delati jednake kote. Hrapava ploskev svetlobe ne odbija pravilno. Taka ploskev je sestavljena iz premnozih, različno postavljenih in proti vpa¬ dajočim žarkom razno nagnenih, neznano majhnih ravničic. Vsak snopič žarkov, ki pade na te majhne ravnice, razprši ali raztrese se na vse strani v neštevilne odbite žarke, katerih vsak sam zase le malo sveti. To odbijanje svetlobe se imenuje nepravilno ali razmet (razsip, razsipanje, dispersio) svetlobe. Ta raztresena ali razpršena svetloba dela vsako točko predmetove površine vidno. Ivo bi predmeti čisto nič svetlobe ne razsipali, ne bili bi vidni razven samosvetlih. Ako bi zrcalo popolno bilo, to je, ako bi vse žarke pravilno odbijalo, ter jih nič ne razprševalo, ne bi se videlo. Dosle pa takove ploskve še ne poznamo, katera bi prav nič svetlobe ne razsipala. Pri najpopolnejši gladkosti, ka¬ tero moremo doseči, ostanejo še neznatne grbice in neopazne ja¬ mice, katere razkrope nekoliko svetlobe; to se spozna iz tega, da se od svetlobe zadeti del najbolj uglajenega zrcala v temni sobi vidi od vseh strani. — Naše najboljše zrcalo odbija le CT7 svetlobe. Lom svetlobe. Ako dojde svetlobni žarek na mejno ploskev dveh prozornih sredstev, razdeli se na dva dela: jeden del njegov se odbija, po zakonih nže navedenih, v prejšnje sredstvo nazaj, drugi del pa gre v novo sredstvo. Ker je prožnost eterjeva v raznih sredstvih različna, zato se valovi in žarki v novem sredstvu z drugo hi¬ trostjo širijo, neg^ o li v prejšnjem; nasledek tej spremenjeni hitrosti je, da žarek tudi svojo dozdanjo mer spremeni. Pravimo, da se svetlobni žarek lomi. Da ne hode naš spis preobširen, nečemo zakonov svetlobnega lomljenja izvajati iz teorije valo¬ vanja, temuč hočemo jih le navesti in povedati, kako se potrde s poskusi. Iz vpadišča žarka na mejno ploskev obeh sredstev pote- gnena navpičnica imenuje se tudi tukaj vpadna navpičnica, kot med vpadnim žarkom in vpadno navpičnico — vpadni kot, rav¬ nina tega kota — vpadna ravnina, žarek v novem sredstvu — 12 zlomljen žarek (gebročhener Stral), kot med zlomljenim žarkom in vpadno navpičnico — lomni kot (BrechungsAvinkel) in nje¬ gova ravnina — lomna ravnina (Brechungsebene). Teorija in izkustvo učita: 1) Vpadni žarek, vpadna navpičnica in zlomljeni žarek leže v tisti ravnini; lomna ravnina se zatorej ne loči od vpadne. 2) Zlomljeni žarek leži z ozirom na vpadnega na nasprotni strani vpadne navpičnice. 3) Žarki, kateri navpično vstopajo v drugo prozorno tvarino, se ne lomijo. 4) Le žarki, kateri napošev v drugo prozorno sredstvo vsto¬ pajo, se lomijo, in sicer tem bolj, čim bolj napošev vpadajo. 5) Razmera med sinusoma vpadnega in lomnega kota je vedno tista, naj je vpadni kot majhen ali velik. Ta razmera se zove lomna (Brecliungsverhaltniss), nje količnik — lomni kazalec ali eksponent (Brechimgs- index, Brechungsexponent). Navadno se pove lomna razmera za vzduli in kako drugo prozorno tvarino, n. pr. vodo,steklo itd. Ako svetloba hodi narobe pot, obrne se lomna razmera. 6) Kadar stopajo žarki v gostejšo, a sicer jednako tvarino, n. pr. iz redkejšega vzdulia v. gostejši, ali iz praznega prostora v prozorno tvarino, ali sploh v novo tvarino, v kateri se z manjšo hitrostjo širijo dalje, _ je lomni kot manjši od vpadnega, in pravimo, da se žarki lomijo proti ali k vpadni navpičnici: ako pa prehajajo v redkejše, a sicer jednako sredstvo, sploh v sredstvo, v katerem se hitrejše širijo, je lomni kot večji od vpadnega, in pravimo, da se žarki lomijo o d vpadne navpičnice. V prvem slučaji je lomni kazalec večji, v zadnjem manjši od jedmce. — Izmed dveh tvarin ona močnejše lomi, katera lomi svetlobo proti vpadni navpičnici. Za. prehod svetlobe iz vzdulia v vodo je lomni kazalec približema = 4 / 3 , za prehod iz vzdulia v steklo se menjava po kakovosti stekla od 3 / a do 8 /r. in še črez. Navadno se lomi svetloba pri prehodu v gostejše sredstvo proti vpadni navpičnici, a zanesljivo to pravilo ni, izlasti ne pri gorljivih tvarinah. Zakone svetlobnega loma nam kaže ta-le poskus. Vzemimo posodo PMNR (pod. 11.), katere „ dno MN in jedna stran MP sta neprozorna, druge strani pa prozorne, in opazujmo senco strani MP, kadar je posoda prazna, in kadar je do RK z vodo napolnena, ob različnih višavah svetlobnega izvora S, katerega žarki padajo na MP. Naj bode MK senca strani MP, 13 ko je posoda prazna, ML pa, ko je v posodi voda; zadnja senca je krajša, ker najskrajnejši žarek se zdaj lomi v vodi in gre po poti PL. Ako se svetlobni izvor višje ali nižje postavi, spremene se tudi dolžine senec MK in ML. Ako je MN vpadna navpičnica, je k = K P M vpadni in /9 lomni kot, zatorej sin « MK . . ML . , . . v . . MK ML sin p — -ttf i m ta poskus kaze, da razmerje P K ' ali sin « PL' sin /?• = n ostane vedno tisto. P K PL Mer zlomljenega žarka se da leliko načrtati, ako je znan lomni kazalec y — n. b Tudi z uže omenjano Couchoixovo pripravo se veljavnost tega zakona leliko dokaže. Najbolj v rabi je pa menda priprava, katero kaže por). 12. Po- Podoba 12. soda je do polovice z vodo ali s kako drugo tekočino na- polnena. Skozi špranjico, ka¬ tera je v središči krožne raz¬ delitve, pustimo v tanini sobi žarke oddaljene sveče, ali žarke skozi odprtino v zapi- ralnici prihajajoče solnčne svetlobe. Na krožni razdelitvi vidimo dve mesti razsvetljeni. Jedno mesto (60) je razsvet¬ ljeno od svetlobnih žarkov, kateri gredo nad tekočino skozi vzduh, se ne lomijo in kažejo vpadni kot (60°), drugo pa od žarkov, kateri gredo skozi tekočino in se zatorej lomijo; to mesto kaže lomni kot (40°). Podoba 13. P Iz vpadišča S (pod. 13) opiše se s kacim koli polumerom krog, kateri seče vpadni žarek v točki A ; iz te točke se spusti navpičnica Ali na vpadno navpič¬ nico PR, ter se razdeli na a delov; b teh delov se odmeri potem iz S na MN ; potem se potegne še CJD/ISR in dobo se točka D, skozi katero gre zlomljeni žarek. Je namreč sin « : sin p — DE : AB = C 8 : AB = a : b — n. V po d. 13 je narisan v vodi zlomljen žarek. Lomni kazalec za vzduh in vodo je namreč 4 / 3 . Zato se AB raz- 14 deli na 4 jednake dele, 3 deli se odmerijo od S do C, potegne se CD/ISR, in SD je mer zlomljenega žarka. Ako je podoba načrtana na deščici in se dene do MN v vodo, vidi se AS in SD v tisti zarisani premi črti. Ako je znana mer zlomljenega žarka, načrta se vpadni žarek na podoben način. tim večji je vpadni kot, tem hitrejše se menja lomni kot. Kadar se pri lomu od vpadne navpičnice vpadni kot bliža gotovi velikosti, bliža se lomni kot velikosti od 90°, zlomljeni žarek pa ločilni ploskvi obeh sredstev. T sin « , , , „ • o sin n ... Iz ——3 = n dobomo sin p = - . Ako je sin a = v , sin p n J ’ je sin /9 = 1, t. j. § = 90°. To se pravi: Ako je sinus vpad¬ nega kota jednak lomnemu kazalcu, je lomni kot jednak 90", t. j. žarek ne stopi več v drugo sredstvo, temuč gre ob ločilni ploskvi dalje. Kadar je [sin « = n, zove se a mejni kot (Grenzivinkel.) Ako je sin a > n, moral bi biti sin /9 j> 1, to je pa ne¬ mogoče. V tem slučaji zatorej lomni zakon ne velja, in izkustvo uči, da se tu žarki več ne lomijo, da v novo sredstvo ne sto¬ pajo, temuč da se popolnem odbijajo od ločilne ploskve. Ta pri¬ kazen se zove popolni odboj ali odsev (totale Reflexion). Meja vpadnega kota pri prehodu svetlobe iz vode v vzduli je 48° 27' 40". Ako napolnimo široko posodo P (pod. 14) z vodo, katero smo skalili s krednim prahom, in vodimo se zrcalom Z v temni sobi solnčno svetlobo pod vpad¬ nim kotom 48° 28' na površje vode, gredo žarki ob površji; ako pa vpadni kot le količkaj povečamo, odbija se svetloba nizdolu v meri mn, razsvetljuje kredne kosce in dela svoj pot viden. Nekoliko navadnih prikazni, katere se razlagajo iz svetlobnega loma. Ako je predmet pod vodo, lomijo se od njega prihajajoči svetlobni žarki pri prehodu iz vode v vzduli od vpadne navpič¬ nice; zaradi tega se prikazuje predmet na višjem mestu, nego je v resnici. MN (pod. 15) je površina mirne vode, S svetla točka pod vodo. Ako bi padali svetlobni žarki med S K in SL na¬ ravnost, ne bi prišli v oko O, temuč v O 1 . V oko O prihajajo Podoba 14. 15 zavoljo tega, ker se lomijo stopajoči iz vode v vzduh. Ker smo pa navajeni na¬ ravnost gledati, išče¬ mo izvora svetlobi v podaljšanji onih žar¬ kov, kateri nam pri¬ hajajo v premi črti v oko, t. j., v S'. Vsako točko predmeta vidi¬ mo višje, nego je. Lehko se je prepri¬ čati, da slika S ' na drugo mesto pride, ako se oko O pre¬ makne ; mesto slike 8‘ zavisi zategadelj od položaja očesa. Ako bi oko tako pomikali, da zavzame S’ vsa mogoča mesta, in bi vsa ta mesta spojili, dobili bi krivo črto. Ako vtaknemo oko v vodo, vidimo vsako stvar na pravem mestu, to je dokaz, da svetlobni žarek Spremeni svojo mer še le v vzduhu, in da nova mer žarka v vzduhu ne prihaja od tod, ker je hodil morebiti žarek v vodi krivim potem. Deni na dno posodi krajcar ali kaj druzega, pa se toliko odmekni, da ti izgine ravno izpred oči. Potem naj kdo drug nalije vode v posodo, pa bodeš zopet videl krajcar in zdelo se ti bode, da je privzdvignen. Vzemi kos papirja, potegni premo črto po njem,, in postavi nanjo stekleno čašo; ako gledaš naravnost od zgoraj doli, vidiš črto tam, kjer se steklo začenja, pretrgano in premakneno. Ako vtaknemo palico napošev v vodo, zdi se nam, da je navzgor prelomljena in malo skrivljena, ker se nam ne vidijo vse nje točke — zaradi različnega položaja proti očesu — jed- nako privzdvignene. Dno posod, v katerih je kaka tekočina, vidimo višje. Rib- njaki in reke zde se nam plitvejši, nego so v resnici. Potapljalec pod površino mirne vode vidi na resničnem mestu le ono točko nad vodo, katera je navpik (vertikalno) nad njim; vsako drugo točko vidi višje, nego je; predmete blizu ob- zora (horizonta) vidi spačene. {Podoba 15). Astronomski lom žarkov (astronomische Stralenbrecliung). Tako imenujejo lom ..svetlobe v vzduhu zaradi njegove različne gostosti v raznih skladih. Zaradi tega loma zvezd in družili nebesnih teles ne vidimo na pravem mestu. Svetloba zvezde z 16 (pod. 16) stopa pri a iz praznega prostora v vzduh, in se lomi proti navpičnici. Potem prihaja svetloba skozi vedno gostejši vzduh in se lomi vedno 1 odoba 1 (>. proti navpičnici. Gostost vzduha raste le t. * a'* polagoma, zato raste tudi svetlobni lom ne¬ znatno, in pot svetlobe ni zlomljen, temuč kriva črta, in oko vidi zvezdo v meri tan¬ gente tej krivi črti, zatorej bližje temenišču (zenitu) n ali višje, nego li je v resnici. Zvezda se vidi tem bolj vzdvignena, čim bližje je obzoru. Vrhovi gora se nam zde višji, nego so. To je tudi vzrok, da vidimo celo nekatere predmete, kateri so pod ob- zorom. Solnce n. pr. vidimo uže pred nje¬ govim resničnim vzhodom in tudi še po nje¬ govem resničnem zapadu. Zrcalanje v vzduhu (Luftspiegelung). Akogre svetloba skozi vzduhove sklade različne gostosti, odklanja se — kakor uže vemo —- od premega pota, in sicer se lomi pri prehodu iz red¬ kejšega vzduha v gostejši proti vpadni navpičnici, pri prehodu iz gostejšega v redkejši pa od vpadne navpičnice. To nam po- jasnuje, zakaj časili oddaljene predmete dvojno in še večkratno, časih po konci, časih narobe obrnene vidimo, katere prikazni zo- vemo z r c a 1 a n j e v v z d u hu, ali v z d u š n a slepila; pokazujejo se posebno v krajih, kjer solnčni žarki peščene ravnine jako razgrevajo, zaradi česar se vzduhovi skladi, kateri so bližje tal, bolj razrede, nego drugi višji. Pri tacili okolnostih se prav lehko dogodi, da žarki, katere nam kak predmet pošilja, _ po raznih potih do našega očesa dospejo, in v tacem slučaji vidimo od tega predmeta več slik. — Pod. 17 nam pojasnuje, kako je J e rO £ to mogoče, da se predmet vidi narobe. Žarki Ac in Bd priha¬ jajoči od predmeta AB, stopajo v redkejši vzduh in se lomijo od vpadne navpičnice; ker je vsak nižji vzduhov sklad red¬ kejši, gredo ti žarki vedno bolj napošev, in se slednjič pri n in m popolnem odbijajo. Zdaj X b 17 .2 vstopajo v vedno gostejše sklade in se zatorej lomijo proti vpadni navpičnici. Ker iščemo izvora svetlobi le v premi meri, zato vidimo sljko točke A v a, sliko točke B v b, t. j. slika ab je narobe. Žarki, ki od AB menj na pošev izhajajo, ne pridejo v oko. Ker smo navajeni obrnene slike videti le v vodi, nehote mi¬ slimo, da je tam voda, kjer tacih slik vidimo. Znano je, kako se varajo žejni popotniki, kateri — po teli slikah premoteni — res mislijo, da pridejo do vode. O vročih poletnih dnevih opazujemo, da se predmeti v vzduhu tresejo. To tresenje ima podoben vzrok. Kadar solnce bolj in bolj pripeka, vzduhovi skladi neprenehoma spreminjajo svojo gostost, in zatorej svetlobo lomijo mnogovrstno, tako, da predmete vsak hip na drugem mestu vidimo in mislimo, da trepetajo. Kako gre svetloba skozi prozorno sredstvo omejeno z vzpored¬ nimi ravnimi ploskvami? AB in CD ( pod. 18) ste vzporedni mejni ploskvi steklene ploče, S pa svetla točka. Ko bi ploče ne bilo, šel bi Podoba 18. žarek SP v meri Sx dalje; r ker pa stopi v prozorno plo- j čo, lomi se proti vpadni nav¬ pičnici in gre skozi pločo v meri PR. Pri R izstopa iz ploče, ter se lomi od vpadne navpičnice, in sicer toliko, kolikor se je nagnil v steklu proti njej, tako, da je njegova mer RT po izstopu iz ploče vzporedna meri SP ali Sx pred vsto¬ pom v pločo, in oko, ka¬ tero je v meri RT, vidi svetlo točko v S 1 . 'm Ako zatorej gledamo skozi zaprto okno, ne vidimo predmetov na pravem mestu, ali tega zavoljo tenkosti steklenih ploč v oknih niti ne opazimo. Izstopni žarek je ravno tako vzporeden z vpadnim, ako prejde dve ali več vzporedno omejenih različnih sredstev. Lom svetlobe v prizmi. Bodi ABC (pod. 19) prerez tristrane steklene ali kristalne H prizme in S svetla točka, iz katere padajo svetlobni žarki nanjo. Opazujmo svetlobni žarek SP. Pri vstopu v prizmo lomi se ta žarek proti vpadni navpičnici NF-, njegov pot je zdaj E G. Pri G žarek za¬ pušča prizmo, stopi zopet v 2 18 vzduh in nastopi pot GJFI, lomeč se od vpadne navpičnice. Ok6, katero bi bilo pri H, videlo bi točko S v meri HS‘. Svetlobni žarek se lomi dvakrat v tistem smislu, zato je tukaj lom mnogo večji, nego li navadno. Velikost loma se ravna pri sicer jednacih okolnostih po medsobojnem položaji stranskih prizminih ploskev AG in BC, ali kar je tisto, po veli¬ kosti kota <7; ta kot se zato tudi z dve lomeč kot. Čim večji je ta kot, tem bolj se lomi žarek. Rob, v katerem se ploskvi AG in BC stičeti, zove se lomeč rob. Ako gledamo kak predmet skozi prizmo, vidi se nam proti lomečemu robu premaknem Ako se hočeš o tem prepričati, a nimaš steklene prizme, vlij v kozarec z ravnim dnom malo vode, nagni ga nad jednim delom tiskane ali pisane vrste, in glej na jeden del te vrste skozi vodo z jednim, na drugi od kozarca ne¬ pokriti del pa naravnost skozi vzduh z drugim očesom. Del vrste, ki ga gledaš skozi vodo, katera ima podobo dveh stika¬ jočih se ploskev, kakor prizma, vidiš višje, nego del, ki ga gledaš skozi vzduh. Razkroj svetlobe v barvne dele. Barve v obče. Solnčna svetloba in svetloba druzih samosvetljivih teles ni jednovita, temuč sestoji iz različnih delov, t. j., delci svetlobnega eterja tresejo se ob jednem na več načinov; vsacemu načinu tre¬ senja odgovarja posebna svetloba; iz raznih načinov jednočas- nega tresenja izhaja jedno sestavljeno tresenje, katero provzroča 6no navadno svetlobo, katero nam daje solnce, ali kaka druga samosvetljiva stvar. Ko bi se vsak eterjev delec tresel zapore¬ doma tako, kakor zahtevajo posamezni načini tresenja, bile bi dolžine dotičnih valov različne; le zaradi jednočasnega sestav¬ ljenega tresenja so dolžine valov tistega svetlobnega izvora jednake. Ako se nam posreči to sestavljeno tresenje razstaviti v posamezna tresenja, moramo dobiti iz sestavljene svetlobe tudi različne svetlobe, katere vsacemu posameznemu tresenju odgo¬ varjajo, in ta razkroj sestavljenega tresenja, razkroj sestavljene svetlobe je mogoč. Iz sestavljene svetlobe dobivamo različne jed- novite svetlobe. To različnost, kateri vzrok je razlika valovnih dolžin, imenujemo barvo svetlobe. Vsaka sestavljena svetloba se dd razkrajati v jednovite svetlobe različnih barev. Ta razkroj sestavljene svetlobe pokazuje.se najlažje tako-le: Skozi majhno luknjico S (pod. 20) v zapiralnici spustimo snopič solnčnih žarkov v temno sobo. Ti žarki delajo na zaslonu bel, svetel krog n, to je, solnčno sliko. Ako pa ta snopič s tristrano, horizontalno in z lomnim kotom navzgor položeno prizmo dobro zravnanih in uglajenih ploskev prestrežemo, odklanja se solnčna Podoba 20. 19 slika nizdolu. (Ako bi lomni kot obrnili doli, odklonila bi se slika navzgor.) Vrhu tega je zdaj solnčna sli¬ ka raztegnena, na konceh zao¬ krožena, na stra¬ neh pa z dve¬ ma vzpbrednima premima črtama omejena in bar¬ vasta. Širina tej sliki, katera se imenuje barv¬ na slika, šar ali s p e k t r u m, jednaka je pre¬ meru solnčne sli¬ ke, katero dela nezlomljena svetloba, ali jednaka širini odprtine v zapiralnici. Dolžina barvne slike ravna se po tvarini prizme in ve¬ likosti lomnega kota. Pri sicer jednacih okolnostih je tem večja, čim večji je lomni kot, čim večja je prizmina lomljivost, in čim dalje strani od prizme se tista prestreže. V tej sliki razločamo od zgoraj doli sedem glavnih barev. Te so: rudeča, pomarančasta, rumena (žolta), zelena, svetlo¬ modra, temno-modra, in vijolična. Te barve pa ne prehajajo skokoma druga v drugo, temuč polagoma, in v vsaki posamezni opazujemo brezštevilno različic. Sloveči učenjak in preiskovalec Helmholtz razloča v spektru te-le barve: rudečo (cinobrovo), pomarančasto [t. j. ru- meno-rudečo, v kateri rudeča premaguje, barva surika ali svin¬ čene rusovine (Mennig)], zlato-rumeno [t. j. rumeno- rudečo, kjer rumena premaguje; zlato-rumen je svinčeni glaj (Bleiglatte)], čisto rumeno [taka je kromova rumenina (Chromgelb)], zeleno- rumeno, zeleno (čisto zelena je Scheelova zelenina = arzenovo- kisli bakrov okis), cijano-modro (nebno-modro, tako je cijanovo ali berlinsko modrilo), indigo-modro (ultramarin) in vijolično (barva dehteče vijolice). Ako spustimo kateri koli barvni žarek skozi luknjico v za¬ slonu in ga z drugo prizmo prestrežemo, ne dobimo več pisane slike; žarek se sicer še lomi, in to tem bolj, čim bolj je od nu¬ dečega konca barvne slike oddaljen, a razkrojiti v druge barve se več ne da. 2 * 20 Vsaka teli barev ima svoj posebni lomni kazalec. Ako se zatorej govori o lomnem kazalci sploh, brez daljne označbe, kake barve so žarki, tiče se tisti žarkov srednje lomnosti. Ako prestrežemo žarke iz prizme izstopajoče z drugo jed- nako prizmo, katere lomni kot ima nasprotno ležo, zjedinjajo se zopet, vsi pisani žarki v belo solnčno svetlobo. To isto dosežemo, ako, kakor nam ka že pod. 21, propustimo vse barvne žarke skozi Podoba 21. brezbarvno lečo zbiralko LL : katera jih združi v jedno sliko, ki je bela, kakor prvotna solnčna svetloba. Na lečo padajoči žarki stičejo se namreč vsi v tisti točki t, in ako denemo na to mesto zaslon, vidimo čisto belo sliko; ako primaknemo zaslon leči, do¬ bimo še pisano sliko, ali ne več čiste, t. j., vseh barev ne mo¬ remo več razločiti; ako zaslon od t odmaknemo, vidimo obrneno sliko, kar dokazuje, da so se žarki pri t križali. Še jednega načina naj omenimo, kako se imenovanih sedem barev združuje v belo barvo. Vzemi kolut (okroglo pločo), raz¬ deli ga na 7 izsečkov (sektorjev), da so med sabo tako, kakor prostori, katere barve na pisani sliki zavzemajo, pobarvaj te iz- sečke z dotičnimi barvami, vrti kolut prav naglo okolo središča, in videl bodeš vseh 7 barev ob jednem, t. j., videl bodeš belo barvo. Barva bode tem bolj bela, čim primernejše si razdelil kolut, in čim podobnejše barvam pisane solnčne slike so barve, s katerimi si ga barval. Ako želiš to res poskušati, razdeli krog na 7 delov, in vzemi za rudečo, zeleno in vijolično barvo po 60° 45', za rumeno in svetlo-modro po 54° 41', za pomarančasto in temno-modro 34° 11', pa naredi vrtalko. 21 Kakor solnčna svetloba, tako daje tudi svetloba s večnega ali plinovega plamena, ali katerega druzega samosvetljivega te¬ lesa barvno sliko, ako se propusti skozi prizmo. Stoteri poskusi in mnoge prikazni nam jasno pričajo, da navadna svetloba ob¬ stoji iz barvnih delov, kateri so v različni meri lomni. Najmenj se lomijo rndeči, najbolj vijolični žarki. Ako dve ali več barev pisane slike z lečo zbiralko zjedi- nimo v jedno sliko, dobimo barvo, katera je jednaka jedni izmed barev spektra, a se vendar loči od nje v tem, da se da zopet razkrojiti v sestavne dele, iz katerih je postala. Sploh imamo zatorej barve, katere se dade, in take, katere se nikakor več ne dade razkrojiti. Prve se imenujejo sestavljene ali mešane, druge pa jednovite ali jednakošne (hotnogen). Na prvi pogled ni mogoče razsoditi, je li katera barva jednovita ali mešana; treba jo je prej pogledati skozi prizmo, potem se vidi, se li da v druge barve razkrojiti, ali ne. Čim hitrejše se eterjevi delci tresejo, t. j., čim manjši je trpež tresljaja (Schwingungsdauer), ali čim manjša je valovna dolžina, tem višja je barva, t. j., tem bližje je vijolični v spektru. Dolžina valov za rudeče žarke je 0-0006878 %, za vijolične 0-0003945 m l m . Žarkov, katerih valovi so večji od valov rudečih žarkov, in žarkov, katerih valovi so manjši od valov vijoličnih žarkov, naše oko ne vidi, kakor uho ne čnje prenizkih in previ- socih glasov. Iz brzine, s katero se svetloba širi in iz dolžine valov do¬ ločuje se število tresljajev. Kudeča svetloba jih stori v sekundi 440 —, vijolična pa 811 bilijonov! V praznem prostoru širi se svetloba vseh barev z jednako brzino, zato svetloba s krajšimi valovi v tistem času več tresljajev zvrši, kakor svetloba z daljšimi valovi. Ako pa pridejo svetlobni valovi v lomeče sredstvo, pomanjša se brzina krajših valov bolj nego daljših, zato se svetloba s krajšimi valovi bolj lomi. Ako razdelimo barve spektra na dva oddelka, in barve vsacega posebe združimo, dobimo dve mešani barvi; ker imati te dve barvi skupaj vse dele bele svetlobe, zato nam dasti, ako ji zjedinimo, belo barvo. Barvi, ki se združujeti v belo, zovemo dopolnilni (complementare od. Erganzungsiarben). Ako n. pr. vse barve pisane slike razven rudeče pomešamo, dobimo zeleno; ako izločimo zeleno barvo iz pisane slike, in ostavše barve zje¬ dinimo, dobimo rudečo. Rudeča in zelena barva dajeti zatorej belo barvo, ali dopolnujeti se v belo barvo. Dopolnilne barve so dalje: pomarančasta in modra, rumena in vijolična. Tako se bere navadno po fizikah. Helmholtz je pa našel nekoliko drugačne tesultate. Svoje poskuse je on tako uravnal, da so različna spektra se pokrivala in tako barve se mešale, ali pa je vrtel različno barvane krožne izsečke. Barvila mešati v 22 ta namen, kakor so nekateri delali, ne gre, ker jedno barvilo srce žarke, katere drugo odbija. Po Helmholtzu dade izmed spektralnih barev belo: rudeča in zelenkasto-modra, pomaran¬ časta in cijano-modra, rumena in indigo-modra, zelenkasto-rumena in vijolična. Zelena barva spektra nima jednovite dopolnujoče barve, temuč sestavljeno iz rudeče in vijolične, katero zmes Helmholtz nazivlje bagreno (škrlatasto). ct c a S .3 ® go xn< < cd f-s n go ta“ - ^ a «<£2. c;< w cd cd E t CD PT cd p^ >-*•& m El. ^ CD rti , ■ CD tr Ef 12 irr* * »s S CD CT" po CZ2 <1 —'- c-b O 00 1=3" O S SZj. □ =—j. □ w CD K ’3 “ *i*: g ® a ev B - 5. 9» p H tv [3- ® ® 2 CD N 52 I—N O r+ ' g S- ^ p go etri <1 j=fg hs Jz. fc 3 CO CD P < o" go H CD JD P rrb fc* go go 5 ^ >—< 4 . ® 2<(D CD h- g CD O M tc po E 4 M O ^ o ^ rf ^ CD' N >T'c— *. go CD Pj c+PO $ g Sl o 23 P r i m e r i. Ako mešamo pomarančasto (išči v prvi navpični vrsti) in zeleno (išči v prvi povprečni vrsti), dobimo rumeno; zeleno in vijolično dasti belo-modro itd. Spektralne barve imajo v zmesili razno barvilno moč. Ako pomešaš dve barvi v jednaki meri, t. j., ako vzameš od obeli jednoliko, poznala se bode v zmesi jedna bolj od druge. Tista barva, katera ima večjo barvilno moč, je bolj nasičena. Najbolj nasičena je vijolična, najmenj rumena barva. Čim bolj belkasta je barva, tem menj nasičena se nam zdi. Mešana barva bliža se bolj oni sestavljajoči, katera je bolj nasičena. Ako n. pr, me¬ šamo vijolično barvo z jednako svetlo zeleno, dobimo barvo, ka¬ tera je bližje vijolični, nego zeleni. Barve jednako nasičene in jednako svetle dajejo mešano barvo, ki se od obeh sestavlja¬ jočih razloča jednako. Zmes sestavljenih barev ne daje nobene nove barve. Druge barve, katere naš ali kak drug jezik zaznamenuje, ločijo se od gornjih le po svetlobni moči, različnih stopinjah in sitosti. Malo nasičene barve imenujemo svetle, blede ali bele. Ne- bezna barva je svetlo-modra, še bolj bela ali menj nasičena mo¬ drina je bledo-modra, in ako se le malo loči od belega — belo- modra. Pristavek „svetlo-“ nam zatorej tukaj ne pomenja moč- nosti barvne svetlobe, more pa imeti tudi ta pomen. Nasičene barve s slabo svetlobo zovejo se temne. Temno¬ zelena je zatorej zelena barva, katera nima belega v sebi, in le malo svetlobe pošilja v oči. Slaba bela barva naziva se sivo; barva, katera skoraj ni- kakoršnih žarkov ne odbija, je črna. Po množini primešane sive ali črne barve nastajajo mnogobrojne barvne različice (črne, svetlo- sive, srednje-sive, temno-sive barve). Poltna barva (Fleischfarbe) je belkasto-rudeča, ruša (ru- dečkasto-rjava) — temno-rudeča, rumenkasto-rjava in rjava — temno-rumena, olivkasta (olivengriin) — temno-zelena pomešana se sivo itd. Podoba 22. Kdor hoče sam poskušati, kaka mešana barva se iz dveh različnih barev dobi, pa nima potrebnih pripomagal, pomore si lehko tako-le: Izreže naj si iz papirja različnih barev jednacih koscev ali 'kolutcev. Potem naj po¬ loži dva taka kolutca n. pr. pomarančasti p in zeleni a (pod. 22.) na mizo in naj drži med njima kos steklene ploče s tako, da jeden barvastih ko¬ lutcev n. pr. pomarančasti naravnost skozi njo vidi; od drugega pa sliko. Lehko je kolutce ali steklo tako uravnati, da slika jednega kolutca po¬ kriva drugi kolutec in tako žarki obeh barev ob jednem prihajajo 24 v oko. — Ali pa naj si naredi vrtalko, naj prilepi na vsako polo¬ vico koluta papir druge barve in vrtalko zavrti; videl bode mešano barvo. Tudi ta-le poskus se prav dobro ponese: Izreži si iz ten¬ kega barvanega papirja jednolikili kolutcev, pomaži jih s čisto belo mastjo, da so prosojni, položi po dva in dva različno barvana vkup, obrni jih proti svetlobi, in prikaže se ti mešana barva. — Dopolnilno barvo doboš, ako vrtiš kolut, na katerem so vse jed- novite barve razven one, kateri iščeš dopolnilno. *) Bela točka vidi se skozi prizmo pisana. Ker bel predmet sestoji iz nepretrgane vrste tacih toček, zato se te pisane slike po nekoliko pokrivajo, in predmet vidi se na sredi bel; navpično proti robom prizme je pa pisano obrobljen. Mavrica- Mavrične barve so jednake barvam solnčnega spektra, in res mavrica izvira iz razkroja solnčne svetlobe. Mavrica se prikazuje le tedaj, kadar pada solnčna svetloba na deževen oblak. Ako jo hočemo videti, moramo imeti za seboj solnce, pred seboj pa deževne oblake, katere solnce obseva, a solnce ne sme stati previsoko. Navadno jo opazujemo zvečer, ko se po dežji oblaki razdele in so solncu nasproti še posamezni dežujoči oblaki. _ Naj bode (pod. 23) c središče dežne kapljice, sa na¬ njo nad središčem padajoč solnčni žarek. Jeden del tega žai’ka odbija se pri a v vzduh; ker ta odbiti del k mavrici nič ne pripomore, nečemo dalje o njem govoriti. Drugi del tega žarka stopi v kapljo in se tu lomi proti vpadni navpičnici nc, katera ima tisto mer s polumerom ac. Pot zlom¬ ljenega žarka je zatorej nb. V b se žarek zopet deli, jeden del izstopi iz kaplje, drugi se odbije v meri bd; v d se jeden del odbitege žarka bd zopet odbije, drugi pa izstopi iz kaplje, se lomi od vpadne navpičnice ce in se razkroji v barvaste dele, kateri so v podobi zaznamenovani z r, p, rit, z, sm, tm, v, in kateri imajo *) Kakor tukaj, tako se v vseli poglavjih fizike mnogo poskusov da izvršiti na prav priprost način. Taki poskusi povsod zadostujejo, kjer ni treba znanost- nega, natančnega opazovanja in merjenja. Ljudske šole, katere si nabavljajo prav teško in počasi fizikalnih učnih pripomagai, naj bi se preskrbijevale s ta- cimi priprostimi napravami, katere prav malo stanejo in katero naj bi ljudski Podoba 23. 25 različne meri. Jasno je, da vsi barvasti deli ne morejo ob jednem v oko stopiti, ako je daleč strani od kaplje. V oko prihajajo od tiste kaplje le žarki tiste barve, drugi žarki tiste kaplje gredo mimo njega. Pri neki višavi kaplje k prihajajo, kakor nam kaže pod. 24., le rudeči žarki v oko, od nižje kaplje k pa le vijolični. Od kapelj, katere so med k in k', dobiva oko druge barvaste žarke, tako, da vidi ozko pisano sliko, katera seza od k do k'. Jednako pi¬ sano progo delajo tudi vse one kaplje, katere proti solncu in opazovalčevemu očesu Podoba 24. jednako leže, katere so zatorej v krogu, čegar središče S (pod. 24) je se solnčnim središčem in opazujo¬ čim očesom v tisti premi črti. Del tega kroga nad obzorom OZ je mavrica, čim višje stoji solnce, tem manjši je del temu krogu nad obzorom, tem manjša je mav¬ rica. Največja je mav¬ rica, kadar solnce vzhaja ali zapada; ona je tedaj polukrog. V obzoru stoječe oko mavrice ne vidi več, akoje solnce 42° nad obzorom. Zato mavrice ne vidimo po letu nikdar med 10. uro pred poludnem in 4. uro popoludne. Red mavričnih barev je sam po sebi jasen. Znotranji rob mavrici je vijoličen, vnenji rudeč. Ker se močnost vsacega žarka na potu skozi kapljo jako oslabi, treba j e cele proge žarkov, da store v očesu znaten učinek. Jasnejša je mavrica, kadar je v meri Od (pod. 23) več kapljic druga za drugo, ker tedaj več svetlobe tiste barve prihaja v oko. učitelji sami izdelovali. Kupljene fizikalne priprave so jako drage in mnogokrat prav malo vredno, ker so preslabe in izdelane bolj za oko, nego li za dejansko rabo. Prav lepo stoji za parado v šoli marsikaka fizikalna priprava, ko jo pa hoče človek poskušati, staro ali pohabi mu se v rokah. Šolski nadzorniki pri¬ dejo v šolo, pregledajo zbirke učnih pripomagal, ter jih primerjajo so zapisnikom, pa je opravljeno, in učna priporna,gala so v redu. Ko bi se pa gospodje po¬ trudili in razne priprave poskušali, prepričali bi se ne redko, da jih je mnogo nerabljivih in za šolski pouk nopraktičnih. Rekel sem, naj bi si ljudski učitelji priproste priprave sami delali. Da bi to lažje šlo, naj bi vsako učiteljsko izobraževališče poleg umeteljnih aparatov imelo tudi zbirko taeih, katere si lehko vsakdo na deželi sestavi sam. Učiteljski pripravniki pa naj bi -se pod navodom dotičnega učitelja vadili o njih izdelo¬ vanji. Ko bi se učiteljski pripravnik naučil vsak mesec narediti le jeden aparat, sestavil bi si lehko, službo nastopivši, lepo število aparatov, ako bi jih šola še ne imela. 26 Pod. 25. nam kaže kapljo, kjer solnem žarek s“a“ pod nje središčem stopa vanjo. Žarek se pri vstopu lomi, v kaplji dva¬ krat odbija, in pri izstopu lomi in razkroji. Tudi tukaj more od jedne tiste kaplje dospeti lejedna vrsta žar- kov v oko. Od kaplje k“ (pod. 26.) stopajo v ok6 le vijolični, od nižje kaplje k‘“ le rudeči, od drnzih vmes ležečih kapelj pa drugi žarki. Zategadelj od tacih kapelj tudi mavrica postaja. Ker se tukaj žarki dvakrat lomijo in dvakrat od¬ bijajo, se njih močnost še bolj oslabi, nego li pri poprejšnji mavrici. Ta mavrica je zato mnogo slabša od prve insezove stranska (Nebenregenbogen). Ta mavrica je od zno¬ traj rudeča, od zvunaj vijolična, nje barve so zatorej v nasprot¬ nem redu, kakor barve glavne mavrice. Ker to mavrico višje kaplje delajo, kakor glavno, je premer nje večji od onega glavne mavrice. Podoba 25. Podoba 26- Časih se vidi še druga in tretja stranska mavrica, katerih barve so še slabejše, nego li one prve stranske mavrice. Ako je deževni oblak nasproti solncu premalo' razširjen, vi¬ dijo se le odlomki jedne ali druge mavrice. Ako je solnčna svetloba pri vzhodu ali zapadli prav rudeča, je tudi mavrica skoraj samo rudeča in rumena. Tildi mesečina dela časih mavrico. Iz prostora med glavno in stransko mavrico prehaja mnogo svetlobe v kaplje, se odbija od njih notranjih ploskev in ne pride več v oko opazovalčevo. Zato je ta prostor temnejši, nego pro¬ stori na obeh straneh mavric. 27 Mavrici podobne prikazni opazujejo se na razsvetljeni ste¬ kleni obli, napolueni z vodo, na vodometih, slapih itd., ako solnce sije na padajoče vodne kaplje. Pri slapih je mogoče videti ves mavrični krog, ako je stališče opazovalčevo visoko in solnce nizko stoji. Barva predmetov. Različne stvari prikazujejo se nam v drugi barvi, nego je dna nanje padajoče svetlobe. Po dnevu n. pr. pada na vse pred¬ mete čista, bela solnčna svetloba, zakaj zatorej ne vidimo vseh predmetov belih? Le malo stvari je, katere se prikažejo v beli svetlobi bele, v rudeči rudeče itd.; večina stvari je v beli svet¬ lobi barvasta, v jednostavni svetlobi pa temna. Same na sebi stvari nimajo barve, dobivajo jo še le z odsevom svetlobe. Stvari pa ne odbijajo vse svetlobe, katera pada nanje. Ako bi stvari odbijale vso nanje padajočo svetlobo, bile bi v solnčni svetlobi vse bele, v rumeni vse rumene itd. — Vendar svetlobna barva spreminja prirodne barve, t. j., barve, kakor se vidijo pri navadni dnevni 'svetlobi. Zeleno in modro se nam zdi pri rumeni svet¬ lobi sivo, rudeče pa temno-rjavo. Nekatere gospe, ki jim je to znano, ogibljejo se pri plesnih toaletah tacih barev, katere pri rumenkasti svetlobi oblede. Glumači (gledališki igralci) morajo si obraz lepotičiti, sicer bi se videli prebledi. Neprozoren predmet se vidi v solnčni svetlobi bel, ako vse svetlobne žarke odbija v tisti meri, kakor so v solnčni svetlobi. Ako nekatere žarke solnčne svetlobe posrče, vidi se v oni barvi, katero delajo ostavši solnčni žarki. Ako posrče vse žarke, kateri nanj padajo, je črn ali temen. Ni predmeta, kateri bi čisto nič svetlobe ne popival, ali pa vse nje barvaste dele slabil v tistem razmera, zato tudi noben predmet ni popolnem bel, nasprotno pa tudi ni nobenega popol¬ nem črnega predmeta, ker noben predmet ne posrče vse svetlobe. Barva predmetov v solnčni svetlobi ni jednovita, ona je se¬ stavljena iz barvastih žarkov, kateri se na njih površini na vse strani odbijajo ali razsipljejo. Barva predmeta se zatorej ravna po množini in razmera posrkanih solnčnih žarkov. Ako pade pisana slika na barvasto telč, vidijo se jasno samo take barve, iz katerih sestoji pri beli svetlobi barva tega telesa. Na živo-rudečem papirji je modri in vijolični del pisane slike temen. Te barve zatorej ta papir posrče, in barva, v ka¬ teri se nam pokaže, sestavljena je iz ostavših neposrkanih barev pisane slike. Vzduhovi delci odbijajo posebno take žarke, kateri skupaj narejajo modro barvo. Zato pravimo, da je nebes moder. Nebes je 28 namreč vzduli, katerega odsev modre svetlobe dela vidnega. Čim čistejši vodenih kapljic, dima in prahu je vzduh, tem lepša je nebesna modrina. Kadar je vzduh napolnen z vodenim so- parom, dimom itd., te snovi odsevajo belo svetlobo, in modra barva vzduha prehaja v belkasto in sivo. Najlepši je nebes, ko se po dežji zjasni, ker je tedaj vzduh najčistejši. Ako so vodeni mehurčki vvzduhu precej zgoščeni, propuščajo posebno rudeče in rumene žarke. Zgoščujejo se pa vodeni sopari o jutrnjem in ve¬ černem hladu, ko solnce vzhaja in zapada, in od tod prihaja j u- trnji in večerni žar (zora, zarija). Tudi po dnevu vidi se solnce skozi ne predebelo meglo — rudečkasto. Jednako razlagamo si barve prozornih stvari v propuščeni svetlobi, katera isto tako nikdar ni jednovita. Prozorne tvarine posrčejo nekoliko bele svetlobe, ki pride vanje, a ne vseh delov v jednaki meri, zato so tudi barvaste. Pisana slika iz njih pri¬ hajajoče svetlobe ni nikoli popolna. Nobena tvarina, ni steklo, ni vzduh, ni voda, ne propušča popolnem svetlobe, zato dobiva vsaka, vsaj v večjem skladu, neko barvo. Tudi debel sklad pre- kapane (destilovane) vode je bledo-modre barve. Oble (sferične) leče. Prozorno telo omejeno z dvema krajcema oble, ali s krajcem oble in ravno ploskvijo, imenuje se obla leča. Navadno rabijo sitpVl pn p Razloča se teh-le 6 oblik (gl. pod. 27 ): Podoba 27. 1) dvojno-vzbokla (biconvex) leča ima na obeh straneh vzboklo ploskev; 2) ravno-vzbokla (planconvex), jedna ploskev je ravna, druga vzbokla; 3) vboklo-vzbokla (concav-convex) z vzboklo in vdrto ploskvijo; prva je bolj skrivljena ; 4) dvojno-vbokla (biconcav) z dvema vdrtima ploskvama; 5) ravno-vbokla (plan-concav), jedna ploha je ravna, druga jamasta; 29 6) vzboklo-A r bokla (convex-concav) z vzbokneno in vdrto plo¬ skvijo; prva je menj skrivljena. Premi črti, katera gre skozi krivin središča (Kruminungs- mittelpunkt) obeh ploskev, ali, če je jedna ploskev ravna, na tej navpik stoji in skozi krivine središče druge ploskve gre, pravi se le čin a os. G-re-li os skozi lečino središče, to se zove leča usrediščena (centrirt). Določba točke, v kateri se združijo žarki po prehodu skozi iečo. LL‘ (pod. 28) naj je dvojno-vzbokla leča, 8 svetla točka v nje Podoba 28. Z _ ' (P .— osi, A in B naj sta kri¬ vin središča obeh nje oblih ploskev; krivinen polumer AM = AD nai je = B, BN = BC pa — r. Debelina lečina CD je navadno tako majliena, v da se sme v primeri z drugimi veličinami pustiti v nemar. Žarek, ki navpik na ploskev ali nje tično ravnino v dotikališči pada, ne lomi se. Tak žarek je tukaj SC, zato gre naravnost skozi lečo do D; tu izstopi iz leče in se zopet ne lomi, iz tistega vzroka ne, kakor prej ; njegov pot po izstopu iz leče je zatorej DE. Ta žarek imenujemo glavni žarek. Od družili napošev na lečo padajočih žarkov motrimo le take, kateri z lečino osjo delajo majhne kote, tako, da smemo namesto njih sinusov postaviti njih loke, ker se sinusi in loki majhnih kotov jako malo razločujejo. Opazujmo zdaj pot tacega žarka, n. pr. pot žarka SN. Vpadna navpičnica je PB ; po vstopu v lečo lomi se žarek proti njej, in njegov pot je NM-, pri Al izstopa iz leče in se lomi od vpadne navpičnice HA ; njegov pot je Ms, in se v točki s stiče z glavnim žarkom. Kakor ta žarek, tako se vsi žarki, ki z le¬ čino osjo napravljajo tisti kot q>, združujejo z glavnim žarkom v točki s. Ta točka s je slika svetle točke S. Dalja SC svetle točke S od leče naj je = a , (JE = DE — 7n, in Ds = a. 30 Ako je n lomni kazalec za prehod svetlobe iz vzduha v lečo, • rt ' je = n. Ker je kot q> zel6 majhen, sta tudi in ■/ prav majhna in namesto njih sinusov ali tangent smemo deti mero kotov, zatorej y = n, ali (3 = n. y, § je pa = q> -f- d, in y = d — ep 1 , zatorej g> + S == n (tf — = (n — i) S — ncp' . . . 1). Ako spustimo iz N navpičnico N J na os, denemo S J — SC — a, EJ — CE — m ; BJ = BC — r, in vzamemo namesto tangente lok, to je v trikotu NSJ: N J = acp, in q> = , v tri¬ kotu NJE : NJ = A J J rS, m S — — . — r postavimo, dobimo nirp', in g/ NJ m ; v trikotu NJB pa N J Ako te vrednosti od NJ = (n-1) NJ a r cp, (p' in d v jednačbo 1) n-1 r n. NJ .. 1 - ali — m a n m • . 2 ). Za lom pri M je: S | n ‘ l ■ — — , ali — = —, zatorej v — J sm v n ’ r n J w. /i. v je pa — ^ •+• «, f« — ' = —— , m s tenu vrednostmi iz 3) Akojednačbi 2) in 4) seštejemo, dobimo: « je oddaljenje slike od leče, ali sl iki n a dalja (Bild- weite), a pa dalja predmet o v a. Zadnja jednačba nam zate¬ gadelj pokazuje, v kateri zvezi so slikina in predmetova dalja, lomni kazalec in krivin polumeri lečinih ploskev. Iz te jed- načbejetudi razvidno, da slikina dalja ne zavisi o velikosti k6ta cp, dokler je ta zelo majhen. Ko bi kot ep bil velik, bi v gornja jednačba ne veljala. Približema velja zatorej ta stavek: Žarki, kateri padajo na lečo blizu nje sredine, združujejo 31 se po prehodu skozi njo vjedni točki. Taki žarki se zovejo središčni (centralni). Iščimo najprej ležo stikališča (Vereinigungspunkt) žarkov, ki padajo vzporedno z osjo na lečo. Taki žarki prihajajo iz ne¬ izmerne dalje, od neskončno oddaljenega predmeta, zato moramo vzeti predmetovo daljo a brezkončno veliko. Zaznamenjajmo za ta slučaj daljo stikališča (Vereinigungsweite) s p, to dobimo iz 5) : Točka, v kateri se vzporedno na lečo (-0 (( + b > P prihajajoči žarki po prehodu skozi njo združujejo, imenuje se go¬ riš če ali žarišče (focus, Brennpunkth Ime izvira od tod, ker se sč svetlobo tudi toplina tukaj zbira. Dalja p te točke od leče zove se goriš čina dalja (Brenmveite). + 1 .r ^ R ) 1 spremeni se 5) v: Z vrednostjo (n-1) 111 - + 6), to je: Vsota zame n iti h (reciprok) vrednosti slikine in predmetove dalje je jednaka zameniti vrednosti goriščine dalje. — To pravilo velja tudi, ako je svetla točka S blizu osi. Ker je pri tvarinah, iz katerih se leče brusijo, »> 1, je gori- ščina dalja p, kakor je razvidno iz izraza ~ = (n-1) (v+i)’ p pozitivna, t. j., žarki se stičejo na drugi strani leče, ne na tisti, iz katere prihajajo. — Goriščina dalja p ostaja za tisto lečo vedno tista. Jednačba 6) ne velja samo za dvojno-vzboklo lečo, za ka¬ tero smo jo neposrednje računali, temuč tudi za vse druge leče, le za polumera r in R moramo dotične vrednosti in znake po¬ staviti v račun. Krivine središče vbokle ploskve ima nasprotno ležo, kakor 6no vzbokle ploskve. Ako je polumerjvzbokle ploskve pozitiven, je zatorej oni vbokle ploskve negativen. Polumer ravni ploskvi je brezkončno velik. Zatorej je: 1) za dvojno - vzboklo lečo : pozitivno; p = ("-■O (j + |), V zatorej 2) za ravno-vzboklo lečo: ~ = (n-1). ~, p zatorej pozitivno; 3) za vboklo - vzboklo lečo: ~ = (n-1) , p zatorej pozitivno, ker je tu r <12; 32 1 f 1 4) za dvojno - vboklo lečo: — = ( n-1 ) ^- (w-l) , p zatorej negativno; 1 R ) 5) za ravno-vboklo lečo: P ( n_ ^) -»p zatorej negativno; 6 ) za vzboklo-vboklo lečo: ^ = (n-1). p zatorej negativno, ker je tu r > R. Imamo zatorej leče s pozitivno in leče z negativno goriščino daljo. Leče s pozitivno goriščino daljo so zbiralke (Sammel- linsenj, — zovejo se tudi sploh vzbokle leče; leče z negativno goriščino daljo se pa imenujejo razmetnice (razsipnice, Zer- streuungslinsen) ali sploh vbokle leče. Vzporedni žarki, kateri padajo na razmetnico, izstopajo iz nje razhodno, in sicer tako, kakor bi prihajali iz jedne točke pred lečo — iz gorišča. Tu se zatorej niti svetloba, niti toplina ne zbira, to gorišče je zatega¬ delj umišljeno (imaginar). Primerno imenuje se umišljeno gorišče leč razmetnic tudi' — ■_ ra zmetali šče, in negativna goriščina dalja — • razmeta.liščina dalja (Zerstreuungspunkt, Zer- streuungsweite). K lečam zbiralkam spadajo dvojno-vzbokla, ravno-vzbokla in vboklo-vzbokla, — k lečam razmetnicam pa dvojno-vbokla, ravno-vbokla in vzboklo-vbokla. Ako so p, p' in p" goriščine dalje prve, druge in tretje vzbokle leče, lehko je najti, da je p“ > p' > p. —• Ona leča, katera ima manjšo goriščino daljo, je ostrejša ali močnejša. Pri sicer jednacih okolnostih je zatorej dvojno-vzbokla leča močnejša od ravno vzbokle in ta zopet moč¬ nejša od vboklo-vzbokle. Ravno tako je pri lečah razmetnicah p" > p' > p, ako so p, p', p“ absolutne vrednosti razmetališčinih dalj prve, druge in tretje vbokle leče. Za dvojno-vzboklo lečo, katera ima obe ploskvi jednaki, je goriščina dalja približema jednaka krivine polurnem. Za prehod svetlobe iz vzduhav steklo je namreč lomni kazalec blizu jednak % zatorej je n-1 = ’/„, R = r, ih - = 'k (- + -) = ali P e=3 r. Prikazni leč zbiralek. Za leče zbiralke smo našli jednačbo - = - — _ v kateri je p pozitivna vrednost. Iz nje je razvidno, cc p ct da je slikina dalja a tem manjša, čim večje je a, ali čim dalje 33 strani od leče je predmet. Kadar je predmet v neizmerni dalji (a torej brezkončno velik), je a — p, in to je najmanjša vrednost, katero more « imeti. Ako a pojemlje, « vedno raste; kadar je « — 2 P> J e tudi k = 2 p, t. j., predmet in slika sta jednako daleč od leče. Ako se predmet še dalje gorišču približuje, raste « prav naglo, in ko pride predmet v goniče (a — p), je « brezkončno velik, izstopajoči žarki se stičejo še le v brezkončni dalji, t. j. vzporedni so med seboj. Ako se predmet še bolj približuje leči, ako je zatorej a < p ali - > to je a negativno. Vsakako je pa ~ zatorej « > a, ker absolutno vrednost - dobimo, ako odvzamemo - od -. a pa Slika predmetova je vtem slučaju na tisti strani leče, kakor pred¬ met, le bolj strani od leče, nego ta. Žarki se tedaj po izstopu iz leče razhajajo, vendar menj nego pri vstopu v lečo, tako, da bi nazaj podaljšani križali se pred lečo v točki, katera je dalje od leče, nego svetla točka. Ako padajo žarki na lečo zbiralko shodno (convergent), tako, da bi se, ko bi skozi lečo šli brez lomljenja, zjedinili na drugi 111 strani leče, vzame se a negativno, zatorej je - = - -, in a < a, t.j. stikajoči se žarki se po prehodu skozi lečo CC Cl zbiralko še hitreje stičejo, nego bi se brez nje. Razhodni in vzporedni žarki se zategadelj po prehodu skozi lečo zbiralko stičejo ali vsaj menj razhajajo, shodni pa še shod- nejši postajajo; od tod prihaja tudi ime teh leč. Kar smo dozdaj rekli, velja tudi o svetlih točkah blizu le¬ či ne osi. Podoba 29. Sliko predmeta mer- stveno določiti je leliko, ako ni preobširen. Ako hočemo n. pr. najti sliko predmeta AB {pod. 29), dovolj je, da določimo ležo slikama njegovih krajnih toček A in B. Da najdemo sliko točke, zadostuje, da potegnemo iz nje dva žarka, ter iščemo, kje se stičeta po prehodu skozi lečo. Je- den teh žarkov naj je glavni, t. j., oni, ki gre skozi lečino središče. Potegnimo zatorej najprej glavni žarek Aa, ki se ne lomi, potem 3 34 žarek AC, kateri se lomi pri vstopu in izstopu; ta dva žarka se stičeta v točki a, ta je zatorej slika točke A. Kavno tako se dobo slika točke B v b. Slika predmetu AB je zatorej ah. Veličina slike leče zbiralke. Trikota AOB in aOb v pod. 29. sta si podobna, zato je: ah : AB — NO : MO. Veličina slike se zatorej ravna po razmeru NO : MO. Ta razmer pa izrazimo leliko drugače. ON je namreč = a, O M pa = a, zatorej je = - — Iz jednačbe ^ + - = - pa najdemo « = zatorej je - = ali ^ = -2- . Dokler je a—p > p, ali a > 2p, t. j., dokler je dalja predmeta od leče večja, nego dvojna goriščina dalja, je ulomek pristen (echt), in slika ah manjša od ah AB 1 ali predmeta AB. Kadar je a—p = p ali a = 2p, je ah — AB, zatorej slika jednolika s predmetom. Ako je pa a—p v zgornjih pa ceio 17% % kratkovidcev. V jednem razredu ni našel niti polovice pravilnih oči. Še žalostnejše resultate našel je lani (1880.1.) na prvi državni gimnaziji, kjer je večina šolskih sob pretemna. Vzrok tem žalostnim prikaznim je nevednost in neskrb, ali pa ničemurnost in nemarnost. Koliko se uže pri nežnih otrocih greši! Kako malo se navadno pazi na oko! Le redko se išče pomoč pri zdravniku, in to največ še le tedaj, ko je uže teško pomagati. Mnogi si pokvarijo oči z naočnicami, katere njih očem niso prikladne. Namesto povprašati za svet očesnega zdravnika, kupujejo se naočnice tako na slepo srečo. — Mladina dan danes rada posnema bedasto modo, brez potrebe nositi naočnice, šči- palnike (Zwicker) in jedno-očniee (Monocle), in se ponašati z očesnimi pogreški, kakor bi res kratkovidnost bila zaželena. Pozneje se, se ve, marsikdo kesa, ali prepozno je —kupil si je kratkovidnost in ne more se je iznebiti. liže pri rojstvu otrokovem se časih greši. Premočna svet¬ loba je novorojencu zelo nevarna. Roditelji in drugi, katerim je skrb za otroke izročena, morali bi zelo previdni biti. Oko se 60 mora otroku večkrat očistiti, in paziti je treba, da je v sobi poleg prave svetlobe tudi čist vzduh. Nekatere matere puščajo vso noč goreti luč, da jim je ni treba užigati, ako jo potrebujejo. To je otročjim očem kvarno, posebno, ako so občutljive. — Prav majhni otroci so časih skoro popolnem poslom prepuščeni, in otrokom se pri teh ne godi vselej kaj dobro. Kolikokrat vidiš otroke voziti v odprtih vozičkih ! Ubogo dete leži vznak in mora neprestano gledati svetli nebes. Še solnca v ga ne čuvajo vselej. Ali je čudo, ako otrok postane slaboviden ? Človeka jeza zgrabi, kadar vidi kaj tacega. Naj nemarna pestunja leže vznak, in naj gleda svetli nebes, skusila bode, kako je to prijetno. Paziti je treba, kako je otročja posteljica postavljena. Glava ne sme biti obrnena proti oknu, posebno v sobah ne, katere leže proti vzhodu, ker tu pada zjutraj močna svetloba v oko in slabi vid. To velja tudi o posteljah za odraščene. —■ Nekateri navlašč obračajo zglavje proti oknu, češ, da otroci predolgo ne spe. To ni pametno; rajši otroke na kak drug način spraviti iz postelje. Ako je okno po noči zagrneno, naj se ne odgrne na hip; nagla sprememba svetlobe je kvarna. Ako je otrok prva leta svojega življenja prebil brez kvare za svoje v oči, preti mu druga nevarnost, kadar začenja šolo obi¬ skovati. Žalostno, a resnično je, da je kratkovidnosti mnogokrat šola kriva. Tu je treba najprej imenovati šolske sobe; kvarno očesu je, ako je šolska soba temna ali soparna, in ako svetloba ne prihaja od v prave strani. Skrbi naj se, da bode vzduh vedno čist in suh. Šolska soba bodi, kolikor mogoče, svetla, ali svet¬ loba naj ne pada naravnost v oko. Stene naj ne bodo prebele, kajti tudi to ne vgaja očem. Priporoča se, stene svetlo-sivo ali nekoliko modrikasto pobarvati. V temnih šolskih poslopjih na¬ haja se do 2O 0 / o jako kratkovidnih učencev, v svetlih le malo ali nobeden zelo kratkoviden. Rekel bode morebiti kdo: Po mestih imajo lepše šolske zgradbe, nego po deželi, kjer se šole z majhnimi vsotami zidajo, a vendar je po mestih več kratkovidnih učencev, nego na kmetih. To je res, ali pomisliti je treba, da je sploh vzduh na deželi čistejši in očem vgodnejši, nego v mestu, in da si kmetski dečki, hodeči na polje, pašo, v gozd itd. vedno krepčajo oko, česar mestni otroci navadno ne morejo. Graje vredno je tudi to, da so največ še po šolskih sobah klopi jedne mere. Učenček naj drži glavo v pravi višini nad klopjo, a je časih tolik, da se jedva iz klopi vidi- Tudi dijaki srednjih šol, in sicer še taki, kateri bi morali uže paziti nase, pokvarijo si le prepogosto oči. Ne more se jim dovolj priporočati, naj ne drže knjige pri branji in papirja pri pisanji in risanji preblizu očem. Naj ne opazujejo predolgo in 61 nikdar brez potrebe drobnih predmetov, in kadar začutijo pri tacem opazovanji ali drugem delu trud, bolečino, ali kak bodeč v očesu, naj nehajo oko napenjati in naj večkrat zamiže. Nevar¬ nost, da postanejo kratkovidni ali slabovidni, je tem večja, ker se mnogi navadijo prav drobno pisati, in ker je še vedno mnogo šolskih knjig z drobnim tiskom in nejasnimi slikami. Pred seboj imam nekoliko zelo razširjenih učnih knjig za srednje šole, v katerih se nahaja ravno toliko — ako ne več — drobnega tiska, nego navadnega. Po 57—60 vrst _na jedni strani navadnega formata, to ne more biti dobro, kajti šolska knjiga rabi dan za dnevom. A ne le drobni tisek sam na sebi, tudi to dela kvaro, da mora oko malo ne na vsaki strani knjige prehajati od navad¬ nega tiska na drobni. Kadar pridemo do drobnega tiska, pri¬ maknemo si knjigo, da nam ni treba oči tako napenjati, a potem radi pozabljamo odmakniti jo, ko zopet pridemo do navadnega tiska. — Tudi na zemljevidih so imena in znamenja jako drobna in prav gosto skupaj, da je tudi najboljšemu očesu skoraj večala potreba, ako jih hoče razločiti. Iskanje po zemljevidu je veliko bolj trudljivo, nego navadno branje, ker mora človek oko pomi¬ kati na vse strani. Šolske oblasti naj bi prepovedale vse učne knjige in učna pripomagala, pri katerih je treba oči preveč na¬ penjati. To je tem bolj želeti, ker morajo dijaki po zimi doma le pri luči delati, in dijaška luč ni najsvetlejša. Pa ne samo učne, temuč tudi druge knjige naj bi se raz¬ ločno tiskale. Koliko je knjig in druzega berila, katerega človek ne more brati brez kvari na očeh! Redki so, ki mislijo na to, da je slabo za oči, ako se piše na siv, temen papir z bledim črnilom. Otroci in mladenči, dokler rastejo, imajo jako občutljivo oko, in prav lehko postanejo kratkovidni, zato naj razumni ro¬ ditelji, učitelji in odgojitelji skrbno pazijo nanje, da si ne kvarijo oči brez potrebe, da pri slabi svetlobi, posebno v mraku ne bero, da se pri branji, pisanji _ in risanji ne drže sključeno itd. Ako pa spoznajo, da so otroci uže kratkovidni, naj jih uče če dalje iz večje dalje gledati, naj jim n. pr. knjigo polagoma od oči od- mičejo. Na ta način se mladina lehko iznebi kratkovidnosti. Dobro je tudi take otroke pogosto voditi ven na jasno, ter jim tu kazati različne daljne predmete. Žal, da je mnogo roditeljev in druzih odraščenih ljudi, ka¬ teri ne pomislijo, odkod je to, da so sami slabega ali kratkega vida, in mladino k napenjanju oči silijo ali spodbujajo, namesto od¬ vračati jo od vsega, kar je očem kvarno, in skrbeti za dovoljno svetlobo. V družinah je navadno le jedna svetilnica na mizi, in starejše osobe izbero si najboljše prostore, otroci se pa odrivajo, češ, ti imajo dobre oči, ni treba jim mnogo svetlobe. Otroci, se 62 ve, ne vedo, kakšne nasledke to ima, in nekateri se celo pro¬ stovoljno od luči odmičejo, hoteči starejšim pokazati, kako malo svetlobe potrebujejo, da morejo še brati ali pisati. Trudljivo je tudi branje not pri igranji na klavirji, ker mora oko več druga nad drugo stoječih not ob jednem videti. Škodljivo je to posebno zvečer, ker se navadno sveče med note in oko postavljajo. Rabiti bi se morali prosojni zasloni. Škodljiv očem je nemiren, trpoleč plamen. Oko se pri ne¬ mirni svetlobi skoro utrudi. Plamen svetilnice naj bode v taki višini, da oko ni zasenčeno, zato naj se ne rabijo neprozorni zeleni zasloni, temuč beli prosojni. Svetilnica naj ne stoji preblizu očem, ker toplota, katero izžarjeva, očesu ne vgaja. — Na kvar očesu je gledanje drobnih stvari po solnčnem zapadu ali pri slabi luči. Nevarna za mrežnico je premočna svetloba. Ako je svetloba prehuda, pokvari nam mrežnico lehko do kraja. V solnce ne moremo gledati, sicer oslepimo. Tudi bliskanje — posebno po noči, ko je zenica bolj razširjena — teško prenašamo. Mnogi so uže oslepeli, ker se jim je iznenada zabliskalo pred očmi. Slabo je gledati gladke, svetle in sijajne stvari, n. pr. led, sneg, zrcalo, vodo itd., kadar solnce sije nanje. Nespametno je, brez potrebe na solnci brati, pisati, šivati itd. Kvarno je, dolgo gledati v mesec, plamen, svetlo luč, žareče oglje itd. Pekarji, kuharice, kovači, netilci parnih strojev in drugi, kateri morajo v vročini delati in v ogenj gledati, so v starosti slabega vida, in nekateri, ki so zelo občutljivih oči, celo oslepe. Prevelika močnost in nagla sprememba svetlobe je tudi zdravemu očesu nevarna, toliko bolj naj se je čuva, čegar vidni živec je uže tako slab in razdražen. Delalci, kateri brusijo steklo in kovine, urarji, bakrorezci, kamenopisci itd. ne morejo si dovolj čuvati oči. Kvarno je po¬ sebno ponočno delo, prah in dim, katerim se pri nekaterih ro¬ kodelstvih ne da ogniti. Priporoča se tacim delalcem snažiti in zračiti delalnice, izpirati si pogosto oči, večkrat po nekoliko časa počivati in vkrog sebe gledati. — Delalci, kateri obdelujejo kamenje in kovine, morali bi nositi posebne naočnice, da jim od- letavajoči oskalki ne zadevajo očesa. Po južno-slovenskih in družili južnih krajih Stanovniki na¬ vadno nimajo peči. Po zimi posedajo po nizkih ognjiščih, na katerih palijo največ slaba in surova drva, da skoraj ni druzega iz njih, nego dim. Vrhu tega je še mnogo koč brez. dimnika — in dim se vlači po vseh prostorih; ako še burja pride, kadi se v teh črnih beznicah tako, da je čudno, ako ljudje, ki so obso¬ jeni notri bivati, ne oslepe. Ljudstvo v tacih krajih vnemati za čedna ognjišča in peči, reklo bi se širiti kulturo. 63 Še kvarnejši, nego navadni dim, je tabakov dim, ker se v tabaku nahajajo otrovne (strupene) tvarine. Pa kaj človek mara! Kolikokrat rajši trpi, da mu oči zatečejo, kakor bi se odrekel sladkemu dimu, ali skrbel, da bi se odpravil tabačni dim iz sobe ali pivnice. Slaba je navada, hodeč brati, še slabša brati na vozu ali med vožnjo na železnici. Oko je tu nemirno in se zelo trudi. Na kolodvorih prodajajo novine in drugo berilo. Da bi se človek ne dolgočasil med dolgo vožnjo, kupi si berila in kvari si oči. Razvada, med vožnjo brati, je posebno v Ameriki vdomačena. Tam ima železniški vlak tiskarno seboj, na postajah vzprijemlje iz mest brzojavna poročila, katera se hitro tiskajo in potnikom izdajajo. O novinali bodi omenjano, da so ozki stolpci (kolone) za oči boljši, nego široki, ker se pri ozkih oko menj porniče. — Da menj časa izgube, bero nekateri novine le površno; bralec bi rad hitro izvedel, kaj je vse v novinali, in vse članke — rekel bi — preleti z očesom.' Oko pri tacem površnem branji precej trpi. Sploh je hitro branje bolj kvarno, nego počasno, kjer se oko le počasi premiče. Zato zabavno berilo oko hitreje utrudi, nego branje znanostnih spisov. Zabavne spise beremo hitro, znanostne pa počasi. Jako trudljivo je prepisovanje, ker se mora oko vedno sem ter tija obračati, še bolj trudljivo je risati po vzorcih. — Kvarna je navada, v postelji brati. Človek išče v postelji po¬ čitka; dokler pa oko ne počiva, tudi živci ne najdejo pokoja. Kadar človek hudo bolezen prebije, mora se še dolgo vsa- cega napora čuvati, ne sme se truditi s hojo, ne sme preveč jesti, piti itd., — le očem malokdo prizanaša. Naravno, dolg čas je prebolniku, in zato bere; naj si krati čas — kdo bi mu to prepovedoval? — ali pozabiti mu ni, da je tudi oko počitka in krepčanja potrebno. Ne redko je držanje telesa krivo kratkovidnosti. Mnogi se drže pri delu, kolikor je mogoče nerodno. Kolikokrat se vidijo dekleta, katera šivajo čepe. Šivanje si pripno na koleno, in glavo drže tudi malo ne na kolenu. Stari sključeni ženici se to ne more zameriti, mladenki je pa to grdo, ko bi uže škodljivo ne bilo. Nekateri se pri delu tudi tako drže, da se jedno oko bolj napenja, nego drugo; zaradi tega dobe oči nejednake doglede. Kvaren očesu je vsak krvni naval. Naval krvi pa provzro- kujejo razne okolnosti; omenjati hočemo tu neprimernih, tesnih oblačil, trdih, neugibičnih Zavratnikov, pasov, stanov na zadr- guljico (Schniirleib) itd. — vročine in dušnega napora precej po jedi. Sobe, v katerih «6 dela, naj šene grejejo preveč; po kosilu naj duh nekoliko počiva. Čuvati se je dobro močnega svetlobnega odseva. Solnce naj ne sije v sobo; stene — kakor smo uže pri šolskih sobah 64 omenjali — naj ne bodo prebele; kvarno očem je tudi, ako stene nasproti stoječih hiš svetlobo preveč odsevajo. — Ne priporoča se nositi senčnike preživih barev, ker je odsev prejak. Nekatere dame nosijo celo rudeče podvlečene senčnike; šegavi ljudje pra¬ vijo, da zaradi tega, da bi se ne videle tako blede. —■ Da se branijo vetru, nosijo dame tu pa tam naličja (Schleier). Tudi naličja naj ne bodo živih barev; naličje bodi sivo ali modrikasto. Prav občutne oči ne morejo prenašati nikacega naličja. Nekatere dame dobe vrtoglavico, ako si potegnejo naličje črez oči. Omenjali smo uže, da se oko lehko tudi škilenju privadi, in to se rado zgodi uže v nežni otročji dobi. Roditelji naj bodo zatorej tudi v tem oziru pazljivi. Od otročje posteljice naj se odstranijo vsi sijajni predmeti. Pestunje naj ne pestujejo otrok vedno na jedni roči, in naj jim igrač in druzih stvari ne drže preblizu oči. Premajhnih, predrobnih in sijajnih igračic naj se otrokom ne daje. Odraščeni, kateri so zaradi slabih očesnih mišic škilenju nagneni, in kratkovidni ne smejo oči prehudo napenjati. Kogar oči bole, naj gre k zdravniku. Le zdravnik zna bo¬ lezen in nje vzrok prav spoznati, in najti pravo zdravilo. — Mnogi menijo, da je za vsako očesno bolezen dobro oko izpirati ali hladiti z mrzlo vodo, ali motijo se; pri očesnem kataru je to brez dvoma kvarno; vnetico zvunanjih delov je sicer možno na ta način odpraviti, a vnamejo se lehko notranji deli. Naočnice. Naopake kratkovidnega in daljnovidnega očesa so, da prvo žarke daljnih predmetov premočno, a drugo žarke bližnjih pred¬ metov preslabo lomi. Imamo pa sredstev, s katerimi obema lehko pomagamo. Kratkovidec potrebuje sredstva, katero stika¬ joče se žarke počasneje stiče, in to je vbokla leča; on naj za¬ torej dene pred. oko vboklo lečo. Daljnogledcu je treba pomočka, katero stikajoče se žarke še bolj stiče, in to dela vzbokla leča, on zatorej naj gleda skozi vzboklo lečo. Ako gleda kratkovidec v vidni dalji zdravega očesa stoječ predmet skozi primerno lečo razmetnico, razsiplje ta svetlobne žarke toliko, da se ne stičejo pred mrežnico, temuč še le na mrežnici. Ravno tako se križajo iz vidne dalje zdravega očesa prihajajoči žarki na mrežnici dalj¬ novidnega očesa, ako gleda daljnovidec skozi primerno lečo zbi¬ ralko. Leče, katerih se kratkovidni in daljnovidni ljudje poslu¬ žujejo, da morejo tudi predmete v navadni vidni dalji razločno videti, imenujejo se naočnice. Kratkovidnost in daljnovidnost imati različne stopinje, zato morajo tudi naočnice biti različne. Za vsako oko niso vsake na- 65 očnice; naočnice se morajo ravnati v po očesu, po večji ali manjši kratkovidnosti ali daljnovidnosti. Cim večja'je kratkovidnost ali daljnovidnost, tem večja mora biti razsipna ali zbiralna moč nar¬ očnic, ali tem manjša mora biti njih goriščina dalja. Goriščina dalja leče, katera je pohabljenemu očesu najprimernejša, se da izračunati iz obrazca (formule), kateri smo našli za leče, namreč lil -h Naprej hočemo to jednačbo za svoj slučaj pre- 1Z obraziti. Ker ima slika stati na tisti strani leče, kakor predmet, moramo vzeti slikino daljo negativno. Oko mora dalje sliko tako videti, kakor bi prišla iz tiste dalje, iz katere oko brez leče razločno vidi; ako je zatorej b vidna dalja bolnega očesa, de¬ nemo a = h. Predmet mora slednjič stati v vidni dalji zdravega očesa; ta dalja naj bode d; namesto a postavimo zatorej d in dobimo: j — j 1) in iz tega p = j--j ... 2). Žariščina dalja p naočnic je na naočnicah označena, in se imenuje številka naočnic (Brillennummer). Pri nas je dozdaj šte¬ vilka naočnic pomenjala palce. Gornje pravilo z besedo povedano slove tako-le: Primerna številka naočnic za kratkoviden ali daljnoviden se dobo, ako se vidna dalja, katera se hoče z na- očnicami doseči, pomnoži z vidno daljo kratkovidnega ali daljno¬ vidnega očesa, in ta vzmožek razdeli z razliko obeli dalj. Obrazec 2) nam tudi kaže, katere vrste leče je očesu treba. Ako je b < d, je žariščina dalja p negativna, kratkovidnemu očesu je zatorej treba leče razmetnice; ako je pa b > d, je dalja p pozitivna, daljnovidno oko potrebuje zatorej leče zbiralke. Ako obrazec 2) v obliki p = - -j ■ napišemo, in pomislimo, da ‘~z je za vbokle naočnice ^ > 1, za vzbokle pa ^ < 1, nas uči, da čim večja je kratko- ali daljnovidnost, tem manjše številke, ali tem ostrejše naočnice so potrebne. Ako tudi so naočnice velika dobrota kratkovidnemu in dalj¬ novidnemu človeštvu, vendar zdravega očesa ne morejo nikdar nadomestiti. Naj so naočnice najčistejše, oko se mora vendar bolj napenjati, nego če gleda skozi vzduh. Zato naj naočnice rabijo le tedaj, ako jih je res potreba, in naj se nosijo, dokler se dela, potem jih je dobro odložiti. Dokler se nosijo, naj bodo, kolikor je mogoče, blizu očem in naj jih popolnem pokrivajo, da ni mogoče črez naočnice gledati; najboljše je, da oko vedno skozi sredo leče gleda. Najboljše je, da ti očesni zdravnik izbere naočnice, ali da ti tvoj vid poskuša in potem pove številko, katero ti je kupiti, 5 66 Ako pa brez zdravnikovega sveta naočnice izbiraš, ne more se ti priporočati dovolj previdnosti. Izbiraj s premislekom in ne hiti, da se ne prenagliš. Naočnice naj imajo popolnem oble (sferske) krivine, zato si jih preskrbi le pri znanem in zanesljivem ume- teljniku, ne pa pri kakšnem kramarji. Vendar ne zanesi se na to, kar ti svetuje optik o številki, on se lehko zmoti. Steklo mora biti popolnem čisto in gladko zbrušeno,. ne sme imeti naj¬ manjše pege, razpokline ali praske. Naočnice naj se skrbno spravljajo v tok (Futteral), kadar ne rabijo, in naj se ne pori¬ vajo sem ter tija in ne puščajo ležati v prahu, sicer dobe jako tenke, prostemu očesu nevidne praske. Leče naj bodo okrogle in precej velike. Žal, da se moda ne ravna po primernosti in koristnosti. Kdo dan danes — razven kake stare ženice ali starega očanca — nosi velike okrogle naočnice? — Kar se tiče tvarine, so najboljše naočnice iz kamene strele (Bergkrystall), čistejše in trše so od steklenih. Naočnice morajo biti takove, da moreš ž njimi brez napora razločno gledati, in da predmetov ne povečujejo in ne pomanj¬ šujejo. Boljše je vzeti slabše, t. j., naččnice večje številke, nego preostre. Posebno, ako še le začenjaš nositi naočnice, izberi si, kolikor je mogoče, veliko številko, in le polagoma jemlji ostrejše, ako je treba. Če vzameš preostre naočnice, vidiš izprva prav jasno skozi nje, ali po dolgi rabi ti oči jako oslabe. Tudi zato je boljše nekoliko slabše naočnice nositi, ker se oko privadi priklad- nejše vidne dalje, ali se vsaj vzdrži pri svoji. — Pri izbiranji zamiži nekaj časa, kadar naočnice snameš, da se ti oči odpoči¬ jejo, predno druge natakneš. Najboljše so periskopske naočnice. Periskopske se zovejo naočnice z vzboklo-vboklimi lečami, katere so tako vdelane, da je vbokla stran proti očesu obrnena; prilegajo se bolj obliki očesa, in zato se tudi predmeti na straneh razločno vidijo. —• Jedna ali druga stran naočnic sme se proti očesu obrniti, ako imajo leče na obeh strančh jednake krivine,. sicer pa ne. Nekateri ljudje nosijo zvečer druge naočnice, nego po dnevu. To je dobro, ali paziti je treba, da se ne zamenjajo. Raba samo jedne naočnice (Monocle) je vselej na kvar vidu, ker se napenja le jedno oko, in vsako oko dobo drugo vidno daljo. — Ako nisti obe očesi jednaki, tedaj je treba izbrati vsa- cemu posebno steklo. Naočnice naj se ne majejo sem ter tija; zato se ščipalniki — posebno,za daljšo rabo — ne morejo priporočati, ker se radi na¬ gibajo. Ščipalniki tudi zato niso primerni, ker se njih pritisek na nos širi do vidnega živca. Stekla naočnic morajo biti ravno toliko vsaksebi, kakor zenice, okvir naočnic more biti po očeh napravljen. — Odsveto¬ vati je zavoljo odseva naočnice s6 zlatim okvirjeni. Boljši je je¬ klen ali rožen okvir. 67 O naočnicah imajo nekateri ljudje čudne pojme. Sin podeduje naočnice po očetu; ker so očetu dobro služile, zakaj bi njemu ne? Tudi to se dogaja, da sosed sosedu posoja svoje naočnice. Kakor mladina rada nosi naočnice brez potrebe, tako se jih starejši ljudje časih branijo, ko bi jih jim treba bilo, ko nam¬ reč postajajo daljnovidni. Povedali smo, kako se spozna, kdaj se pričenja daljnovidnost. Najboljše je precej v začetku daljno¬ vidnosti seči po vzboklili naočnicah. Tu nič ne pomaga siliti' se, temuč dela kvar; daljnovidnost raste in človek postaja poleg tega tudi slaboviden. V tem slučaji naočnice branijo, da daljno¬ vidnost ne napreduje. Primerne naočnice ohranijo vid do visoke starosti. Tudi teškovidec naj pri delu nosi vzbokle naočnice, in sicer naj vzame v začetku nekoliko premočne, skozi katere bolj odda¬ ljenih predmetov ne vidi prav razločno. S časom se oko lažje z manjšim trudom uravnava, in jemljejo se vedno močnejše naoč¬ nice. Raba prikladnih naočnic trud pri uravnavanji očesa pola¬ goma popolnem odpravi. Naočnice so teškovidcu prava dobrota. Slabovidcu naočnice ne pomagajo. Kdor ima bolne oči, ali mu se je sicer čuvati premočne svet¬ lobe, nosi barvane naočnice. Najboljše so sive ali modrikaste; črne ali temno-modre svetlobo preveč popijajo. Morajo pa isto- barvne biti, t. j., imeti povsod tisto otenjavo (Schattirung). Zato se ne sme uže barvano steklo brusiti, kajti, ako se iz barvanega stekla zbrusi leča, je po tanjših mestih svetlejša, po debeljših temnejša. Zbrusijo se zatorej leče iz belega stekla in se potem pobarvajo. — Otroci naj tacih naočnic ne nosijo; ako jih je treba močne svetlobe čuvati, nosijo naj senčilo._ Sploh se priporoča vsakomu, kdor nosi takove naočnice, naj jih nosi le, kadar jih je resnično potreba. Ako svetloba ni premočna, so takove na- očniee kvarne, ker tudi preslaba svetloba dela očem kvar. Slaba svetloba stori mrežnico jako občutno. Dokaz nam je uže to, da nas oči zabole, ako smo nekaj časa bili v temi, potem pa naglo stopimo na navadno svetlobo. Drobnogledi (mikroskopi). Da predmet vidimo, ne sme biti njegov vidni kot premajhen. Vidni kot se poveča s tem, da se predmet približa očesu. To bližanje pa ima svojo mejo, ker se oko na prebližnje predmete ne more uravnati, t. j., ako je predmet predroban, ne moremo mu na ta način vidnega kota tako povečati, da bi ga mogli vi¬ deti. Moči nam pa je s posebnimi optičnimi pripravami vidni kot znatno povečati, in tako tudi predmete videti, katerih sicer za¬ radi njih drobnosti ni možno videti. Te priprave so drobno¬ gledi ali mikroskopi. Hočemo jih na kratko opisati. Drobno- 5 * 68 gledi niso samo zanimive priprave, temuč tudi za znanstvena preiskovanja neizmerne vrednosti in nenadomestni. V rabi so jednoviti, sestavljeni in solnčni drobnogledi. lednoviti drobnogled. Jednoviti drobnogled je leča zbiralka ali sestava več leč zbiralek, katere skupaj dejstvujejo, kakor jedna. Zakaj se namesto jedne vzame več leč, povedali smo, ko je bil govor o odklonu leč. Skozi lečo zbiralko vidimo predmetovo sliko po konci in povečano, kakor je to na str. 34 z besedo in pod. SO. razjasnjeno. Da taka (subjektivna) slika postane, mora biti predmet v goriščini dalji. Predmet se v tej dalji porniče sem ter tija, dokler se njegova slika ne vidi razločno. Poglejmo si še jedenkrat pod. 30. in mislimo si, da je oko sredi leče v O. Recimo, da je predmetova dalja O (J = a, in slikina dalja Oc, katera mora biti tukaj jednaka razločnemu dogledu, = d. Tri¬ kota ABO in abO sta si podobna, zato je ab : AB = d : a ali = —. Predmet je navadno blizu gorišču, zato smemo na AB d postaviti gorfščino daljo p, in vidimo tolikokrat mesto a brez velicega pogreška tako dobimo 44r = —, t. j., predmet AB p povečan, kolikorkrat je razločni dogled večji od goriščine dalje. Ta račun sicer ni strogo natančen, ker oko v resnici ni sredi leče, in ker se goriščina dalja nekoliko razlo¬ čuje od predmetove dalje, vendar je le malo pogrešen. Iz gor¬ njega pravila vidimo, da povečanje ni za vsako oko jednako, ker se ravna po dogledu, in sicer je povečanje tem večje, čim večji je dogled. Najbolj povečan vidi predmet daljnovidec, najmenj kratkovidec. Povečanje je dalje tem večje, čim manjša je gori¬ ščina dalja, ali čim bolj zaokrožena je leča. Cim bolj pa je leča zaokrožena, tem večji je nje sferski odklon, in tem nejasnejša je slika. Treba je zatorej robne žarke odstraniti; s tem se pa vidni prostor pomanjša. Le malo povečujoče leče morejo imeti velik vidni prostor; čim bolj leča povečuje, tem manjši je vidni prostor. Ako je razločni dogled 24 %, goriščina dalja 3 %, to po¬ večuje drobnogled 8krat, t. j., vsaka dolžina na predmetu vidi se 8kratvečja. To povečanje je dolgostno (linear). Vsaka ploskev predmetova se pa vidi 8 -krat = 64krat povečana, in to pove¬ čanje je ploskovno (Flachenvergrosserung). — Jednoviti drob¬ nogledi, katerih goriščina dalja znaša nad P5 C L, imenujejo se večala ali lupe. Ta večala imajo samo držalo, da se leliko v roke jemljejo, pravi jednoviti drobnogledi imajo stalo, mizico, na katero se pokladajo predmeti — in časih tudi razsvetljevalno zrcalo, katero odseva na predmete svetlobo, da se jasneje vidijo. Da se barvni odklon bolje odpravi, brusijo se leče za drob¬ noglede tudi iz drazega kamenja, n. pr. iz safirov, granatov in dijamantov. 69 Sestavljeni drobnogled. Sestavljen je ta drobnogled iz dveh leč zbiralek, ali dveh sostavov tacih leč. Jedna, katera je proti Podoba 37. predmetu obrnena in v pod. 37. s P zaznamenovana, z6ve se predmetnica (objektiv) •— druga z L zaznamenovana pa — pri- očnica (okular). Predmet ab dene se blizu predmet- ničinega gorišča g. in pred¬ metnica nareja povečano in preobrneno vzdušno sliko a‘b‘. Ta slika pada med priočnico in nje gorišče. Ako pogledamo sliko a‘b‘ skozi priočnico, vidimo jo " povečano v a“b“. Slika a‘b' mora stati na tacem mestu, da oko nje sliko a“b“ razločno vidi. To se doseže na dvojen način; ali je predmetnica premična, ali pa — in to je navadnejše — primiče ali odmiče se motreni predmet. Povečanje S je jednako a“b“ : ab. — Zaradi podobnosti tri¬ kotov a“o‘b“ in a‘o‘b‘, a‘ob‘ in aob je pa: a“b“ : a‘b‘ — o'n : o‘m, in a"b“ = — ° - o‘m ’ OV a‘b 1 : ab — om : or in ab — —. om Zatorej je a“b“ : ab — a‘b'. o‘n o'm a‘b‘. or om o‘n je dogled d ; o‘m je približema jednako goriščini dalji p priočniee; zatorej je a“b " : ab — —. — . J J p or - je povečanje priočniee, ~ povečanje predmetnice, zatorej velja pravilo: Povečanje sestavljenega drobnogleda se iz¬ računa, ako se povečanje priočniee pomnoži s pove¬ čanjem predmetnice. Povečanje je tem večje, čim večji je razstop med priočnico in predmetnico. Predmetnica in priočnica sti {gl. pod. 38, str. 70.) v jedni cevi no, predmetnica zdolaj pri o, priočnica zgoraj pri n. Cev se da pri drobnogledu, ki je tu naslikan, po stebriči z vijkom k gori in doli pomikati.- Pri druzih drobnogledih se premiče pre¬ vrtana kovna mizica p, na katero se stavi prozorna steklena pločica s predmetom. Pod mizico je zrcalice ss, katero se obrne proti svetlobi, da jo odbija na predmet. Med zrcalom in mizico 70 Podoba 38, je časih še druga pločica z okroglimi luknjicami različne veli¬ kosti. Skozi te luknjice se po potrebi več ali menj svetlobe pušča na motreni predmet. G-oriščina dalja predmetnice znaša največ do 5 m j m , goriščina dalja priočnice je precej večja. — Da je slika razločnejša, mora se drobnogled tako uravnati, da razven žarkov vzdušne slike nič druge svetlobe skozi priočnico v oko ne dohaja. Takova motljiva svetloba odvrača se s primerno zaslonko, katera se dene v cev tija, kjer postaja vzdušna slika. Novejši drobnogledi so tako uravnani, da.različno poveču¬ jejo. To se doseže s tem, da se da predmetnica ali priočnica lehko sneti in z drugo nadomestiti, ali pa s tem, da sti pred- 71 metnica in priočnica premični. — Vzdušna slika mora vselej v tisto daljo od priočnice padati. Na tem mestu cevi ste v neka¬ terih drobnogledih pripeti dve tenki niti, kateri se pod pravim kotom križati; to je zato, da se gotova slikina mesta lažje mo¬ trijo. Pri družili so na tistem mestu prozorne steklene pločice, na katerih so v majhnih določenih razdaljah prav tenke vzpo¬ redne črtice vrezane; ž njimi se meri motreni predmet. Navadno stoje drobnogledi po konci, so pa tudi ravnovesni, toda slabše so razsvetljeni. Solnčni drobnogled. Ta drobnogled razločuje se od ravno opisanega po tem, da se vzdušna slika predmetnice ne gleda skozi priočnico, temuč, da se na bel zaslon prestreže, in jo lehko mnogo gledalcev opazuje oh jednem. „Solnčni“ se ta drobnogled zato imenuje, ker se motreni predmet se solnčno svetlobo močno razsvetli. Sč zrcalom Z {pod. 39) navedejo se solnčni žarki na lečo zbiralko L\ po izstopu iz te so žarki stični, še bolj pa po izstopu iz druge leče zbiralke l. Ti dve leči sti vdelani v po- Podoba 39. sebno cev. Tija, kjer se žarki stičejo, dene se med dvema ste¬ klenima pločicama predmet AB, ki ga hočemo motriti. Predmetu se od druge strani približa povečalna priprava, t. j., leča zbiralka p ali sestava leč zbiralek s kratko goriščino daljo, in sicer se ta priprava tako približa, da stoji predmet prav blizu pred go- riščem. Povečalna priprava napravlja od predmeta AB obrneno in povečano vzdušno sliko A‘B\ katera se vjame na zaslon. Pove¬ čanje je tem večje, čim krajša je goriščina dalja leče p, čim bližje je predmet nje gorišču, in čim dalje proč stoji zaslon. Ako predmet ne prenaša toplote, postavi se na pot solnčnih žarkov galunova raztopina, da srče toploto. Namesto se solnčno svetlobo razsvetljuje se predmet tudi z vodiko-kisikovim plinom, električno svetlobo, žarečim vapnom ali kako drugo dobro svetilnico, in po tej razsvetljavi zove se drob¬ nogled vodiko-kisikov, foto-električni in drobnogled se svetilnico. 72 Daljnogledi Vidni kot postaja tudi tedaj tako majhen, da predmeta ne moremo videti, ako je predmet predaleč od očesa. Tudi tu očesu leliko pomagamo z optičnimi pripravami. Priprave, s katerimi predmete vidimo, katerih bi sicer zaradi prevelike dalje ne videli ali le nerazločno videli, zovejo se daljnogledi. Opisati ho¬ čemo tri najnavadnejše in sicer zvezdarski, po zemeljski in holandski daljnogled. V sak daljnogled ima dva bistvena dela, p r e d m e t n ic o, ka¬ tera blizu očesa od oddaljenega predmeta napravlja sliko, in p r i- očnico, katera to sliko v dogled postavi in poveča. Pri vseh treh daljnogledih je predmetnica brezbarvna leča s precej veliko go- riščino daljo in velicim premerom. Velika predmetnica se vzame, da od predmeta več svetlobe pada nanjo, in slika postane svet¬ lejša. Groriščina dalja mora biti velika, da se robni žarki ne odklanjajo in slike ne delajo nerazločne. Zvezdarski ali Keplerjev daljnogled. Od oddaljenega pred¬ meta AB (gl. pod. 40) padajo žarki na predmetnico P in nare- jajo po prehodu Podoba 40. skozi njo obr- neno in pomanj¬ šano vzdušno sli¬ ko A‘B‘. Ta sli¬ ka pada med priočnico N, ka¬ tera je leča zbi¬ ralka, in med njeno gorišče g, in sicer blizu temu gorišču. Od te slike napravlja priočnica povečano, merstveno sliko A“B“. Slika A“B“ je narobe, kakor A'B‘. Skozi ta daljnogled se vidijo zatorej predmeti narobe. Ker se ž njim opazujejo le nebesna telesa, to nič ne de. Priočnica je največ sestavljena iz več leč zbiralek. Ker je slika A‘B‘ le malo menj od priočnice oddaljena, nego za nje goriščino daljo, — od predmetnice zavoljo velike dalje predmeta tudi blizu za nje goriščino daljo, to je odstoj priočnice- iu predmetnice približema jednak vsoti goriščinih dalj predmet niče in priočnice. Oko mora videti sliko A“B“ v razločnem dogledu. I)a je daljnogled vsacemu očesu rabljiv, in da se morejo videti ž njim predmeti različne dalje, mora biti priočnica premična. Čim bližje je predmet, tem dalje od predmetnice slika A‘B‘ pada, tem bolj se mora odmakniti priočnica od predmetnice. Ako daljnovid rabi 73 za merjenje, dene se na ono mesto, kjer postane vzdušna slika, nitni križ (Fadenkreuz). S priočnico porniče se tudi nitni križ. Slika A“B“ je tolikokrat povečana, kolikorkrat je kot, pod katerim jo vidimo, večji od onega, pod katerim vidimo predmet s prostim očesom. Vidni kot predmeta se skoraj nič ne spre¬ meni, ako si oko v O mislimo namesto v O'. Ta vidni kot je v, vidni kot slike A“B“ pa u, ako si oko mislimo sredi priočnice. Povečanje S je zatorej u : v ali ~~ : Ker so koti 4f in majhni, smejo se namesto njih vzeti tangente. Ako to storimo, imamo povečanje S — tg y : tg Iz pravokotnega trikota B‘CO‘ dobimo B‘C — CO' tg ]y, iz pravokotnega trikota B‘CO £ D U V pa B‘C — CO tg zatorej je CO' tg ^ = CO tg ^ , zatorej V 8 = tg 2 : tg ^ = CO : (70'. Tu je pa CO malo ne goriščina daljapredmetnice, CO' malo neona priočnice. Povečanje tega daljnogleda zatorej dobimo, ako delimo goriščina daljo predmetnice z goriščino daljo priočnice. Pozemeljski daljnogled, Zvezdarski daljnogled za mnoge svrlie ne rabi, ker se vidi ž njim vse narobe. Zato imamo za navadno opazovanje drug daljnogled, namreč pozemeljski. Ta se loči od zvezdarskega s tem, da je med predmetnico in priočnico leča zbiralka M {gl. pod. 41), katera narobe-sliko A‘B‘ po konci postavi. Slika A“B“ — oziroma nje povečana slika A“‘B‘“ stoji tako, kakor predmet. Namesto jedne leče v svrho preobrata slike je boljše vzeti dve ravno-vzbokli leči, kateri sti obrneni z rav¬ nimi ploskvami proti predmetni«. V tem slučaji je tudi prioe- nica sestavljena iz dveh ravno-vzboklih leč, kateri ravne ploskve obračati proti očesu. Vse štiri leče so vdelane v skupno pre¬ mično cev. 74 Ne predolg pozemeljski daljnogled sestoji iz več premičnih cevi, katere se druga v drugo potisnejo, da se daljnogled lažje spravlja in nosi. Pri večjih daljnogledih to ne gre. Dolžina dalj¬ nogleda zavisi od goriščine dalje predmetnice, goriščina dalja priočnice je kratka. 11 V Povečanje S je -g- : -g-. — Bodi Co‘ — a, C'o' = «, Co približema = p (goriščini dalji leče P), C'o" približema = p' (goriščini dalji leče N), in p“ goriščina dalja leče M, to je v trikotu B‘Co : B‘C = p tg zatorej tg ~ = —; v trikotu z B'C B‘C0‘ : B‘C — a tg zatorej tg = -; v trikotu ^ J tu 0> z z A U C* A“C‘o‘ ; A“C‘ = a tg -g, zatorej tg y ; in v trikotu A"C'o" : A“C‘ — p' tg zatorej tg ~ tg-z a A“C‘ T , —. Iz tega iz¬ haja p . tg A l ‘C‘ p' p' A“C' m * M U tg ~2 tg ~2 tg Y pa ——. —— ~ — T' ~ ria' — Ako še namesto tangent tg Y tg Y tg g loke kotov vzamemo, kar se pri majhnih kotih sme, dobimo S = ~ : 4- — — Za lečo zbiralko M pa velja jednačba 2 2 p'a — = — in iz nje je a == - a ^ -r. ako to vrednost a a p"’ J J a—p" v postavimo, dobimo