Učitelj in katehet. 8 posebnlm oziroui na novi šolskl in nčnl red. (Referat krajne učiteljske konference v črnem vrhu.) Kako hvaležen tema. ako bi ga bil kdo zastavil vsaj pred štiridesetimi leti ljudskemu učitelju, ko je bil skoraj v slehrni vasi z duhovnikom -enega duha, enega srea"! V prijetni družbi, pri bogato obloženih mizah je pozabil laeni šomaster na bistvo svojega poklica; pozabil je, da je tudi učiteljstvo vzvišen, samostojen stan. Duh časa je vzdramil tudi Bubogo paro" iz dolgoletnega mrtvila. Zahrepeuel je po neodvisnosti ia rajši pozabil na lačni želodec, kot da milostno pobira — v nečast svojemu stanu — male in velike drobtinice. Ljudski učitelj si je začrtal nove smotrc, krenil je na drugo pot, po kateri pa nista mogla hoditi več skupno, ramo ob rami z dušnim pastirjem. Pričel se je boj; načelen in oseben, ki je prestopil žalibog že mnogokrat tudi sveti hram ljudskega izobraževališča. Vihajrni dnevi zadnjih let so silna ovira krepkemu skupnemu delovanju obeh učečih stanov. Učitelj in katebet naj se trudita, da ne zavzame izvenšolski politiški boj preobskurnih dimenzij. Nad vse dobro bi bilo, da katehet učitelja, kakor tudi narobe, nikdar ne napada po časopisih, posebno onih, ki so med preprostim ljudstvom jako razširjeni ter jih na ta ali oni način lahko čitajo tudi šolski otroci. Oba naj poizkusita vplivati na svoje kolege in somišljenike, da se ne bo blatil na eni strani duhovski staD, na drugi pa učiteljstvo, višje šolske oblasti, šola sploh. Ljudstvu naj bi se ne predstavljalo današnjih učilnic kot nekak brezverski stvor, kot nadloga vseh nadlog. Eaz prižnice povedana duhovnikova beseda ima velik vpliv pri našem ljudstvu. Eatehet naj bi ne pozabil parkrat v letu tudi z leee priporočati staršem, da navajajo svoje otroke k rednemu šolskemu obisku, k pridnosti v vseb predmetih, k spoštovanju do učnih oseb itd. Ejer so že uvedeni nroditeljski večeri", naj sodeluje tudi katehet po vseh svojib močeh. Ne bodimo v šoli drug drugemu špijoni. Skrbimo, da se natančno izpolnjujejo zakoni, a malenkostne pregreške od ene ali druge strani nikar ne vlačimo širši javnosti na nos. Eventuelna nesporazumljenja poravnajmo v šolski pisarnici, najboljše med štirimi očmi. Odkritosrčnost bodi nam lastnost vseh dobrih lastnosti. Eatebet naj se pokori — ne učitelju-voditelju kot morda mlajši osebi — temveč novemu šolskemu in učnemu redu, ki nikakor ni poniževalen zanj. Oglejmo si ga nekoliko! Cerkvena obiast nastavlja veroučitelje, razdeljuje učno tvarino, sodeluje pri določitvi ur verouka v urniku. Prestopke katehetove zoper šolski zakon razpravlja višja šolska oblast — tudi s sodelovanjem cerkvene gosposke. Katehet je reden član krajne učiteljske konference, ima sklepčen glas le za svoj predmet, hkratu pa tudi olajšavo, da se mu ni potreba udeleževati konferenc, kjer mu pristoja le posvetovalen glas, ako napravi eerkvena oblast v to potrebne korake pri okrajnem šolskem svetu. Za povzdigo ljudskega šolstva vneti duhovnik pa se bo rad udeleževal konferenc, in učiteljstvo bo moralo z veseljem glasovati za vse m o d e r n i šolski napredek povzdigajoče katehetove nasvete. Neposrednje nadzorovanje verouka je pridržano cerkvi in ima učitelj v tem oziru le toliko oblasti, kolikor mu je gre kot odgovornemu voditelju šole sploh. Boko v roki z učiteljstvom naj se trudi katebet za dobro šolsko disciplioo, za izvrstno, modernemu šolskemu napredku prikrojeno poučevanje verouka. Eazne zakone in ukaze višjih šolskih oblasti naj ne oznanja šolski voditelj kot strog diktator, temveč kot dober svetovalec in kolega. Novi šolski in učni red nalaga učiteljstvu dolžnost, nadzorovati od eerkvene oblasti napovedane in od višje šolske gosposke potrjene verske vaje. V tem oziru naj bi šel učitelj katehetu na roko, ker mora biti obema na tem, da se vedejo šolski otroci vsepovsod mirno in dostojno. Mnenja sem celo, da bi ne bilo učitelju v nečast, ako bi bil katehetu v pomoč tudi pri onih verskih vajah, ki niso odobrene od višje šolske oblasti, ako ga prijateljsko zato naprosi veroučitelj. Poudarjam, da so pričujoči podatki navedeni v prvi vrsti z ozirom na novi šolski in učni red in ne morda kot nekako povsemosebno prepričanje referenta. 0 g r o m n a večina avsrijskega učiteljstva stremi namreč slejkoprej po največjem svojem idealu — po svobodnišoli. FranSilvester.