ijQSptKiar$tv&, KAKO SE PLAČUJEJO V NAŠI DRŽAVI DAVKI. V listih se je opetovano razpravljalo o tem, koliko darkov plačujejo posamezne pokrajine, katere plačujejo več, katere so preobremenjene, razpravljalo se je o tem, katcre pokrajine so aktivne, katere pokrivajo vse stroške, ki odpadejo na pokrajine z ozirom na število prebivalstva. Listi vladnih strank so vedno povdarjali, da Slovenija sama za sebe ni zmožna življenja, da ni v stanu kriti vseh slroškov, da rabi pomoči od drugih pokiajin. Kol najjačji argument proti avtonomiji so vedno povdarjali, da se avtonoraiia Slovenija ne bi mogla vzdržati, da bi ne imela sredster za pokritje vseh stroškov. Ako vzamemo proračun za leto 1922-23 v roke, lah- ko izraeunumo, d;t plačtije Slovenija, Hrvalska, Bosna, Vojvodma več davka, kot Srbija in Črna' gora, da pride na t-iiega prebivalca v prečanskih pokrajinah vee davka kot v Srbiji in Čmi gori, izračunamo pa ludi lahko, da Slovenija n. pr. plača več davkov, kakor znašajo vsi slroški za Slovenijo in njen dclež na stroških, ki so skupni za vse pokrajine, oziroma za celo državo. Dobijo si' dvomljivci, ki dvoinijo nad številkami, izkazanimi v proračunu, katerega je predložila vlada in za katerega so glasovale vladne stranke, češ, da ni gotovo, da bi Slovenija plačala toliko, kolikor izkazuje proračun in da Srbija gotovo več plača, kakor je navedeno  v proračimti.  Ker ji' računski zaključek, iz kalcrega bi se dalo skle  pati, koliko davkov se plačuje v posameznih pokrajinah,  sestavljen še le za leto 1913, se je v finančni zakon spre-  jela točka, dn mora finačni minister predložiti vsak me- sw: izkaz dohodkov in stroškov prejšnjega mcsca, da se  more kontrolirati, ali vlada uvažuje proiačun. Predložil  se je prvi izkaz za mesca avgust in september.  Srbija šteje 4,179.679 prebivalcev in bi plačala po proračunu za leto 1922-23 1,375.980.000 dinarjev kot spe- cijalne državne doiiodke (neposrediri davki in doklade,  špecijalna trošarina, takse, monopoli, prometne utlaiio-  ve, gospodarske ustanove, državna posestva, kapitali in  fondi, razni mali prihodi). Po proračumi bi ti dohodki morali znašati za dva meseca 229,330.000 dinarjev, pla- čalo se je po izkazu skupno 231,739.478 dinarjev, torej približno toliko, kolikor je proračunjeuo za dva meseca. Plačalo se je na neposrednih davkov in doklad . . . 23,087.703 din. trošarini 803.678 « taksah 19,634.821 « monopolih 103,209.357 « promelne ustanove 77,719.651 « gospodarske ustanove 1,558.728 « državna posestva 2,343.232 « kapitali in f ondovi 651.193 « razni mali prihodi 2,731.115 « Slovenija šteje 1,056.484 prebivakev in bi inorala plačati kot špecijalne državne dohodke po proračunu letno 343,620.618 dinarjev. Na dva uiesca bi prišio 57 milijonov 270.103 dinarjev. PlačaJo se je pa po izkazu 69,482.623 dinarjev, torej v dveli mescih 12 milijonov dinarjev več, kakor je proračunano. Plačalo se je: neposredni davki in doklade .... 10,817.600 din. trošarina 1,900.896 « takse 9,933.072 « monopoli 31,032.45.'! « prometne ustanove 6,471.289 « gospodarske ustanove ' 79.711 « državna posestva 8,047.077 « kapitali in fondovi 22.724 « razni mali prihodi 1,177.741 « če primerjamo vplačane zneske in sicer na račun neposrednih davkov špecijalnih, trošarin, taks, državnih posestev, in raznih v Srbiii in Sloveriiji, vidimo, da so ta plačila previsoka z czirom na gospodarske razmere in z ozirom na število prebivalstva. Mogoče se bo kdo začudil, da so dohodki prometnih nstanov v Sloveniji tako majhni; vzrok temu je dejstvo, da je v Sloveniji večji del železniških prog pod upravo južne železnice, da razpolaga državna železnica le z neznatnim delom železničnega omrežja. Splošni državni dohodki (carina, trošarina, ažija, davek na poslovni promet, invalidski davek) so proračunani na 2,488,824.000 dinarjev, odpade na dva meseca 414,804.000 dinarjev. Vplačalo se je za mesec avgust in september le 274,161.552 dinarjev, znatno manj, ko je bilo proračunano. Ako bi se ti dohodki razdelili po pokrajinah, bi pač videli, da Slovenija mnogo več plača, kakor ji gre po gospodarskih razmerah in številu prebivalstva, saj vidimo na špecijalni trošarini na primer, da je Srbija v dveh mescih plačala le 803.678 dinarjev, dočim je piačala Slovenija v istem času 1,900.896 dinarjev, dvakrat več, četudi šteje le četrt prebivalstva Srbije. Številke govore jasno in glasno! Vladimir Pušenjak, nar. poslanec. Še enkrat: Oddaja konj in vprcge za vojaške vežbe. Neprestano dobivamo pritožbe, da zahteva vojaška oblast od knietov konje, vozove, vprego in celo vole za vojaške vaje ali vežbe. Razburjenje med ljudstvom radi teh nepotrebnih sekatur je veliko. Poslanci Jugoslov. kluba Žebot, Pušenjak in Krajnc so poslali vladi in vojnemu ministru oster protest ter so zahtevali, naj se ta nepotrebna naredba prekliče. — Te dni so dospeli zopct odposlanci mnogih občin v Maribor ter so izročili našim poslancem in vodstvu Slov. ljudske stranke protcste prizadetih občin. Član ptujskega okrajnega zastopa in župan občine Gajovci g. Ranftl je skupno s poslancem Žcbotom uslmeno prednašal piitožlie pri komandi mariborskega vojnega okruga. Ko dobijo naši poslanci odgovor na svoj protest, ga bomo v našem listu objavili. Militarizem je strašno breme za naše Ijudstvo, posebno za kmeta. A poslanci Samoslojnc so pred dobrim tcdnom vsi kot en mož (plačani vladni hlapci) glasovali za novi izdatek za oboroževanje v znesku — 3200 milijonov kron! Na shodih in v «Knixtijskem lislu« pa se hvalijo, kaki prijatelji in dobrolniki kmeta da so! Zavarovalnice in naša vlada. Slovenskih, hrvatskih in srbskih domačih zavarovalnih družb imamo v naši državi največ šest, vseh zavarovalnih družb, ki poslujejo v Jugoslaviji pa je 26. Torej je vlada dala koncesije 20 tujiiii inozemskim družbam. Nekatere od teh so se skrile pod zvočno domače ime, kakor n. pr. «Jugoslavija« (t. j. Phčniks), «Jadranska zavarovalna družba« (t. j. Riunione adriatica di sicurta), «Vardar« (t. j. Pr>-videntia) itd. Vlada je pozvana, da brani državo in di žavljane pred odiranjem in izrabljanjem. Tuje zavaiivalne družbe nc nudijo nobenega jamstva v naši drži vi, ker njihovo poslovanje pri nas nikdo ne nadzoru/ Toda tudi taki, ki to vedo, često nascdejo vsiljivim a gentom zaradi.nizkih zavarovalnih tarifov. Našim l|t«dem je treba priklicati v spomin pregovor, da vse, kttr je poceni, je drago. Pride lahko Ircnutek, da se bod) bridko kesali, zakaj se niso zavarovali pri domačem zavarovalnem zavodu. Toda ne saino s tein, da z nizkiri tarifnimi postavkami love tuje zavaiovalne družbe nui denar za židovske žepe, marveč tudi s tem, da pridoLe za vodstvo svojih poslov v naši državi vplivne oseke. Tak slučaj je n. pr. zt zavarovalno družbo «AvstrijsjV i Phoniks«, ki je pridobila za svojega glavnega zastopnika bivšega pravosodnega iuinistra Marko Gjuričičs. Ta srbski radikal in advokat vsekakor ni tega sprejtl iz idealnih nagibov. Gonja za zaslužkom, ki je v Srbiji zelo udomačena in razširjena, ne pozna nobenih nny. V Nici je neki srbski poslancc in bivši minister odprl celo «javno hišo« zaradi zaslužka. Vsled tako nizkega slanja javne morale je mogoče, da se srbijanski bivt-i ministcr zavzame za zloglasno zavarovalno družbo, ka kor ji- «Avstrijski Phoniks«, ki je sprejemala obligacije avstrijskili vojnih posojil v kritje zavarovalnin ter s tem toiko oškodovala neštevilno zavarovancev. Tak-; posle je vršiia tudi «Jadranska zavarovalna družba < Črnorumena izrazitost teh zavodov protiavstrijsko usmerjencga Gjuiičiča prav nič ne ovira, da zastopa dr žaraim in dižavljanskim interesoni škodljivo družbt.. Taka je pač «državotvornost- iiašib «državotvorcev<! Nain očitajo avstrijanščino, sami pa spravljajo Ju«i?~ ževe groše za svoja izdajstva! Z ozirom na vse to poč ni čudno, če pod sedanjim koritarskim vladnim režimom z razpašeno korupcijo cvete in uspeva tujinstvi in gospodarsko in politično suženjstvo države in njenili državljanov. Danes bolj ko kdaj prej velja geslo: Svoji k svojim! Železniški tarifni odbor. Začelkom piihodnjega kta se seslane poseben železniški tarifni odbor, ki bo razpravljal o raznih vprašaujih železniške tarifne politike. Dobro l>i bilo, da merodajni krogi, zlasti trgovska in obrtna zbornica, Županska zveza iri slično, pripravijo potrebne predloge za ta sestanek. Ni namreč vse eno za pridobitne stanove, kako se bo razvijala naša železniška tarifna politika, zlasti pa ko stojimo pred zopetniin občiitniin povišanjem železniških tarifov. Nove takse na vino in na alkoholne pijače. Naše ministrstvo financ namerava uvesti novc takse na vino in na vse alkoholne pijače. Potom teh novih taks kefte Pašič-Pucljeva vlada dobiti 300 milijonov dinarjevnovih dohodkov. Iz zagrebškega žitnega trga. Konsumenti so se že za eeli na zagrebskem žitnt-m trgu vrlo zanimati za nakup žitne robe. Vsled tega zanimanja od strani konsu¦mentov so žitni trgovci iz Vojvodine znatno povišali svoje zahteve. Cena moki se sicer od minulega tedna ni nič kaj spremenila. pa je poskočila cena pšenici za 2 K pri kg. Zadnje dni je dospelo v našo državo velika italijanske moke, katero razprodajajo trgovci med glad ne Dalmatince. Odkar je dovoljen uvoz žita in moke v našo državo brez carine, so si osvojili naše južno tržišče z žitom italijanski trgovci. Naši mlini namreč ne morejo konkurirati z italijanskimi, ker so pri nas žitne ccne zelo visoke ter žcleznica draga, da je kar joj, Italijani pa uvažajo svojo žitno robo po morju. Vsled poplave z italijansko moko so prenehali neliateriveliki mlini v Vojvodini /, delom. Ccna pšenici se je dvignila od 1350 na 1600 K od postaje v Bački. Na borzi v Novem Sadu so prodajali pšenic.o po 1580 K. Rži je zelo malo v prometu ter plačujejo rž najtežje in najboljše vrste po 1600 K. Ječmen je brez prometa in stane 1200 K oni za krmljenjc. za pivovarne pa 1500 K. Oves je' v ceni poskočil in to radi pornanjkarija dobrega ovsa. Slavonski oves plačujejo po 1200 K. Zelo povprašujejo po stari koruzi, ki stane 1400 K. Novo koruzo ponujaj<i z dobavo v deccmbru po 700 K, z dobavo v marcu po 800 K od postaje v Bački. Zadnji teden sc je s koruzo zelo malo Irgovalo, ker so zahtevali posestniki robe, da se plača polovica takoj v gotovini, nakar pa se kup(¦i niso upali pristati. Bela moka se doina prodaja v Zagrebu po 23—23.5 K. Otrobi sc gibljejo po kakovosti v ceni med 600 in 700 K. Po naših južnih in najbo-lj žitorodnih kiajih je v zadnjem času nastopilo zelo lepo vreme in bodo poljedelci lahko posejali ozimino. Tržne cene v Mariboru. Govedina: 1 kg govejega raesa I stane 14 D, 1 kg II 13 D, 1 kg III 11—12 D. — Teletina: 1 kg teletine I stane 16 D, 1 kg II 15 D. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa stane 22—22.50 D. — Koštrunovo meso je po 12 D 1 kg. — Konjsko mesc: 1 kg I 4 D, II 3 D. — Kože: 1 komad konjske kože 100 D, 1 kg goveje 8.75 D, telečje 12.50 D, 1 kg gornjega usnja 90—120 D, podplatov 100 D. — Perutnina: 1 komad piščanca majben 16 D, večji 30 D, 1 kokoš 32—36 D, 1 raca 15—20 D, 1 gos 45—50 D, 1 domač majhen zajec 8 D, večji 10 JD. — Žito: 1 kg pšenice 4 D, rži 3.50 D, ovsa 3.50, koruze 4 D, prosa 4 D, ajde 4 D, fižola 4—5 D. — Mlevski izdelki: 1 kd pšenične moke štev. 9 6 D, štev. 1 5.75 D, prosene kaše 7.50 D, ješprenja 6.26, otrobov 3* D, koruzne moke 4.50 D, koruznega zdroba 5.50 D, pšeničnega zdroba 7 D. — Krma: 1 q sladkega sena 187—225 D. Cene surovim govejim kožam so močno padle. — Prcd nekaterimi ledni so še plačevali v Mariboru goveje kože 1 kg po 72 do 80 K, a danes jih plačujejo samo še po 30 do 36 K. Temu sorazmerno bi niorale pasti tudi cene izdelanim kožam in podplatom. A tu opažamo le prav neznaten padec cen. Ali je tukaj tu«M kmet kriv draginje? Jabolka plačujejo češki in banatski kupci po 5, 6 5n 7 K 1 kg. Zadnje dni se opaža v sadni trgovini zopet tnočan zastoj. Oddaja vinskih trt iz državnih trtnih nasadov. Bržav•K> vinarsko nadzorništvo v Mariboru daje s tem vinograd-' nikom ua znanje, da se bodo spomladi leta 1923 oddajale' trte iz drž. titnih nasadov v Sloveniji (podpisano nadzorništvo ima na razpolago okoli 50.000 cepljenk, 25.000 korenjakov in 200.000 ključev po sledečih cenah in sicer: 1. cepIjeuke la, 1000 komadov za 1500 dinarjev, 2. korenjaki Ia, 1000 kemadov za 300 dinarjev, 3. ključi Ia, 1000 komadov za 150 dinarjev. Pri dodelitvi trt se bo oziralo v prvi vrsti na manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevHo potrdilo. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v pristojni drž. trtnici. Omot in dovoz na železnico inpošto se zaračuna posebej. Trte dobijo le vinogradniki iz Slovenije, ki se zavežejo, da bodo iste sadili na lastni zemIjLPri dodelitvi korenjakov se bo oziralo v prvi vrsti na one naročnike, ki nameravajo zasaditi lastni matičnjak, pri dodelitvi ključev pa na one, ki cepijo trte za lastni vinograd in ne za prodajo in ki doprinesejo tozadevno potrdilo pristojne občine. Naročila se sprejemajo pri državnih trtnih nasadih in pri goraj imenovaiiem nadzorništvu in sicer najkasneje do 10. decembra t. 1. Po tem roku se trte razdelijo sorazmerno med vse opravičene naročnike, kaierim se dostavi tozadevna nakaznica. Vsak naročnik, ki se mu nakafejo naročene vrste trt, je obvezan iste prevzeti in plačati. Naročniki, ki dobijo dodeljene druge sorte nego so jih naročili v nadomestilo, morajo nakaznice, če dodeljenih vrst ne želijo, tekom 14 dni s priporočeno pošto vrniti, drugače so tudi oni zavezani nakazane trte prevzeti in plačati. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 240—244 naših kron, francoski frank stane 17.10—17.30 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.37, za 100 čehoslovaških kron 774—786, za 100 nemških mark 4.14, in za 100 laških lir 1136—1152 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost aaše krone 2.10 centimov (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 10 točk.