Ljubljana, 29. julija 1931. Eelo XII. Izhaja vsako sredo. — Naročnina: hi eelo leto BO Din, ca pol leta 15 Din, na inozemstvo za celo leto 50 Din. — Inserati po tarifa. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemaj«. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telelon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Tzmelsikc) ~hm$faienega dela narod. — Pokret kmetske mladine. — Agrarna reforma. mlada kmetska Slovenija tekmovala v kmečkem veselju za svojega prvaka-delavca-kosca. Val, ki nas je zajel se ne sme razliti v prazno. Pritegniti moramo še druge vrste kmečkega dela. Kmetska mladina bode organizirala Kmetske praznike. Ti naj bodo pregled naše kmetske kulture in pravi izraz našega kmetskega dela in življenja. Z razstavami živine se naj združijo kmetske dirke, kmetske tekme koscev in žanjic za naslov prvaka okraja in na njih naj vidimo nastope tudi kmetskih sokolskih čet,tekmovanj a naših pevskih društvenih odsekov, kolesarjev itd. To so bile doslej sanjarije; odslej postajajo realnost. Letos smo šele dotipali te možnosti. Štev. 30. Peftaiaa piafiaaa v fiaviai. Dr. I. Rosina: Pregled Sokolstvo in V zadnjem času, takorekoč v tem poletju ima kmetskokulturni pokret zaznamovati troje znatnih in značaj nih uspehov. Sokolstvo in narod. Prvi je razčiščenje razmerja med Sokolom na vasi in našimi Društvi kmetskih fantov in deklet. Sicer so komaj dana načela in nakazane smeri sodelovanja, toda ob obojestranski širokogrudnosti je stvor j ena baza za odločilni razmah tako »Sokola«, kakor naših društev. Predvojni »Sokol« je bil revolucijonarna telovadna organizacija mestne naše inteligence. Po vojni je ta končni cilj kot izpolnjen odpadel in padel tudi elan v »Sokolu«. Skušalo se je sicer dati novega impulza z čvrstejšim uvrščanjem v tzv. napredno fronto. Toda s tolikim trudom zgrajena ekspanzija na deželo, med narod, med pravi narod, je ostala vendarle omejena več ali manj na trško veljaštvo in na vaško inteligenco. S kraljevo gesto se je spremenil položaj iz temelja. »Sokol« je postal vsedržavna, iz-venstrujna organizacija, reprezentirajoča na zunaj in znotraj celonarodno pripravljenost in njegovo voljo do zdravja, viteštva in prostovoljnega pokoravanja samodisciplini v svrho najvišjih državnonarodnih ciljev. »Sokol« je postal prvi faktor k vzgoji ponosne zavesti lastne državnosti, njegovi nastopi postajajo čisti kulturni užitek, ki nam naj prikaže zdravstveni in značaj ni nivo svobodnega naroda, ki hoče postati svoj, združen na demokratskih načelih enakosti in bratstva. Sedaj je prišel »Sokola« veliki čas in obenem preizkušnja, prodreti v zadnjo kmetsko vas, zbrati okrog sebe res ves narod, združiti na višji neutralizirani bazi vse socialne vrste naše vasi, predvsem našo čistokrvno kmetsko mladino. Njo, in tu so tudi bajtarski in pol-gruntarski sinovi, je treba aktivizirati, V njej premagati prirojeno in vsled stoletij globoko ukoreninjeno averzijo (odpor) proti javnemu nastopu, oblasti in sploh šolmaštrova-nju. Sam učitelj v vasi, sam sreski poglavar te naloge nikoli ne zmoreta. Lahko je zbrati ljudi skupaj, lahko ustanoviti društvo s starostjo s podstarostjo načelnikom itd., toda zbuditi v kmetskem fantu in dekletu samem notranjo iskro, notranji samopogon, to je druga, težja stvar. Najtežje je odstraniti nezaupanje kmetske mladine kakor hitro jo kdo hoče česa »učiti«. To nezaupanje je skozi stoletja privzgojeno; gre proti vsaki gospodi in vsemu gosposkemu, od katere so naši kmetje tolikokrat bili prevarani. Kmečki fantje in dekleta iz naših kmet-skomladinskih društev tega nezaupanja ne poznajo več. Oni vedo, da sami vodijo, sami prirejajo svoje tekme koscev in žanjic, vedo, da je to njih delo in njim v ponos. Kdor je samo enkrat slišal s kakim samoponosom in z žarečimi očmi pripoveduje kmetski fant soudeleženec pri taki tekmi o njeni lepoti, kdor je samo malo pazljiveje prečita! njegovo navdušeno poročilo v »Kmetskem listu« o njej, bo takoj uvidel, da je tu na delu doslej povsem nepoznana, nova sila. To novo silo smo ponudili »Sokolu« in ne samo našo številčno moč. Mi smo odkritosrčno pripravljeni upeljati ga tudi v srca naše kmetske mladine. Mi smo širokogrudni dovolj, da vemo, da ne bo malokrvne umetne konkurence, temveč velikopotezno razširjeno delo. Mi zaupamo vodstvu »Sokola«, da bo imelo smisel in oči za socialne naše smernice, predvsem pa za merodajno njih važnost. Zaupanju stavimo zaupanje nasproti. Ako bo dovolj širokopoteznosti na obeh straneh, potem lahko rečemo z gotovostjo da je kamen temelj, postavljen letos, podlaga mogočni zgradbi. Pokret kmetske mladine. Drugi uspeh je kmetsko-kulturni pokret dosegel v svojih mladinskih vrstah samih. Doslej so v našem javnem življenju bila naša društva kmetskih fantov in deklet vendarle neke pastorke; tudi brez njih se je lahko računalo. Letošnje poletje se je to izpremenilo. Vsej javnosti — in Jutru in Jugoslovanu moramo biti za to hvaležni — se je pokazalo, da so tu na delu nove sile in da se utirajo doslej neznana pota. Prireditev zvezne tekme koscev v Beričevem je tukaj kamen-mejnik. Odslej se je vsa naša Kmetska mladina razgibala v tekmovanju za ponos, spoštovanje in priznanje svojega dela. Naša Kmetska mladinska Društva so prešla v ofenzivo, naša Kmetska mladina sama brez našega pogona se je aktivizirala. Odslej rastejo tekme koscev in žanjic čez noč in v krajih, kjer ni imel kmetski pokret skoraj ni-kakega resnega oslona, jih tristo in še več od srca pozdravlja. Zadeli smo srčno struno naše kmetske mladine, ki ne sovraži, ki ljubi svoje delo in ji je prvič dana prilika, da se pred vso javnostjo z njim postavi. Kdor je en samkrat občutil kako zdravje, lepoto, čistost veselja in kak samoponos diha taka čistokrvno kmečka prireditev, ne bo nje velikanski vzgojni pomen za našo kmetsko mladino mogel več tajiti. Naloga naše kmetske mladine je, da organizira čim več društev baš sedaj v svrho prireditev teh tekem, da bode drugo leto cela Agrarna reforma. Tretji veliki uspeh kmetskega pokreta je gospodarskega značaja. Zveza agrarnih interesentov je držala svojo obljubo, da bo skrbela za svoje revne člane, za našega malega kmeta-delavca, za našega bajtarja in najemnika. Ko je prišel veliki zgodovinski trenotek in ima priti okoli 50.000 ha slovenskih gozdov v roke naroda nazaj, je storila vse, da ta zemlja pripada onemu, ki je je najbolj lačen, najbolj potreben in kateremu je v prvi vrsti namenjena. To je naš mali kmet-dela-vec. Ko so vsi drugi spali in niso ganili z mezincem, je zveza agrarnih interesentov organizirala v roku treh tednov 150 malo-kmetskih zadrug, ki naj dobe kot najpotrebnejši od preobložene mize onih, ki imajo vsega preveč. Res je, da so imele pravico prositi za zaslužene gozdove tudi občine in druga kmetijska udruženja. Toda ta so večinoma v rokah gospodarsko močnejših in baš mali kmet bajtar in najemnik to pot ni zaupal tuji dobroti, ampak je sam skrbel za svojo pravico. Po kmetskem pokretu je dobil pomoč in to nam je lahko v ponos. Kmetskokulturni pokret se oslanja v prvi vrsti na kmeta iz naše vasi, ki mu je gospodarska hrbtenica trdna vsaj toliko, da se čuti samostojnega in mu ni treba pripogniti hrbta pred vsakim vetrom. Iz teh vrst imamo največ naših najtrdnejših značajev in tu je naše deblo. Tu je ponos in poštenje kmetske tradicije in stanovskega ponosa. Toda vas je gospodarska enota in če bajtar nima lesa niti, da bi zakuril, niti ste-lje, da bi postlal edini kravici v hlevu, potem bo prisiljen jo jemati skrivaj od soseda. Meni je stari kmetski pokretaš rekel: »Veste, jaz bom prosil za občino in ne bom šel na ustanovni občni zbor zadruge. Ampak jaz vam čisto po pravici povem, da gre onim malim interesentom prednost pred nami, ker so najbolj potrebni«. Tako govori kmetska pravičnost in tako naj tudi bo! Edino naša zveza agrarnih interesentov pa se je res zavzela za te najbolj potrebne. Tudi ti so narod in tudi ti so naši bratje. Doslej so živeli v temi in neznanju. Na njih pritegnitev v javno življenje ni bilo niti misliti. Ali jih v prejšnjih letih sploh ni bilo na volišče ali pa so kakor v spanju glasovali za onega od kogar so bili gospodarsko odvisni. Na spodnjem štajerskem ob sedaj razlaščenih veleposestvih so to Cesto bili Nemci. Prvič po dolgem, dolgem času se je ta masa sedaj razgibala, postaja aktivna, vstopa v areno javnega življenja. Dobiva pravice, toda prevzemati se bo morala naučiti tudi dolžnosti. Samo na ta način se vzgaj aj o znača-ji, na katere lahko narod računa in ki mu tvorijo narodni aktivum. Doslej pa takemu najemniku niti v pravdi ni bilo pomoči, čeprav so se mu na nečuven način gazile pravice; ker se sam svojih dolžnosti tudi ni navadil držati. Cisto nova vrsta ljudstva, ki je ostala doslej pasivna v ozadju, se začne vzgajati k samozavesti, k čuvstvu odgovornosti, k narodni državni zavesti. To je novi kulturni aktivum in obogatenje našega javnega življenja. Novonastale malokmetske pašniške in gozdne zadruge imajo najtežjo nalogo še pred sabo. Kakor so svoj čas, ko so se po Sloveniji ustanavljale hranilnice, zmajevali neverno z glavo, češ, kako naj bo kmet sposoben voditi gospodarski in celo denarni zavod, tako bodo tudi danes dvomili v sposobnost neukega slovenskega bajtarja, gospodarsko samostojno voditi razlaščena in pridobljena gozdna zemljišča. Kakor pa je slovenski kmet pred petdesetimi leti dal dokaz svoje sposobnosti, tako bo storil to pot tudi naš malokmet-de-lavec. Prvič bode med nami nastopil v velikem način kolektivnega gozdnega gospodarstva na zadružnem temelju. Ko bode preizkušnja končana, se bomo vsi radovali, da smo temu, v našem gospodarskem in kulturnem življenju novonastopa-jočemu kmetu-delavcu pomagali, ko je bil pomoči potreben! Pravilnife za agrarne reforme Višina odškodnine za razlaščene gozdove — Način plačevanja — Splošne določbe. Minister za poljedelstvo je v sporazumu z ministrom za šume in rudnike ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal pravilnik o višini in načinu izplačila odškodnine za razlaščene gozdove in o zadevnem postopku. I. Kako se določi odškodnina in postopek. Cl. 1. 1. Gozdovi (gozdna zemljišča s sestavinami) strogega starega zaščitnega značaja (zaščitni pasovi visokih leg, zaščitni pasovi ob javnih prometnih sredstvih in hudourniških področjih, plazovih, itd.) in vse ostale neplodne površine v sestavu teh gozdov se bodo razlastile brez pravice do odškodnine. 2. Ako navedeni gozdovi še niso izločeni na podlagi gospodarskih osnov, je potreben predhoden postopek po § 18 zakona o gozdovih. Čl. 2. 1. Odškodnina za druge gozdove (gozdna zemljišča s sestavinami) se bo določila na podlagi čistega katastrskega dohodka po stanju na dan 27. februarja 1919. 2. Gozdovi I. in II. razreda starega čistega katastrskega dohodka bodo tvorili prvi razred agrarne cenitve, gozdovi III. in IV. razreda starega katastrskega dohodka bodo tvorili II. razred agrarne cenitve. V. in VI. razred starega čistega katastrskega dohodka Jbo III. razred agrarne cenitve, VII. in VIII. razred čistega katastrskega dohodka pa IV. razred agrarne cenitve. 3. Cena I. razreda se odredi tako, da se bo stari čisti katastrski dohodek gozdov II. razreda katastrske bonitete, izražen v kronah, pomnožil s količnikom 200. Tako dobljena vsota je dinarska cena za I. razred agrarne cenitve. 4. Cena II. razreda se določi tako, da se vrednost I. razreda zmanjša za 20°/o. 5. Cena III. razreda se ugotovi s tem, da se vrednost II. razreda zmanjša za 20°/o. 6. Cena IV. razreda se določi tako, da se vrednost III. razreda zniža za 50°/o. Čl. 3. 1. Odškodnina po gornjem členu velja za normalno porasle gozdove, stare nad 100 let in najboljše vrste lesa ter brez posebnih težkoč za razlastitev. 2. Ali so razlaščeni gozdovi podnormalno porasli, kolikšna je njihova starost, kakšna jim je vrednost lesa in ali obstoje posebne težkoče za razlastitev, bodo določile manjšo vrednost od primera do primera posebne komisije. Ta cena bo veljavna za obračun. Čl. 4. Za opravljanje del po čl. 3, 5, 8 in 9 tega pravilnika bo ban imenoval komisije, ki bodo sestavljene iz dveh kvalificiranih gozdarskih veščakov. Eden teh bo sreski gozdarski referent dotičnega sreza, eden pa poljedelski strokovnjak banske uprave. Komisijam bodo predsedovali sreski načelniki srezov, kjer so gozdovi. Čl. 5. 1. Te komisije bodo skrbele oziroma določile na licu mesta tele podatke: a) o potrebi agrarnih subjektov v smislu § 24 zakona, upoštevajoč pri tem število članov zainteresiranega kolektivnega telesa in o velikosti in stanju gozdov, ki so jim bili doslej lastniki. b) o razpoložljivih gozdnih površinah v zmi-slu § 24 zakona, pri čemer je treba paziti na njihovo gospodarsko stanje, gospodarsko pripadnost in na potrebe gozdne industrije, za katere je treba primerno izvesti načela čl. 1. in 2. zakona z dne 15. marca 1929 1. o zaščiti domače lesne industrije, tako da se ji po možnosti zajamči primerna kapaciteta tehničnega lesa iz lastnih gozdov. c) o možnosti ustanovitve novih gospodarskih celot z ozirom na dosedanjo in novo posest agrarnih subjektov. 2. Razen tega bodo komisije poskrbele zem-ljeknjižne izpiske, izvlečke iz lastninskih listin in lastninskih knjig zemljiških zajednic, popise rodbin zainteresiranih vasi oziroma upravnih občin, ter naj sestavijo pregledne načrte velikih gozdnih posestev. Čl. 6. Veleposestniki so dolžni, da predlože komisijam popolne gospodarske podatke, kontrolne knjige in ostalo gradivo za cenitev z vsemi načrti. Čl. 7. Pri novoustanovljenih kolektivnih telesih, kakor tudi pri že obstoječih, ki bodo izpopolnjena z novimi posestvi, tvori osnovo za ustanovitev oziroma za izpopolnitev popisa vseh upravičencev celokupno število prebivalcev rodbin, ki stalno prebivajo v dotičnih občinah ali vaseh. Čl. 3. 1. Komisije bodo sestavile o svojem delu zapisnik, v katerega morajo poleg podatkov po čl. 3. in 5. tega pravilnika vstaviti opombe in zahteve agrarnih subjektov in veleposestnikov. 2. Komisije morajo zapisniku priložiti vse gori navedene listine in načrte. Čl. 9. 1. Na osnovi tako zbranih podatkov in načel v smislu čl. 1, 2, 3, 5 in 7. tega pravilnika bodo komisije za vsako gozdno veleposestvo, za katero se zahteva razlastitev, predložile utemeljen predlog: a) o površini, ki jo je treba razlastiti v korist vsakega posameznega subjekta, b) o ocenitvi manjše vrednosti v zmislu čl. 3 tega pravilnika. 2. Na ta način utemeljene predloge morajo komisije predložiti brez zavlačevanja preko pristojne banske uprave ministrstvu za poljedelstvo, da jih reši v zmislu § 24 zakona. Čl. 10. Odškodnina za gozdna zemljišča (kr-čevine) imovinskih občin, ki so bila na osnovi dosedanjih zakonov o agrarni reformi že poljedelsko kultivirana, se bo določila po odredbah § 28 zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Čl. 11. Odškodnina za gozdne pašnike in za druge površine, ki jih je mogoče obdelati in ki se nahajajo v sestavu gospodarskih jedinic, se bo določila po predpisih § 28 zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Čl. 12. Odškodnina za zgradbe in za druge gradbene objekte, ki so potrebni za upravo, ekonomijo in izkoriščanje gozdov, ki se naj razlastijo, se bo določila na podlagi § 34 zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Čl. 13. 1. Če se vsa površina ali pa samo en del gospodarske enote razlasti v korist nekaterih agrarnih subjektov, bodo dotični subjekti participirali pri plačanju odškodnine po stanju in površini gozdov, ki so mu pripadli. 2. V kolikor bodo obstojali upravičeni razlogi gozdno-gospodarskega značaja zoper razdelitev razlaščenega gozda, neglede na površino, se bodo zadržali odnosni agrarni subjekti. Čl. 14. 1. Izvzamejo se iz razlastitve vse naprave za predelavo lesa in drugih gradbenih objektov, ki služijo veleposestniku v industrijske svrhe, kakor tudi za eksploatacijo preostalega dela gozda. 2. Za gradnjo gozdnih cest, potov in skladišč kakor tudi za njihove objekte se ne plača nikaka odškodnina. ~-- -j. .. . 3. Višina odškodnine se ugotovi na podlagi cen, ki bi se mogle doseči s prodajo samo onih delov naprav, objektov in instalacij za predelavo lesa, ki se lahko uporabijo za aplanacijo gozdov vobče (železni materijal in konstrukcije, tekoči materijal, stroji in ostali uporabljivi deli instalacij za predelavo lesa). 4. V kolikor te naprave, instalacije in drugi objekti ne pridejo v poštev za agrarne subjekte, sme lastnik gozda v roku pol leta od dneva pravne veljave razlastitvenega odloka odstraniti te naprave, instalacije in ostale objekte v svojo korist. Če lastnik tega ne stori, pripadejo te naprave, instalacije in ostali objeki brez odškodnine dotičnim agrarnim subjektom. 5. Če bi bile te naprave, instalacije in ostali objekti potrebni tudi za eksploatacijo razlaščenega gozda, kakor tudi za ostali del gozda, ki bo ostal veleposestniku v svobodno uporabo, je dolžan dotični veleposestnik dovoliti vso porabo vseh navedenih naprav proti odškodnini in na način, ki se sporazumno ugotovi. 6. V primeru spora po 4. odstavku tega člena je obvezen sklep paritetnega razsodišča štirih članov. Predsednika imenuje pristojna banska uprava. II. Način izplačila. Čl. 15. 1. Glede na posebni značaj gozdnega gospodarstva se lahko prizadetim agrarnim subjektom dovoli odgoditev plačevanja anuitet, če nastopijo za to upravičeni razlogi. 2. Obrazložene prošnje za odgoditev plačila je treba v roku enega meseca dni pred dospelostjo plačilnega roka poslati preko sreskega načelstva banski upravi, ki bo o tem razsodila. 3. Te prošnje se lahko ponove, če bi tudi po podaljšanem roku obstojali isti razlogi. Čl. 16. Vse ostale odredbe za izplačilo odškodnine, vsebovane v zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, veljajo tudi za razlaščene gozdove. 7 Majdica sc lišpa. Majdica se pripravlja z mamico za izprehod. Obleče čisto opravo in v resnici dražestno izgleda. Med potjo vsi znanci občudujejo njeno novo oblekco. „Saj ni nova, samo s Schichtovim Radionom je opra-odgovarja ona vsa ponosna in vsi se z odobravanjem smejejo n ali Majdici. SCHICHTOV P"R£ SAM IN VARUJE PERILO ZAJAi ^O BREZ KLORA JVa^od /e Eevslika vreden 1 Veličastna proslava 100-letnice rojstva Fr. Levstika. — Številna udeležba kmetskega ljudstva. uma*...........—ifTmmmn iMii-imrm^MiiMimiiOTmMnnM n III. Sklepna doloeila. 01. 17. 1. Tiste gozdne površine in gozdovi, ki so na podlagi sklepa državnih oblasti že izločene za potrebe agrarne reforme, se lahko zaokrožijo odnosno komasirajo v mejah prirod-nih gravitacij, ki bodo najbolje ustrezale rentabilnosti gozdnega gospodarstva agrarnih subjektov in lastnikov preostalega dela gozda. 2. Pri tem je treba stremeti za tem, da novo določene meje obsegajo najmanj toliko površine, kolikor je je že izločene. Čl. 18. 1. Vse gospodarske osnove in ostale tak-sacijske operate z vsemi načrti, ki so bili do zdaj sestavljeni za razlaščene gozdove in gozdna zemljišča, bo prodal lastnik brez odškodnine agrarnim subjektom odnosno sreskemu načel-stvu, v čigar področju se razlaščeni gozdovi nahajajo. 2. Če se razlasti samo en del teh gozdov, se postavijo lastni elaborati in načrti na razpolago sreskemu načelstvu v svrho prepisa tistih podatkov, ki se nanašajo na razlaščeni gozd, brez pravice do odškodnine. Čl. 19. Če so potrebe agrarnih interesentov tolikšne in je razpoložljivih gozdov tako malo, da se mora razlastiti vse do maksimuma, določenega v čl. 24 zakona, ima veleposestnik v smislu čl. 13 v zvezi s čl. 24, odstavek 4 zakona pravico opcije, vendar tako, da s tem ne onemogoči izročitve preostalih gozdov namenu, v katerega se razlasti iz gospodarskih razlogov. Cl. 20. 1. V kolikor obstoje pogodbe glede eksploatacije razlaščenih gozdov, se prepusti dogovoru strank, ali bodo še dalje ostale v veljavi. 2. V primeri nesporazuma bodo eksploatatorji izkoristili samo etat za eno gospodarsko leto, ki se zaključi do 1. aprila 1932, z obvezo, da bodo primerno plačali novemu lastniku. Čl. 21. Uprava in nadziranje nad razlaščenim gozdom se bo vršilo po značaju, kolektivnih enot po obstoječih zakonih. Čl. 22. Predpisi tega pravilnika veljajo v vseh primerih, v katerih gre za razlaščene gozdove. Čl. 23. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. Od tistega dne se začno šteti roki, določeni v čl. 24 zakona. Zborovanje agrarnih interesentov. »Zveza slovenskih agrarnih interesentov« sklicuje za nedeljo, dne 9. avgusta zborovanje vseh zaupnikov »Zveze« in vseh načelnikov novoustanovljenih pašniških in gozdnih zadrug. Zborovanje se bo vršilo ob 10. uri dopoldne v dvorani delavske zbornice v Ljubljani. Pristop k zborovanju imajo tudi vsi ostali člani Zveze slovenskih agrarnih interesentov in novoustanovljenih pašniških in gozdnih zadrug. Odbor. Sestanek agrarnih interesentov na zemljo za pašnike in gozdove gornjegrajskega ve-leposestva se vrši za Savinjsko dolino ob pol 9. uri v Radmirju pri Vrhu in za Zadrečko dolino ob pol 2. pop. v Bočni pri Žmavcu. — Poroča dr. Janže Novak. V tisti majhni in lepi kot slovenske zem- | lje, ki je rodila naše največje in najzaslužnejše može: Trubarja, Levstika, Jurčiča, Kreka in Stritarja, je v dneh proslave stoletnice rojstva Frana Levstika posvetila luč hvaležnosti in iskrenega spomina vsega slovenskega naroda. V velikem številu so poromale množice Slovencev v Levstikov rojstni kraj, da vsaj za trenutek odpro svoje srce in z dobro mislijo pozdravijo svojega največjega učitelja. Ves odet v svečanost in prazničmost je ta kot slovenske zemlje pričakoval Levstikovih častilcev. Ob cestah in poteh veličastni mlaji, s hiš in kmetskih domov so plapolale zastave, povsod cvetje, praznično razpoloženje in veselje. Prvi dam proslave. Že prvi dan proslave so od vseh strani naše domovine prihajali častilci Fr. Levstika v Vel. Lašče. Po zgodovinskih dolenjskih gričih so živo zagoreli kresovi, pokali so topiči in možnarji: slavnost je pričela. Trg Vel. Lašče je bil slavnostno razsvetljen. V Sokolski dom pa so romale množice Laiščanov, okoliškega ljudstva in gostov, da čujejo besedo o svojem velikem možu, Fr. Levstiku. Vršila se je slavnostna akademija, kjer so peli Levstikove pesmi, g. dr. Slodnjak je v obširnem predavanju orisal vso veličino in pomembnost Fr. Levstika kot pesnika, pisatelja, kritika, politika in kulturnega delavca slovenskega. Sledilo je petje otroškega zbora, recitacije in drugo. — Številni udeleženci so se razšli. — Lašče pa so še dolgo žarele v slavnostni razsvetljavi. Veličastna nedeljska slavnost. V zgodnjih urah so se pričele usipati v Lašče dolge vrste okoliškega prebivalstva. Okoli 9. ure pa se je pomikal dolg sprevod domačinov in gostov proti velikolaškemu kolodvoru, kjer so pričakovali še ostale udeležence. Postaja je bila vsa okrašena z rožami in zelenjem. Med 9. in 10. uro sta prispela iz Ljubljane dva dolga vlaka, polna gostov. Slavnostni odbor je goste ob prihodu sprejel, nakar se je sestavila dolga, nepregledna povorka daljnih in bližnjih gostov, Laščanov in okoličanov. Na čelu povorke so šli kmetski jezdeci v narodni noši, za njimi vrste Sokolskih društev, gasilcev, zastopstva, gosti; povorko pa so zaključevali številni okrašeni kmetski vozovi. Vsa dolga, pestra povorka se je pomikala proti Laščam, kjer so jo domačini krepko pozdravljali, in dalje proti Sp. Retjam k rojstni hiši Fr. Levstika. Majhna vasica Retje je ta dan sprejela v svoje okrilje na tisoče ljudi. Ob rojstni hiši slavljenca, ki je bila vsa praznično okrašena, je bil postavljen govorniški oder. Godba »Sloge« je igrala Smetanov slavnostni komad; nakar je pisatelj Vladimir Levstik govoril zbrani množici o veličini in vrednosti Fr. Levstika. Da je Levstik delal in trpel, ustvarjal in razdiral za vse Slovence enako: za kmeta, za delavca, za meščana. Sklenil pa je svoj govor z željo: Ta enodušnost današnje kulturne manifestacije se mi vidi dragoceno im pomembno poroštvo za bodoče dni. In če naj v trenutku izrečem kako željo — če mi dovolite, da jo izrečem iz src nas vseh! — tedaj ne more biti druga kakor ta, da bi nas vsi veliki^ trenutki našega narodnega življenja, vsi odločilni dnevi, naj bodo svetli ali mračni, našli takisto edine, kakor smo danes v tem vsenarodnem počaščen ju Levstikovega spomina; da bi, kakor je naš pesnik in duhovni voditelj v vsaki bridkosti pohitel k svoji rodni strehi, svojim domačim ljudem in svoji lepi, z močjo srca in rodovitno ljubeznijo tako blagoslovljeni zemlji po tolažbo, zdravje in moč, tudi mi vsi brez razlike v sleherni usodni uri, v slehernem dvomu in iskanju cilja, v sleherni borbi za pravo smer še jasno videli pot do grude, ki nas je dojila, do njih, izmed katerih smo izšli, do častitljivega simbola slovenske kmečke hiše, ki hrani in varuje hepotvorjeni utrip našega življenja; pot do prvin, iz katerih so zrasli vsi veliki ljudje in vsa velika dela, ki pričajo za nas...« Za njim je govoril v imenu Sokolstva g. Kajzelj. »Glasb. Matica« je zapela Jenkovo »Molitev«. Dopoldanski del svečanosti je bil s tem zaključen. Množica se je vrnila v Vel. Lašče. Popoldanska slavnost. Nebo se je stemnilo, dež je pretil. Levstikovi častilci pa so se kljub temu pričeli zbirati okoli spomenika, na trgu, ki je bil ves okrašen, posut z belim peskom in preprežen s kitami zelenja. Trg je bil ves nabit do poslednjega kotička. Številno ljudstvo, med njimi največ kmetskega, je pričakovalo svečanega trenutka. Igrala je godba, pokali so možnarji. Dež je pričel padati. Na govorniški oder je stopil predsednik odbora g. Tone Pucelj, ki je v začetku pozdravil vse navzoče, se jim zahvalil za udeležbo ter se spomnil Nj. Vel., kralja. Himna. Posebej pa je pozdravil zastopnika kralja polk. Cvejiča, zast. prosv. ministra Dimitrijeviča, bana dr. Marušica, generala Popovica, župana dr. Puca, zastopnika knezoškofa dr. Klinarja in vse ostale zastopnike raznih kulturnih, socijalr prosvetnih organizacij. V svojem gov je tudi orisal Levstikovo pomembnost (te ral dostjo priznal, da je naš narod LevSii reden. — I>ež je pričel še hujše padati. odst mu tem globlje klanjata. Zdaj pa, ko smo/odgr-nili zaveso z njegovega kipa, naj Mm po-kaže krepko izklesan obraz ene- a ntu-ih mv plemenitejših borcev, obraz iz tistih li)t5 ko je bil mož še ves pokonci, kak'-" jega nam rodila naša gruda!« 'Nato je odkril brona?' plaketgf SledHe so še pesmi in govori g. dr. Wolraanna in Janko-vičeve. Zastopstva so polagala vence. Solnce. Nato se je vršila velika 'narodna prireditev. Zvečer pa so dolgi, čisto nabiu in natrpani Pred svečanostjo v Vel. Laščah. Od leve na desno: predsednik odbora za Levstikovo proslavo jurist gosp. Tone Pucelj, bivši minister g. Ivan Pucelj, ban g. dr. Drago Marušič, rektor prof. dr. šerko, publicist g. Borko, prof. dr. Lah, zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik komandant 40. p. p. Triglavskega g. Jovan Cvejič, književnik dr. B. Vybiral in prof. Karlin. vlaki odpeljali na domove številne Levstikove častilce. Tam na tistem majhnem in lepem koščku naše zemlje pa bo spomin in hvaležnost velikemu Levstiku bolj rastla. In častilci Levstika bodo v svojih srcih nosili celo podo- bo svojega učitelja — svojega Franceta Levstika. »Retenski gospod« bo živel v našem ljudstvu; v težkih in veselih minutah mu bo vzor in podoba pravice in resnice pred življenjem, ljudmi in Bogom. Kmelska slavne si na Krškem polju v nedeljo, 2. avgusta i. I. Program: Ob 8. uri zjutraj otvoritev konjske in živinske razstave, nato ocenjevanje. Ob 9. uri, sprejem tujih gostov z godbo na kolodvoru. Od 10. do 12. ure, zbiranje narodnih noš, okinčanih vozov in konjenikov za sprevod pred farno cerkvijo v Krškem. Ob 1. uri popoldne, se formira sprevod in krene z godbo na čelu skozi Leskovec na Krško polje. Ob 2. uri zbiranje vseh dirkačev na dirkališču. Ob 3. uri začetek konjskih dirk, ki se bodo delile takole: I. dirka: Za 3 in 4 letne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na 4 kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. II. dirka: Za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na 4 kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, vsako darilo 40 m doklade. III. dirka: Enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2700 m. Doklade in popust določi razsodišče po rekordu in dirkanju. IV. dirka: Dvovprežna dirka. Daljava 2700 metrov. Doklade in popust kakor pod točko II. V. dirka: Jahalna dirka. Daljava 2700 m brez zaprek in brez izenačenja teže. Po konjski dirki se prične kolesarska dirka. Zmagovalca določi komisija po času. Dirko bodo vodili: gg. Franc Zupančič, župan iz Rakovnika, dr. Josip Čeh, živino-zdravnik iz Ljubljane, Anton Gliha posestnik in trgovec iz Krškega, Ivo Sancin, načelnik kmet. oddelka v pok., Ljubljana, in Franc Znidaršič, posestnik iz Leskovca. Po končanih dirkah se bo vršila velika ljudska veselica, z godbo, plesom, petjem in prosto zabavo. Vstopnina na razstavo, vese-lični prostor in dirko je za ves dan 3 Din. Sedeži na dirkališču 5 Din. Za vsestransko razvedrilo in dobro postrežbo na veselici je v polni meri preskrbljeno. Vozovi, avtobusi in avtotaksi bodo vozili ta dan na Krško polje po organiziranih nizkih cenah. Za udeležence od zunaj je dovoljena na vseh progah železnice polovična vožnja. — Izkaznice se bodo dobile v zato določenem paviljonu na veseličnem prostoru. jPo svefu NEMČIJA IN NJENE ZAHTEVE. Velika konferenca v Londonu, katere so se udeležili zastopniki 7 velesil, je rodila prav malo sadu, da ne rečemo, da je potekla brezuspešno. Edini uspeh je ta, da se je na tej konferenci videlo, da še ni padla zadnja beseda, ampak da obstoji še vedno upanje, da se bodo razna vprašanja dala morebiti rešiti kasneje. Nemčija je zahtevala na konferenci predvsem velik mednarodni kredit v znesku 500 milijonov dolarjev. Tega kredita ni dobila in bo morala svoje finance urediti iz svoje moči. Edini uspeh, ki so ga Nemci dosegli, je ta, da bodo nekdanji zavezniki, katerim mora Nemčija plačevati vojno odškodnino, na zapadla plačila nekoliko počakali in da bodo poslali v Nemčijo komisijo bančnikov, ki bodo proučili finančni in gospodarski položaj Nemčije. O kakem brisanju vojnih dolgov ali znižanju vojne odškodnine pa zaenkrat ni govora. Zanimivo pa je v političnem oziru držanje nekaterih držav na londonski konferenci. Pokazalo se je namreč, da Nemčijo silno podpirata Anglija in Zedinjene države, dočim je Francija pri vsi svoji miroljubnosti Nemčiji nasproti še vedno odločna in trdna, ker Nemcem še ne zaupa. Tako se je zgodilo, da se je v Londona bojeval tudi hud boj med Angleži in Francoz5 in ne samo med Francozi in Nemci. Taki boji pa so včasih za bodočnost zelo pomembni. Kako zelo se je Anglija postavila na nemško stran, se vidi tudi iz tega, da je angleška vlada povabila še pred konferenco nemške državnike v Anglijo na obisk, sedaj po konferenci pa sta prišla MacDonald in Henderson na obisk v Berlin. Tudi ostri napadi angleškega časopisja na Francijo med konferenco niso ostali neopa-ženi, kajti ves svet ve, da angleško časopisje v zunanji politiki piše vedno le to, kar hoče vlada... To so znaki, da se počasi pripravljajo v Evropi politične spremembe, o katerih dalekosežno- sti danes nimamo niti pojma. * V Španiji je prišlo ponovno do hudih nemirov med »sindikalisti« (komunisti?) in med republikansko vlado, tako da so morali ponekod proglasiti obsedno stanje. Kakor poročajo neodvisni poročevalci velikih svetovnih listov, bo še dolgo trajalo, predno se bo razburjenost in politična negotovost v Španiji polegla. Pred mednarodnim razsodiščem v Haagu pa razpravljajo baš te dni o nemško-avstrijski carinski zvezi. Razpravljajo o tem, ali je bila Avstrija oziroma Nemčija sploh upravičena staviti tak predlog, ki po mnenju bivših zavezniških držav nasprotuje besedilu in duhu mirovnih pogodb. Posebnega praktičnega pomena pa razsodba ne bo, naj izpade že kakorkoli, kajti v praksi odločuje navadno le moč (politična, finančna ali pa vojaška), pravno naziranje pa se ravna navadno le po dejanski moči. Kultura naroda se ocenjuje po porabi mila, zmožnost gospodinje po kakovosti mila, katero uporablja. — Zgodba o Zlatici je gotovo prepričala vse matere in hčerke, tete in nečakinje, da mora spremljati Zlatorog milo vsako gospodinjo skozi celo življenje! 20 Knjige Kmetijske Matice se priprivljajo za tisk; rok, določen za nabiranje, je že potekel. Ker pa se bo število naklade lahko še spremenilo, dokler ne steče knjiga skozi ti-skarniški stroj, sprejema Kmet. Matica naročila tudi še sedaj, seveda le tako dolgo, dokler ne bodo knjige dotiskane in razprodane. Opozarjamo zato vse tovariše in jim svetujemo, naj se takoj prijavijo, da bodo tudi oni dobili za borih 20 dinarjev 4 lepe knjige: »Zadružništvo,« »Davke«, povest in veliki koledar. — Gospode poverjenike pa prosimo, naj čimprej zaključijo nabiranje in vrnejo nabiralne pole, da se ne bi določila radi prepoznih naročil premajhna naklada. Sprejem v železniško službo. Ravnatelj -tvo drž. žel. v Ljubljani objavlja, da so mesta v administrativni službi zasedena in se vsled tega v njenem območju ne morejo upoštevati nobene prošnje za sprejem v to službo in so vse tozadevne osebne intervencije posameznikov pri direkciji brezuspešne. Pač pa sprejme prometno-trgovski oddelek navedene direkcije 30 do 40 kandidatov za vlako-spremno službo (vlakovodje, prtljažnike, revizijske sprevodnike). Kandidati za ta mesta morajo izpolniti vse pogoje, navedene v §§ 2 in 3 zakona o državnem prometnem osobju z dne 1. julija 1931. Razen tega morajo reflektanti na službo vlakovodje imeti najmanj 4 razrede srednje šole ali drugo enakovredno šolo, za službo prtljažnika in revizijskega sprevodnika pa najmanj 2 razreda srednje šole ali drugo enakovredno šolo. Pravilno kolkovane prošnje naj se vpo-šljejo na prometno-trgovinski oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani. JDopbt Prijetno za Vas in zdravo za Vaše lase ... je redno umivanje glave z Elida Shampoonom»,. zlasti poleti. Lasje Vam postanejo lepi in negovani — Vi sami pa se ču» tite čudovito poživljeni! Vsak teden po enkrat si umijte glavol ELIDA SHAMPOO V Konjicah se je ustanovila za celi sodni okraj »Pašniška in gozdna zadruga« ki je tudi že vložila pri banski upravi prošnjo za dodelitev gozdov in pašnikov veleposestev Windischgratz, Perger in Thurn. Ogromna površina gozdov v našem okraju je v rokah teh veleposestnikov, naše prebivalstvo pa trpi vsled pomanjkanja lesa za stavbe in kurivo, pašo pa si kupujejo od leta do leta pri teh velikaših. Zanimanje za ustanovitev te zadruge je bilo veliko, saj se je občnega zbora udeležilo preko 100 ljudi, kar je najboljši dokaz, kako gre našemu človeku. Z zanimanjem so sledili izvajanjem govornikov dr. Igorja Rosine in Gajšek Karla, ki sta jim pojasnila važnost današnje dobe, ko pride kmet zopet do zemlje, ki mu je bila pred davnim časom odvzeta brez odškodnine in dana onim, ki si je niso zaslužili. Občni zbor je izvolil Seručarja Franja za načelnika, Mlakarja Jakoba za podnačelnika, za odbornike pa Blaža Režabka, Franca Ajdnika in Prorazila Vacla-va. Tajnik zadruge je Kolšek Franc. Prepričani smo, da smo dali zaupanje pravim ljudem, ki se bodo borili za kmetske pravice. V Konjicah preurejuje Bata trgov, lokale v hiši Hasebichela za svojo poslovalnco, ki jo otvori že ta teden. Občinstvo pozdravlja vsako konkurenco, ki mu pripomore do cenejšega nakupa blaga. — Sokolsko društvo priredi dne 9. avgusta 1931. ob 3. uri popoldne na glavnem trgu veliko javno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen fondu za postavitev Sokolskega doma. Občinstvo sega pridno po srečkah, saj so tudi dobitki nekaj vredni kakor kolo, seženj drv, vreča moke i. t. d. Podpira pa tudi obenem sokolsko idejo, ki se vedno bolj širi med našim narodom. — Po kratki bolezni je preminula 25. t. m. gospa Podgoršek, posestnica in soproga peka v Konjicah. Pred nekaj dnevi si je zastrupila pri mali rani kri, kar je povzročilo njeno smrt. Pokoj niča je bila skrbna mati treh hčera in blaga žena. N. v m. p.! — Prevoz pošte v Oplotnico in na kolodvor v Konjicah je izdražbila mariborska mestna občina, ki jo bo prevažala s svojim avtobusom, kateri že vozi na tej progi. Letos ni bilo pri dražbi nobenega drugega ponudnika. — Naše planinsko društvo marljivo deluje. Letos je razširilo svojo kočo na Pesku in uredilo še 40 novih ležišč na podstrešju, da zmore vedno večjemu navalu turistov. Saj ima pa tudi prekrasno lego in je primerna za solnč-no zračno zdravilišče. Dne 15. avgusta bo pri koči služba božja s planinsko veselico. Ob tej priliki se bodo tudi blagoslovili novo urejeni prostori. Tudi naš kmet rad pohiti v prostem času v gore, da si nekoliko oddahne in pozabi na vsakdanje skrbi. Gradac v Beli Krajini. Prevažna je naloga, ki jo vrše v mestih in pred vsem na deželi prostovoljna gasilna društva, ki praktično izvajajo svoj humanitarni poklic ter vzpodbujajo podeželsko ljudstvo k vzajemnosti in skupnosti. V nedeljo 2. avgusta bo praznovalo društvo Gradac, svoj veliki dan. Blagoslovilo bo nov društveni prapor, pod katerim hoče v bodoče še marljivejše delovati za napredek gasilske misli. Društvo je bilo osnovano 1889. leta in šteje danes 58 delavnih članov, ki smotreno slede navodilom in vzgledu nad vse požrtvovalnega načelnika. Društvo poseduje dve ročni brizgalni in eno motorko, katero si je nabavilo pred tremi leti. Ker je bila stara shramba gasilnega orodja premajhna, si je predlani podvignilo lep gasilni dom. Prisostvovalo je društvo in se požrtvovalno udejstvovalo pri več kot 40 slučajih požara. Za to njegovo agilnost si je steklo dru- štvo najvišje priznanje Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je blagovolil sprejeti kumstvo novega društvenega prapora, ter je s tem aktom odlikoval največji Jugoslovan vse gasilstvo za njegovo požrtvovalno in človekoljubno delovanje. Da se izkaže odbor hvaležnega vladarju za njegovo kraljevsko pozornost, hoče izpeljati vse priprave točno po začrtanem programu, da bo svečanost verna slika neomejene zvestobe in ljubezni belokranjskega naroda do najvišjega kuma — našega vladarja. Na ta praznik bo pohitelo vse okoliško prebivalstvo in predvsem tovariška društva, da manifestirajo enotnost gasilske misli in neomejeno vdanost in zvestobo vladarju in njegovemu kraljevskemu domu. Novo mesto. Novomeški pododbor »Društva kmečkih fantov in deklet« priredi dne 6. septembra t. 1. tekmo tesačev in veliko ljudsko veselico. Prosimo okolišnja društva, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev. Gameljne. Umrl je v našem kraju ugleden posestnik Janez Novak ml., katerega smo pokopali 14. t. m. v najlepši moški dobi. Bolan je bil samo dva dni. Velika udeležba pogreba z mnogimi venci je pokazala, da je imel veliko prijateljev in spoštovanja. Bil je načelnik gasilnega društva in prejel tudi zasluženo svetinjo. Bil je načelnik kmetijske podružnice, član načelstva in ustanovitelj kmetijske strojne zadruge, član načelstva sadjarskega društva v Šmartnem p. Šmarno goro in član gospodarskega odbora. Bil je pri 17. polku in ujet v Rusiji v Sibiriji. Bil je velike, koščene postave, nosil je povečini težke škornje. Koščene hrapove roke so pričale o njegovem delu. Pušil je vedno kratko cigaro. Pogled mu je bil vedno uprt v pot po kateri je šel. Oziral se ni. Če je srečal poznavalca, je vzel cigaro iz ust in spregovoril par besedi in zopet odšel na svoje delo. Ne-ustrašenost in odkritosrčnost sta mu bila glavni lastnosti. Zavedal se je svojega stanu, popolen kmet. Malo kedaj je spregovoril, vedno le s povdarkom. Njegovi govori so bili plod stvarnih misli. Vedno se je priznaval h kmetijskemu pokretu in bil ponosen na svoj stan. Hinavstva ni poznal. Vsakemu je povedal v obraz, kar mu je šlo. Njegova vzorno urejena kmetija je pričala o njegovem delu. Oči so nam vzrosile, srce se je krčilo, ko je zadonel glas zvona oznanjajoč smrt Janeza Novaka ml. Zapustil je ženo in petero otro-čičev in še 75 let starega očeta. Odšel si od nas prerano, Janez, ali imeli te bodemo vedno v spominu. Njegovi družini globoko so-žalje. — A. P. Braslovee. V nedeljo 26. julija t. 1. se je vršil tukaj takozvani vojaški razpored, kjer se je razglasilo vojaškim obveznikom kam so dodeljeni, dajalcem živine pa, kaj imajo za slučaj mobilizacije dati in kam postaviti. Na okrajnem zbirališču se je ta razglas vršil za občine Braslovče, Gomilsko in Polzela. Razpored se je izvršil v najlepšem redu, kajti pozna se, da se vsi zavedajo dolžnosti, ki jih imajo do države. Št. Peter v Sav. dol. V soboto, dne 25. julija proti večeru je pripeljalo več voznikov iz Glinj in Kamenč pri Braslovčah brzojavne dToge v Št. Peter, katere so še ponoči razkladali. Ko so se proti 10. uri vračali domov, so se ustavili v gostilni g. Privošnik-a v Doberteži vasi in spili tam par litrov jabolčnika. V gostilni se je istočasno nahajal tudi neki tujec, o katerem so domnevali, da mora biti doma nekje v bližini Rogaške Slatine in ki se je pozneje prepiral z natakarico, češ da je že plačal svoj zapitek za 2 četrt jabolčnika; v resnici pa ga je plačal le en četrt. Pri tem prepiru je zagovarjal stališče natakarice posestnik gosp. Travnar iz Kamenč in sta tako tudi ta dva prišla do spora. Ko so se po 11. uri vozniki vračali en za drugim proti domu, so nekateri slutili, da jih lahko na cesti pričaka omenjeni tujec in je v ta namen tudi par voznikov pripravilo cepine. Komaj so se pripeljali od Privošnikove gostilne dobrih sto korakov in zavili iz državne na okrajno cesto proti Polzeli, se je zadnjemu vozniku g. Karlu Plaskanu iz Glinj nasproti za konjem približala moška postava in v tem hipu, ko jo je zagledal, je že dobil močan sunek z nožem v vrat. Posestnik Plaskan je namreč sedel nia sprednjem koncu voza, tik za konjem. Neznanec je takoj pobegnil. Sreča je bila ta, da se je na zadnjem delu voza peljal že tudi drug voznik, ki je ves dogodek lahko videl in priklical že naprej odišle voznika, kajti drugače bi bil g. Plaskan pripuščen popolnoma sam sebi, ker je bil zadnji voznik. Ranjenega Plaskana so takoj odpeljali nazaj do gostilne Privošnik, kjer so mu za silo obvezali zevajočo rano in ga odpeljali proti Polzeli. Kri mu je lila tako, da je bil prednji del voza popolnoma krvav. Istotako je bila tudi obleka vsa namočena s krvjo. Na Polzeli so priklieaii okrožnega zdravnika dr. Červinko, ki mu je rano pregledal in obvezal. Nato so ga odpeljali domov in bo zelo težko okreval, ker je izgubil mnogo krvi. Pripomniti moramo, da je imel napadalec, ki se je prej mudil v Privošnikovi gostilni namen napasti g. Travnerja, ki se je v gostilni z njim prepiral. V temi pa ga je zgrešil in mesto njega je padel v nesrečo g. Plaskan. Žalec. Jakobov sejem, ki se je vršil tukaj v soboto 25. t. m., je pokazal vso težo gospodarske krize, ki vlada seveda povsod, najbolj pa še v Savinjski dolini. Naš kmet-hmeljar je postal popolnoma plačila nezmožen. Kramarski sejni je bil več kot za polovico manjši, nego v onih dobrih letih in marsikateremu kramarju al bilo treba odpreti denarnice. Če si pogledal skozi dolg in prostran trg, kjer je bila včasih takšna gneča, da nisi nikamor videl in si se komaj skozi prelil, je bilo to pot komaj toliko ljudi, da si jih z lahkoto preštel. Nasprotno pa je bilo na živinskem sejmišču zelo mnogo prodajalcev, kupcev pa bore malo. Plemenska živina Je imela še drugače dobro ceno, le da se jo je prav malo prodalo. Tudi klavna živina se je slabo prodajala, ker so takšne cene, da je vsak prodajalec, ki si ga vprašal, po čem je prodal, odgovoril, da ga je sram povedati — po par dinarjev kg. In <6e bi se šli, bi marsikdo lahko izkupiček spotoma zajedel in zapil. Iz tega se vidi, da so postali tudi sejmi kazalo splošnega kmetskega propadanja. Orla vas. Društvo kmetskih fantov in deklet — Zimzelen priredi tudi letos tekmo koscev, ki se bo vršila 13. septembra t. 1. Na to pravo kmetsko prireditev že sedaj vljudno vabimo in prosimo sosednja društva, da se na isto ozirajo. Tekma bo letos prirejena še v večjem t, v. Jtik * J zastopniki velesil na londonski konferenci. Na sliki so (od leve na desno): angleški minister za vnanje zadeve Hen-derson, italijanski minister za vnanje zadeve Grandi, nemški minister za vnanje zadeve dr. Curtius, nemški državni kancler dr. Briining, predsednik angleške vlade Mac Donald, francoski minister za vnanje zadeve Briand, predsednik francoske vlade Laval in francoski finančni minister Flandin. Poroka na romunskem dvoru. V ne deljo 26. julija sta se poročila v Si naji pri Bukarešti romunska prince zinja Ileana in nadvojvoda Anton Habsburški. Z elektriko pomnožena žetev. Pred nekaj meseci so začeli v Nemčiji delati poskuse s toplimi gredami, ki jih ogreva elektrika. Taka naprava je zelo enostavna. Najprej si nasiplješ v jamo materijal, ki ne propušča toplote (n. pr. ogorke od koksa). Na to plast nasiplješ plast rodovitne prsti, na to pa električni kabel. Vrhnja plast obstoji iz cvetlične zemlje. Dosedanji uspehi elektro-kulture so zelo ugodni; posrečilo se je na enako veliki ploskvi pridelati petkrat več pridelka kakor z navadno kulturo. Na sliki zgoraj vrtnar, ki meri toploto zemlje, spodaj pa električni aparat, ki razvija toploto. Mednarodna jahaška dirka v Aachen-u. Na sliki vidimo za dirko določene žrebce. Udeležba na dirki je letos jako velika. Naročajte in čitajte Kmetski list! | Jesenske vojaške vaje v Angliji. Letošnje jesenske vojaške vaje so se vršile v Angliji v velikem vojaškem taborišču pri Al-dershot-u. Med drugim so vprizorili 36 ur trajajoči nočni in dnevni »boj«. Na sliki vidimo pionirski oddelek, ki gradi most, most pa nosijo z zrakom napolnjeni mehovi. Kmetje, pristopajte h Kmetijski Matici! Nenavadna nesreča na cestni železnici. V Broklynu (pri Newyorku) se je dogodila te dni nenavadna nesreča na cestni železnici. — Voz cestne železnice je namreč skočil s tira in se zaletel naravnost v neko drogerijo. — Vsled silnega sunka je dobilo 25 oseb precej težke poškodbe. obsegu kot lansko leto in bo gotovo privabila poleg lanskih še tudi druge posetnike. Kje se bo vršila in druge podrobnosti, bomo pravočasno objavili. Gomilsko. V nedeljo 19. t. m. zvečer se je peljala z avtomobilom, v smeri Braslovče— Gomilsko, družba, ki je bila na neki novi maši in sicer šofer, dve ženski in bogoslovec Janko Pirnat iz Sp. Jarš pri Domžalah. Ko je avto vozil po strmem klancu, mimo posestnika gospoda Rančigaja, po domače Brezna v Št. Matevžu, je nenadoma počila pnevmatika, avto se je zapeljal s ceste, se dva- do trikrat prevrnil in nazadnje poveznil obe ženski in bogoslovca, dočim je šoferja že poprej vrglo iz njega. Drugi potniki so se lažje poškodovali, bogoslovca Pir-nata pa je stranica avtomobila pritisnila na glavo in mu prebila lobanjo. Ves dogodek so videli domači Rančigajevi in vasovalci, ki so takoj priskočili ponesrečencem na pomoč. Bogoslovec Pirnat ni prišel k zavesti in so ga v doglednem času odpeljali z avtom v celjsko bolnico, kjer je pa vsled težke poškodbe v torek 21. t. m. zjutraj umrl, ne da bi se zavedel. Pokojnika so prepeljali v rojstni kraj, kjer je bil v četrtek 23. t. m. pogreb. Celje. V nedeljo 9. avgusta t. 1. se bo vršila seja Pododbora »Zveze kmetskih fantov in deklet« za celjsko okrožje v hotelu »Union« v Celju. Pričetek točno ob pol 9. uri dopoldne. Radi važnosti dnevnega reda, naj se seje vsi tovariši odborniki gotovo udeleže. — Ivan Kronovšek ml., t. č. predsednik. Žalec. Prihodnjo nedeljo, 2. avgusta, se bo vršil v Roblekovi dvorani shod hmeljarjev, katerega sklicuje »Hmeljarsko društvo za Slovenijo« v Žalcu. Pričetek ob pol 9. uri dopoldne. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo o splošnem položaju vseh hmeljskih nasadov; 2. Razprava o pričetku obiranja hmelja; 3. Razprava o mezdi hmeljskim obiralcem; 4. Slučajnosti. Ker smo tik pred hmeljsko sezijo, je potrebno, da se tega shoda udeleži čim več hmeljarjev. Povsod je treba enakega postopanja in skupnega sodelovanja — to velja še prav posebno za savinjske hmeljarje, da se ob tem času obvarujejo nepričakovanih izgub. Zatorej, vsi na shod! Ščavnica v SI. Gor. Dne 12. julija smo praznovali pos .etitev novega evang. pokopališča pri Sv Ani v SI. Gor. Novo pokopališče leži na lepi solneni legi ti>< velike ceste. Je l°po ogiaj no. Svečanost s je začela s sprevodom. Godba je igrala svete pesmi in državno himno. Na pokopališču sta vihrali dve veliki jugosl. zastavi. Duhovniki so v lepih govorih orisali pomembnost posvetitve. Duhovniki so bili gg. I. Bron iz Maribora, Kovač Šinjor Murska Sobota, Šiftar Šinjor iz Bodonc, g. Luther iz Pučonc in Š. Goschenhofer iz Radgone. Vodja godbe je bil g. n$dučitelj Ba-ko Stukovec. Vsem bodi izrečena najtoplejša zahvala. Ljudstva se je zbralo veliko od blizu in daleč. — Pa tudi nasprotnike je imela naša posvetitev. Reklo se je, da bodo imeli rimokatoliki smrtni greh, če bodo prišli zraven. Tako agitacijo prav krščansko odklanjamo, ker ni vredna, da bi se jo resno vzelo. Kaj to pa ni greh, če evangeljčani prispevajo za kat. župnišče in dajo bero? Sv. pismo drugače govori! Na pokopališču bomo zgradili kapelico in kupili zvon, ki bo klical vernike: pustite delo in pridite počivat dokler Vas Gospod ne zbudi. Tečaji za kapunjenje petelinčkov. O priliki prireditve tečajev za kapunjenje, ki jih priredi Perutninarska reg. zadruga v Lj ubijam in perutninarski odsek Kmetijske družbe ter so bili že objavljeni v časopisih, opozarjamo vse zanimance na sledeče prednosti, ki jih dosežemo s kapunjenjem petelinov: 1. Večjo in težjo perutnino; 2. meso od kapunov je bolj sočno, nežno in bolj okusno; 3. prodajna cena za kapune je mnogo višja; 4. zaradi boljše izrabe krme po kapu-nih je proizvajanje mesa cenejše; 5. kapu-njeni petelini so bolj mirni, ne hrešče in ne nadlegujejo kokoši; 6. kapuni se lahko uspeš- no uporabljajo tudi kot dobre koklje za vzre-jo piščet; 7. kapunov se na manjšem prostoru lahko več redi, kakor pa druge perutnine; 8. odjem kapunov traja skozi vse leto; 9. se lahko prodajo, ker je po njih veliko povpraševanje; 10. splošna boljša uporaba odviš-nih petelinov, ki bi se drugače težko dali dobičkanosneje rediti in prodati. Dalje opozarjamo udeležence tečajev, ki bi želeli, da se jim kapuni nekaj petelinčkov na tečajih, da se ravnajo točno po sledečem: 1. Petelinčki naj bodo mladi, ne od pol kg težki pri lahkih pasmah, pri težjih pa ne od tričetrt kg; 2. živali je treba 36 ur pred kapunjenjem postiti (brez krme); zadnjih 18 ur tudi brez vode, kar živalim prav nič ne škoduje. Natančen pouk, kako je ravnati s kapuni pozneje, se bo podal udeležencem na tečajih. Spomenik kralju Petru v Ljubljani. Preteklo soboto so vzidali v temeljni kamen za spomenik kralju Petru v Ljubljani spominsko listino. Odkritje spomenika bo dne 6. septembra t. 1. Kralj jugoslovanskim vojnim dobrovolj-cem. Na prošnjo Zveze vojnih dobrovoljcev je Nj. Vel. kralj podaril Zvezi zastavo in prevzel kumstvo tej zastavi, ki bo na najsveča-nejši način razvita 4. okt. t. 1. Predsednik vlade g. general Peter Živ-kovič je obiskal pretekli torek Rogaško Slatino. Ob tej priliki si je ogledal 'tudi vse zdraviliške naprave. Uradne ure pri banskih uradih. V uradih kraljevske bamske uprave dravske banovine ter podrejenih državnih upravnih oblastev, kakor tudi državnih in banovinskih zavodov, so do preklica ob delavnikih uradne ure od 7. in pol do lil. in pol in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. in pol do 13. ure. Uradne ure za stranke pri prosvetnem oddelku kr. ban-ske uprave v Ljubljani so vsak torek in petek od 10. do 12. ure. — V izvenuradnih dneh oziroma urah se stranke ne bodo sprejemale. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1, bode v mesecu avgustu uradoval za stranke ob delavnikih od 7. in pol do 12. in pol, kakor drugi denarni zavodi v Ljubljani; od 1. septembra dalje pa zopet kakor navadno od 8. do 12 in pol in od 3. do 4. in pol, le ob sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 12. in pol. Vsem čebelarjem sporočamo, da je bilo naše društvo od velesejmske uprave vabljeno, da razstavi na letošnjem jesenskem velesej-mu svoje pridelke in orodje. Odbor je vabilo sprejel in bo pripravil vse potrebno, da bo naša stroka na razstavi častno zastopana. Odbor čebelarskega društva vabi zato vse svoje člane, ki se mislijo razstave udeležiti, da se takoj prijavijo in sporoče, kaj in koliko blaga bodo razstavili, da si pripravimo primeren prostor. Razstavili bomo med, vosek in razne čebelarske posebnosti. Jesenska razstava se bo vršila od 29. avgusta do 9. septembra. Vsem, ki se bodo prijavili, bomo poslali podrobna navodila. Prijave pošljite na naslov: Josip Verbič, profesor v Ljubljani, Streliška ulica 32, ali pa na društvo. Razpisani službi banovinskih cestarjev. Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje dve mesti banovinskih cestarjev, prvo za progo na banovinski cesti Novo mesto— Mršeča vas, drugo pa na banovinski cesti II. reda Trbegovci—Mostje—Pacinje od km 10.000 do km 15.950. Pogoji so običajni. Prošnje je treba vložiti za prvo službo pri sre-skem cestnem odboru v Novem mestu do 10., za drugo pa 20. avgusta pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. Prva pomoč pogorelcem v Nadlesku pri Starem trgu. Gosp. ban dr. Drago Marušič je nakazal kot prvo pomoč za pogorelce v Nadlesku 30.000 Din. Društvo kmetskih fantov in deklet Stra-ža-Valta vas priredi plavalno tekmo za naslov društvenega prvaka, po tekmi se vrši prosta zabava na vrtu Jos. Vintar v Straži. Vabimo vse bralce Kmetijskega lista in sosednja društva. Obsojeni teroristi. Državno sodišče za zaščito države je 23. t. m. razglasilo sodbo v procesu proti Ivanu Ljevakoviču in tovarišem zaradi umora Andrije Beriča, bivšega načelnika občine v Novi Gradiški, in zaradi udeležbe pri teroristični akciji. Krivi so in se obsodijo: Ivan Ljevakovič, pokojnega Mateja, in Ivan Rosic na smrt na vešalih; Ivan Ljevakovič, pokojnega Frana, na 15 let robije; Ivan Šaup na 10 let robije: Ignjat Terihaj na 6 mesecev strogega zapora; Adolf Muller in Ivan Jelic na 3 leta robije; Stjepan Papac in Petar Nožarič na 2 leti robije. Vsi, ki so obsojeni na robijo, so obsojeni i tudi na trajno izgubo državljanskih časti. Zločin starokatoliškega duhovnika. V Presovu je bivši starokatoliški župnik ustrelil 70-letnega starokatoliškega kanonika Ivana Korotvonskega. Morilca so aretirali. Po aretaciji je izjavil, da je storil zločin iz maščevanja. Madžarska bi rada dobila večje inozemsko posojilo, zato se mude te dni v Parizu in Londonu vsi uglednejši finančniki in politiki z bivšim zunanjim ministrom Valkom na čelu. 800 delavcev je ostalo brez dela, ker je prišlo v konkurz rudniško podjetje Paklenica v Medjimurju. škocjan pri Turjaku. Prostovoljno gasilsko društvo škocjan pri Turjaku priredi v nedeljo 2. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne na lepem senčnem vrtu g. župana Ahca na Turjaku vrtno veselico s plesom in prosto zabavo. Kdor si hoče ogledati lepote turjaškega gradu in njene okolice, naj pride gotovo ta dan na Turjak. Vabljeni vsi! Močan potres je porušil v okolici Petroni-ma na Bolgarskem več hiš in dimnikov. Človeških žrtev mi bilo. »Zeppelin« je 24. t. m. odletel proti severnemu tečaju. Isti dan je odplula tudi Wil-kinsova podmornica. V severnem ledenem morju se pa že nahaja ruski ledolomec »Ma-ligin«. Zdravilišče za gobavce bodo zgradili v Sarajevu. Prostor je dalo na razpolago mini-I strstvo vojske in mornarice. Požar v ameriški ubožnici. V Pittsburgu je uničil .požar tamkajšnje zavetišče za onemogle, pri čemur je zgorelo tudi 30 ubožcev, 200 pa je bilo težko poškodovanih, ko so se hoteli rešiti skozi okna na ulico. Nevarnost gozdnih požarov. Da se prepreči nevarnost gozdnih požarov, opozarjamo posestnike gozdov in vse občinstvo na tozadevne predpise zakona o gozdovih od 21. decembra 1929. V času suše in velikih vetrov je kuriti v gozdu sploh prepovedano, takisto zunaj gozda v razdalji 50 metrov. Kdor kuri v gozdu (n. pr. zaradi zatiranja lubadarja) mora ogenj nadzirati in pred odhodom popolnoma pogasiti. Če zapazi kdo v gozdu ali ob gozdnem robu nepogašen in zapuščen ogenj, ga mora pogasiti. Posebej se opozarjajo izletniki, da mora kadilec vsako cigareto in vžigalico, preden jo odvrže, popolnoma ugasniti. Prestopki navedenih predpisov se po zakonu najstrožje kaznujejo. Strašna letalska nesreča na Bolgarskem. V bližini bolgarske vasi Okren je treščilo na tla romunsko potniško letalo, ki je pokopalo pod seboj 4 potnike in 2 pilota. Trupla so Ibila strahovito razmesarjena. Vzrok nesreče je bila eksplozija motorja na letalu. POLOVIČNA VOŽNJA PO ŽELEZNICI NA KRŠKO POLJE DOVOLJENA. Za veliko kmetsko slavnost na Krškem polju, ki se vrši v nedeljo dne 2. avgusta t. L, je dovolil g. minister za promet z odlokom št. 17.498/31 za vse udeležence polovično vožnjo po vseh progah železnice. Vsak udeleženec naj kupi na vstopni železniški postaji do Krškega celo vozno karto, katere v Krškem na postaji ne odda, temveč jo dobro shrani, ker mu ista služi z izkaznico, ki se bo dobila v za to določenem paviljonu na veseličnem prostoru, za vožnjo nazaj. Kolesarska dirka na Krškem polju za srez krški in brežiški se bo vršila na dan kmetskega praznika v nedeljo dne 2. avgusta t. 1. po končani konjski dirki. Nagrada za prvega zmagovalca je lepo moško kolo. Za drugega zmagovalca žepna ura z verižico itd. Prijave je poslati na g. Anton Gliha, Krško. Prijav -nina za vsakega tekmeca je Din 10-—. Naročnike, ki so prejeli v listu priložene položnice, prosimo, da čimprej e poravnajo zaostalo naročnino. V šibeniški bolnici je umrla pretekli teden 6-letna deklica Anka Pavelič, katero je pred 6 meseci popadel stekel pes. Takoj po ugrizu so jo peljali k zdravniku, ki je deklico cepil proti steklini, vendar je po šestih mesecih nenadoma pobesnela in po dvodnevnem strašnem trpljenju umrla. Nova strelska družina se je ustanovila v Dragomeru pri Ljubljani. Priprave za ustanovitev strelske družine je vodil župan občine Log. g Ivan Remškar. Podlistek smo morali danes izpustiti zaradi preobilega gradiva. Pri slabem počutju je naravna »Franz Jo-sefova« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težko-če.in oesče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje» Franz Joseio-ve« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Jesenski velesejem v Ljubljani. V dobi, ki jo najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrotvorna udru-ženja uporabljajo za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost ter širijo svoje kulturne, gospodarske in socijalne težnje, se vrši jesenska prireditev velesejma, ki bo obsegala razstave kulturnega, tujskoprometnega in gospodarskega značaja. Tako bo ta prireditev viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega gospodarstva. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same, da se ob času raz-kaza našega gospodarstva prilikom jesenskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti, da ' se bo delu naših rok in našega razuma, naši kulturi in našemu gopodarstvu klanjal. Ne cepimo moči in pokažimo se v celoti. Najlepša prilika za to je čas letošnjega jesenskega velesejma. Vse organizacije, društva, zveze itd. so naprošene, da se vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra. Obvestila naj se blagovolijo čimpreje poslati uradu velesejma v Ljubljani. Kdor pridobi našemu listu na leto le enega novega naročnika, je že veliko storil za kmetski pokret. Prodaja na ugodne mesečne obroke Pogoje, kataloge in cenike pošljemo brezplačno Generalno zastopstvo: ^ -m 'M- trgovina radio - aparatov, gramofo- ^^✓»✓lll'*. Cm. nov, koles, šivanlih strojev itd. Ljubljana,