Fačtaua plaeana ▼ {»toTiiU.
PROSVETNI DELAVEC
GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Štev. 1 ^	Cfublfana, 2. januarja 1951.	^ Leto II.
Srečno ŽNovo leto 1951
žel
vsem odlikovanim in nagrajenim kolektivom, odlikovancem ter nagrajencem, dopisnikom in bralcem »^Prosvetnega delavca", vsem prosvetnim delavcem na polju vzgoje in šolstva, znanosti, kulture in umetnosti ter prav vsem graditeljem socializma
Republ. odbor Sindibala učiteljev in profesorjev Republ. odbor Sindikata delavcev kulturnih in umetniških ustanov Uprava in uredništvo »Prosvetnega delavca«
Iz diskusije na plenumu republiškega odbora SPD za Slovenijo n.iu^iuo. 1950
Po poročilu tov. predsednika Zorna (ki smo ga v izvlečku objavili v prejšnji številki PD) se je razvila živahna diskusija.
Kalan Andrej, predsednik podružnice Kranj, je poročal o uspešnem študijskem delu svoje podružnice v preteklem šolskem letu in o ukrepih, ki so jih člani podružnice podvzeli za izboljšanje pouka.
Vrstovšek Milica je dala nekaj podatkov o mariborski delovni praksi. Zanimanje za študij in uspeh tega študija zavisi po mariborskih izkušnjah od izbire predavatelja in njegove kakovosti. Obneslo se je tudi, da so posamezni sindikalni voditelji študijskih krožkov težje teme popreje obravnavali s strokovnjaki, nato pa prenesli na podružnice. Pri obravnavanju naše družbene in gospodarske stvarnosti je nujno, po-edina poglavja tako poenostaviti, da so razumljiva vsem. Od tega zavisi živahnost diskusije. Konzultacije so bile v Mariboru ponekod preveč šolske: vprašanje in odgovor. V bodoče bo treba dati močnejši poudarek obliki neprisiljenega razgovora. V Mariboru so se naši sindikati tudi tesno povezali z delovnimi kolektivi industrijskih sindikatov. Posebne naloge so sprejeli v Tednu matere in otroka, ko so člani SPD obiskali z referati ideološko-vzgojne vsebine skoraj vse delovne kolektive. Ta način dela pa ni ostal omejen na Teden matere in otroka, ampak se je načrtno 'nadaljeval. Mnogi delovni kolektivi so zaprosili, da bi prosvetni delavci sprejeli v njihovih grupah vodstvo študija.
Shandali Zvonimir, zastopnik ministrstva in član mestnega odbora Ljubljana, je prav tako govoril • o študiju. Leta 1945/46 je bil študij samoiniciativna zadeva podružnic in je bil po navadi omejen le na najbolj zavedne člane. Ti napori niso -dali potrebne širine. V to delo je poseglo ministrstvo za prosveto, ki je izdelalo študijski program, in vneslo vanj upravno disciplino. Tak poseg je bil sicer koristen, ker je k študiju pritegnil tudi tiste redke člane, ki sami niso čutili potrebe po izpopolnjevanju, ima pa tudi svoje senčne strani. Mestni odbor v Ljubljani je na primer študij precej izpustil iz svojih rok, in je ta s tem postal preveč togo uraden. Z razvojem socialistične demokracije je prišel tudi obračun s takim načinom dela. Danes ■dobiva študij iz dneva v dan več spontanosti in individualnosti.
Gestrin Ferdo, član MO - SPD, je poročal o delu strokovnih aktivov v Ljubljani, kjer imajo ti za seboj že štiriletne izkušnje. Danes delajo v Ljubljani strokovni aktivi profesorjev srednjih šol, katerih imamo za vsak gimnazijski predmet po enega, in strokovni aktivi osnovnošolskih učiteljev, ki so organizirani po razredih, poleg tega pa obstojajo še trije predmetni osnovnošolski aktivi, in Sicer zgodovinski, risarski in psihološki. Imeli smo v mestnem merilu tudi že predmetne aktive učiteljev nižjih strokovnih šol; ti se pa niso obnesli. Čeprav je danes tudi delo za strokovni dvig članstva v prvi vrsti sindikalna zadeva, bi ne bilo Prav, ako ne bi še nadalje ostala tesna povezava z ministrstvom in šolskimi sveti. Programe je treba izdelati v sporazumu s sveti in predmetnimi inšpektorji, kajti ti vnašajo Vanje perspektivo, širšega območja. Važna je tudi čim tesnejša povezava s strokovnimi društvi, ki pa vendar ho bi smeli iti tako daleč, da strokovno društvo prevzame nase vse •delo predmetnega aktiva, kakor je bil primer s Slavističnim društvom, -fri članstvu je to izzvalo odpor in °bisk zaradi tega padal. Delu v ■strokovnih društvih se namreč tisti srednješolski učitelji, ki nimajo fa-
kultetne izobrazbe, kaj radi izognejo, ker jim nivo predavanj ne odgovarja. Tudi sicer je danes, ko je obisk povsem prostovoljen, tu in tam število nekoliko padlo, so pa nekateri aktivi že tako čvrsto povezana celota, da je ostal obisk na isti višini, saj je udeležencem postal potreba, od katere se nočejo več ločiti. Programe sestavljajo tovariši že ob pričetku šolskega leta tako, da upoštevajo v dovoljni meri tako pedagoške in metodične kot tudi najbolj pereče strokovne probleme. Letos se je intenziteta študija poglobila še z določenim individualnim študijem, tako da je debata v aktivih vedno razgibana. Nivo je sorazmerno visok. Jasno, da obstajajo tudi napake, proti katerim se pa nenehno borimo. Načinu združitve ideološkega in strokovnega študija smo dali posebno organizacijsko obliko, ki nam v vsakem pogledu ustreza, saj sloni ves naš strokovni študij na tistih ideoloških osnovah, ki jih daje stvarni po-litično-ideološki študij po podružnicah in obratno.
Gerlovič Alenka, zastopnica Društva upodabljajočih umetnikov, je govorila k reorganizaciji Sindikata prosvetnih delavcev. Društvo je zainteresirano na reorganizaciji prosvetnega sindikata. Danes se vedno bolj kaže potreba po preučevanju umetnostnih vprašanj z vidika marksistične znanosti. Tega pa likovni umetniki večinoma nismo zmogli, ker smo bili preveč angažirani pri reševanju drugih sindikalnih vprašanj. Sicer je za letošnji program študija RO določil tudi teme o umetnosti, vendar za preučevanje naših specialnih vprašanj to ni dovolj. Vendar to še ne bi bil vzrok za reorganizacijo, ako bi se znali boriti proti togosti v našem delu. in to tako, da bi razrešili profesorje-umetnike študija v šolskih podružnicah in jih priključili študiju v okviru društva. Vsekakor bo tudi po izvršeni reorganizaciji še nadalje aktualno sodelovanje profesorjev ri-sania v tozadevnih predmetnih aktivih. Z reorganizacijo bo najaktivnejši del umetniškega kadra razbremenjen, vendar naj bi bila ta toliko prožna, da bi mogli ostati v delni povezavi z ostalimi prosvetnimi delavci.
Vcdernjak Marija, član plenuma in tajnik RO SPD, se je tudi dotaknila reorganizacije. Delo v organizaciji je uspešno le, če se vsi člani zavedajo vloge, ki jo ima danes prosvetni delavec. V oblikah dela nismo bili dovolj prožni- Izkušnje pri delu Sindikata prosvetnih delavcev so privedle vodilne forume do sklepov o reorganizaciji v sindikatu kulturnih in šolskih delavcev. O tem sklepu so že vse podružnice poučene. Pri novi organizaciji, ki bo vsebovala učitelje in profesorje, bo treba misliti na nove oblike dela. Iz območja sedanjih okrajnih odborov se morajo formirati podružnice, ki bodo sposobne za vodstvo kadra, ki je bil vzgojen šele v zadnjih letih po vojni. Tov. je nato nakazala nekaj perspektivnih misli ob organizaciji posameznih podružnic in okrajnih odborov.
Z ozirom na organizacijsko delo v preteklem času je bilo za nekatere podružnice značilno, da so neprestano čakale na navodila, načrte itd. iz Republiškega odbora. Niso bile samoiniciativne. Okrajni odbori morajo znati reševati probleme lastnega delokroga. Ves odbor mora kolektivno odgovarjati za razvoj članstva. Takih odborov imamo nekaj, najboljši je doslej še vedno v Ljutome-ru, kjer se še vedno najbolje prilagajajo prilikam. Nismo pa doslej uspeli organizirati delo SPD v Goriški oblasti, kjer v okrajnih odborih ni čuta kolektivne odgovornosti. V
bodoče bo treba prav posebno ojačiti delo v grupah. Pri reorganizaciji sedanjih okrajnih odborov in podružnic moramo upoštevati krajevne prilike, interese članov in strokovnost. Republiški odbor je mnenja, da bi obdržali okrajne odbore v Celju, Kranju, Gorici, Mariboru in Ljubljani. Morda tudi kje drugje. Zmanjšali bi število podružnic v okrajih Ptuj (2), Ljutomer (1), Lendava (1), Murska Sobota (2), Poljčane (3), Ce-Ije-mesto (2), Celje-okolica (3), Slovenj Gradec (1 ali 2), Šoštanj, Mozirje, Trbovlje (1), Krško (1 ali 2), Novo mesto (2), Črnomelj (1). Trebnje (1), Kočevje (1), Grosuplje (1 ali 2), Kamnik (2), Ljubljana - okolica (2), Kranj-mesto (2—3), Kranj-oko-lica (3—4), Jesenice (1), Radovljica (1), Tolmin (3), Gorica (3), Sežana (1), Ilirska Bistrica (1), Postojna (2), Maribor in Ljubljana morata temeljito razmisliti o sestavu novih podružnic.
Načrt Republiškega odbora ni dokončen. okrajni odbori naj o njem razmislijo in izvršijo vse priprave, ki so potrebne za pravilno formiranje novih podružnic. Iz dosedanjega članstva bomo izločili vse tiste, ki niso vzgojitelji, učitelji, predmetni učitelji in profesorji. Za bodoče delo je nujno, da izberemo za grupe, ki bodo ponekod formirane iz podružnic, najboljše sindikalne funkcionarje, da ne bo zastoja v našem delu. Naloge, ki nam jih narekuje resolucija III. plenuma CK KPJ in XII ter XIII. plenum Centralnega odbora ZSJ so vsakodnevne in jih reorganizacija ne sme zavreti.
Gaberc Anka, član Republiškega odbora SPD, je diskutirala o sodelovanju prosvetnih delavcev v množičnih organizacijah in njihovih posebnih nalogah pri preobrazbi naše vasi. Ugotovila je, da je uspeh ljudsko prosvetnega dela na vasi v glavnem zasluga učiteljev.
Pri organizaciji izobraževalnih tečajev, ki jih je bilo v pretekli sezoni 624, so učitelji pomagali množičnim organizacijam pri ustanavljanju tečajev — večkrat so jim te celo prepustile celotno organizacijsko delo; tudi obisk na tečajih je bil pogosto odvisen samo cd prosvetnih delavcev. Naši člani so bili v glavnem predavatelji. V preteklem letu jih je predavalo 1634. Učiteljstvo je tudi v veliko pomoč ljudskim knjižnicam. Po nepopolnih podatkih se udejstvuje okrog 430 učiteljev v knjižnicah. Zlasti so v tem pogledu agilni prosvetni delavci okraja Novo mesto. V 41 Ljudskih univerzah Slovenije sodelujejo tako učitelji kot profesorji. V zadnji sezoni so imeli nad 300 strokovnih predavanj. Predavanja na podeželskih in mestnih Ljudskih: univerzah so imeli tudi univerzitetni profesorji. Pri lutkov-
nih odrih sodeluje že 30 prosvetnih delavcev. Izredno prizadevanje je v tem pogledu pokazal kolektiv Učiteljišča . v Celju, ki načrtno vzgaja bodoče lutkarje.
V štirinajstih likovnih krožkih v Sloveniji so naši profesorji edini strokovni predavatelji. Vodstvo igralskih družin, ki jih je okoli sto, imajo skoraj izključno prosvetni delavci.
Brez dvoma so si naši prosvetni delavci s svojim delom osvojili ljudske množice, vendar je treba pri delu vedno znova iskati čim uspešnejših oblik in stalno poglabljati vsebino, zlasti še v naših izobraževalnih tečajih, ki so osnova našega ljudskoprosvetnega dela.
Pavčič Marijan, zastopnik Pedagoškega društva, je povedal naslednje: Delo prosvetnega delavca se zlasti na vasi mnogo bolj odraža v šolskem delu, kakor pa v izvenšol-skem. Je sicer aktiven delavec na vseh področjih, vendar se še vse premalo čuti njegova vloga pri prenašanju vzgojnega vpliva zunaj štirih šolskih sten. Pogosto srečavamo primere, da je nekdo ali samo politični aktivist, ali pa samo šolnik. Zaradi zanemarjanja vzgojno-poli-tičnega dela, ki je danes najvažnejše izvenšolsko delo, so se delale težke napake pri vprašanju verouka. Učitelj pogosto niti z zgledom niti s prepričanjem ni bil dorasel tej nalogi. V sindikalnih podružnicah smo o teh vprašanjih vse premalo razpravljali.
V Sloveniji imamo lepo pedagoško tradicijo. Naša naloga je, da jo nadalje razvijamo. Vendar vrsta mlajših pedagoških delavcev nima prilike, da bi se s to svetlo tradicijo seznanila, ker so dokumenti raztreseni po največkrat nedostopnih knjigah, brošurah in revijah. Zato je naša dolžnost, da populariziramo rezultate blejskega pedagoškega kongresa.
Pedagoško društvo bo poleg Sodobne pedagogike izdalo še vrsto publikacij za pomoč terenu. Zato pričakuje najizdatnejšo pomoč od slehernega pedagoškega delavca, posebno še pri anketah, hospitacijah, obiskih- in podobno. Vsestranska pomoč bo potrebna tudi pri listu za starše. Ce se bodo naši učitelji razvili v prve svetovalce našega ljudstva, se bo njih vloga na vasi tako utrdila, da bodo kaj kmalu postali najčvrstejši steber v gradnji socializma pri nas.
Černe Franc, zastopnik Glavnega odbora Zveze Sindikatov Slovenije, je prav tako spregovoril o vlogi prosvetnega delavca kot vzgojitelja ljudstva. Prav XIII. plenum je dal podrobnejše direktive za Ijudsko-vzgojno delo. o katerem so govorili predgovornika Ce bodo prosvetni delavci razumeli našo stvarnost, bodo prav v to delo vložili vse svoje sile. Danes se ustvarjajo posebni politični aktivi tistih delavcev, ki stanujejo po vaseh. Tem bi se naj priključilo tudi vaško učiteljstvo. Mnogi naši ljudje v težki situaciji, v kateri trenutno živimo, nasedajo raznim hlapcem in hlapčičem reakcije. Vsa šušlanja bomo odpravili, ako bomo ljudem pravilno prikazovali položaj, kakršen je. istočasno pa jim pokazali tudi izhod, ki vodi iz težav. In kdo bi v tej stvari mogel nuditi vasi in njenemu OF odboru več pomoči od prosvetnega delavca? S predavanji, s posegom v diskusijo, z vsakovrstnim razširjanjem strokovnega znanja. Pod ljudsko oblastjo je učitelju zares dana možnost, da se na vasi tako uveljavi, da postane centralna osebnost vsega gibanja.
Drugi poudarek dela naj bi bil pri delavcih na vzgoji mladine. Naša demokratičnost je šla pri mladini do skrajnosti — bilo je preveč nepravilnega popuščanja. Vsi poznate te vzgojne težave, zato morate tudi resno razmisliti, kako boste to mladino pridobili in jo privedli do tega,
NAROČNIKOM »SODOBNE PEDAGOGIKE«
»Sodobna pedagogika« (naslednik »Popotnika«) — edini slovenski pedagoški časopis — bo v letu 1951 izhajala v enojnih številkah in povečanem obsegu (vsaj 400 strani). Celoletna naročnina znaša 150.— din (polletna 75.— din). Kot ostali časopisi, bomo tudi mi upoštevali v bodoče samo tiste naročnike, KI BODO PLAČALI NAROČNINO VSAJ ZA POL LETA V NAPREJ! Ker smatramo, da bi moral biti na »Sodobno pedagogiko« naročen vsak pedagoški delavec, podaljšujemo rok za predplačilo do zaključno 10. FEBRUARJA 1951. Po tem roku novih naročnikov ne bomo več upoštevali.
Vsi, ki niso poravnali naročnine za leto 1950, ali celo za leto riazaj, so prejeli opomine! Izpolnite svojo dolžnost in poravnajte zaostalo naročnino!
Nova št. tekočega računa pri NB 604-90331-0.
UPRAVA
da se bo zavedala, da je od nje odvisna vsa naša bodočnost. Pri odpravljanju nemoralnega življenja, pijančevanja in podobno, morete vzgojitelji pomagati največ, posebno še, če pritegnete pri reševanju konkretnih primerov člane Partije in člane Osvobodilne fronte. Pogost® bo že zadoščal dober nasvet.
Zares imamo tudi v kulturno-prosvetnem delu bogate izkušnje — toda poglejte danes naše Domove, kako so zanemarjeni in kako je tudi resničnih kulturnih prireditev mar-sikod manj, kot bi jih v svobodi moglo biti!
Glede reorganizacije Sindikata prosvetnih delavcev pa je tovariš Černe rekel naslednje:
Do reorganizacije je prišlo zato, da se učiteljstvu čim bolj pomaga, da bi to v svojih, sindikatih laži in čim bolje delalo. Sprva smo se v vašo problematiko premalo poglobili, pred samim XIII. plenumom pa smo skupaj s tovariši, iz Centralnega odbora ponovno preučili situacijo in uvideli, da ima Centralna uprava prav, ko predlaga reorganizacijo Sindikata prosvetnih delavcev. Zato smo na XIII. plenumu tudi zanjo glasovali. Pri nas se vse življenje hitro spreminja, tem spremembam pa prilagajamo tudi vse oblike dela. Prepričani smo, da boste z novo obliko imeli najboljše izkušnje. V glavnem pa gre sedaj za to, da okrepimo delo v sindikalnih grupah. Če bodo te — posebno na deželi — mogle našemu delovnemu človeku dati sedaj več pomoči, vam bo ljudstvo hvaležno.
Škofič Karel, zastopnik GO LMS, je prav tako kot tov. Zorn ugotovil, da je bila povezava med obema organizacijama zares šibka. Če za industrijske kraje lahko rečemo, da je taka povezava vsaj v forumih le še bila, tega nikakor ne moremo reči o šolah, kjer kake organizirane povezave med LMS in Sindikatom prosvetnih delavcev sploh ni. Na šolah sodelujemo z upravo, a Sindikat kot politična organizacija z mladinsko organizacijo ne sodeluje. Letos je šola zaostrila študijske pogoje. Sindikat prosvetnih delavcev pa našim organizacijam ni pojasnil, zakaj je bilo to nujno. V Ljubljani je bil primer, da so profesorji dijake obvestili, da ne bodo več vnaprej javljali termina šolskih nalog; tudi na tej gimnaziji sindikalna podružnica ni čutila potrebe, pojasniti mladini, zakaj so taki ukrepi potrebni. Tak način dela pa rodi pri dijaku odpor. LMS je politična organizacija. Tudi v njenih vrstah je bilo nekaj primerov sovražnega razpoloženja do obstoječega revolucionarnega reda. Niti v enem primeru pa jih doslej Sindikat šole ni signaliziral naši organizaciji.
Dela z mladino v šolskem razredu ne bi smeli istovetiti z delom z mladinsko organizacijo. Za zadnje je edino primerna oblika tovariško posvetovanje. Tovariš Škofič meni, da bi bilo tudi manj primerov" veseljačenja in surovosti, ako bi bilo več tovariške pomoči.
V Ljubljani se tudi med tednom mnogo pleše — učni uspehi pa ne dosegajo niti 40 Ali ne bi bilo bolje, da bi se dijaške plesne prireditve vršile v šolskih prostorih in pod nadzorstvom šole? Čemu to ni dovoljeno? Odkar je bila tudi v or-ganzaciji LMJ izvedena reorganizacija dela, se je marsikje pojavilo mnenje, da se mladinske organizacije kot izvenšolske organizacije, šolsko delo njenih članov nič več ne tiče. To pa je zmotno mnenje. Brez dvoma bi bilo delo z mladino lažje preko sindikalne organizacije kot politične organizacije, kakor pa preko šolske uprave.
Dr. Dominko Franjo, zastopnik podružnic na univerzi in visokih šolah, je pojasnil, zakaj so na plenumu Centralne uprave te podružnice zagovarjale tako imenovani »industrijski« organizacijski princip. V univerzitetnih institutih, so pri reševanju konkretnih nalog enako zainteresirani tako laboranti kot profesorji. Te podružnice so bile že doslej elastično organizirane, saj so bile grupe organizirane po strokah. Seveda tudi v tej elastični obliki sindikalne organizacije niso mogli rešiti vseh porajajočih se problemov, vendar neskladnosti niso bile take narave, da bi nujno zahtevale reorganizacijo. V novi organizacijski obliki je gotovo mnogo pozitivnega. Predvsem je pozitivno to, da ostane tudi Društvo univerzitetnih predavateljev še nadalje v okviru Zveze Sindikatov, s čimer je nakazana tudi že vsebina dela. Bodo pa nastopile nekatere organizatorične težave. Pozitivne pridobitve zadnjih let (dober odnos med administrativnim osebjem in prof. kadrom, ustaljeno delo nekaterih sindikalnih skupin in podobna) bo treba vsekakor ohraniti.
6 soislte*H Ut tou/eušetslceut delu uitteljstva
OSNOVNE ŠOLE NA JEZERSKEM
Kakor je gotovo še vsem v svežem spominu, je bila letos med nagrajenimi šolami tudi šola na Jezerskem.. Pozanimali smo se za delo učiteljstva te šole in dobili naslednje podatke:

Anton Mnšič
Prvi stik učiteljstva v svobodi - obnova šolske stavbe. Takoj po vrnitvi na Jezersko se je učitelj Mušič Anton povezal z Jezerjani, ki jih je bežno poznal že iz 1. 1940/41. Prva pot mu je bila na KLO, kjer je takoj postal sodelavec v administrativ-
adbora predvsem nem pogledu.
V .še tesnejši stik z ljudmi pa je prišel na množičnem sestanku OF, kjer je takoj načel vprašanje obnove porušene šole. Znal je razgibati vaščane, pri tem pa tudi sam pokazal voljo za izvedbo te obnovitvene akcije. Sam je napravil 835 proštov, del. ur in zato tudi drugi niso zaostajali ter prispevali za popravilo šole tako fizično kot materialno. Tako mu je ob pomoči KLO odbora uspelo, da je bila šola v L 1946 v glavnem dokončana. Vrednost obnov. del je znašala 1,250.000 din, od tega je drž. investicij bilo le 275.000 din, vse ostalo so krili iz krajevnih sredstev.
Organizacija, šele, šolskega dela, pionirske organizacije in rod. svetov do sodelov. KLO. Ob vsestranski podpori krajevnega odbora je primerno opremil šolski provizorij (leta 1945) s .potrebnim inventarjem, kar je poživilo zanimanje za šolo. Tudi razporeditev učencev po posameznih razredih je učitelj Mušič izvršil skupno z organizacijami tako, da je sleherni učenec prišel v razred in oddelek, za katerega je bil resnično sposoben in to ne glede na starost. Tako so bili porazdeljeni učenci že
1.	1945/46 v 5 razredov in je imel tov. Mušič Tone celodnevni pouk kar treh skupin (tedensko je bil zaposlen po 45 in še več ur). V tem šolskem letu mu je uspelo, da je učencem posameznih stopenj dal osnovno znanje.
Tega ne bi dosegel, če se ne bi naslonil na pionirsko organizacijo, v katero je vložil vse svoje izkušnje, pridobljene pri vodenju pionirske org. v koloniji bosanskih otrok v Bolgariji, kjer je služboval od 1. jan. 1945 do 25. avgusta 1945. Krožki, sekcije, delovne akcije so šolo na-napravile zanimivo. Pogosti roditeljski sestanki in pa takratni roditeljski svet je pod vodstvom učit. Mušiča skrbel, da se je pravilni odnos od nove šole prenesel tudi na starše. Tovariški odnos učitelja do staršev in do pionirjev je združil šolo in dom v kompaktno celoto, ki obstaja še danes, Volja do dela je od učitelja prehajala na pionirje in roditelje, zato je bilo vse nadaljnje delo uspešno. Se večji zamah na poprišču šolskega dela se je pa pokazal -s prihodom druge učne moči. Jezerska šola je imela srečo, da je dobivala učitelje, ki so se z vsem elanom oprijeli tako šolskega kot tudi izven-šolskega dela.
Učiteljstvo jezerske šole je iz leta v leto živelo samo za svoje pionirje, za njihov izobrazbeni in vzgojni dvig ter za napredek šole. Šola, sicer niže organizirana, ni obdržala le 4. razredov osnovne šole, ampak je postopoma vsako leto odprla po en višji razred tako, da ima danes že 7 razredov. Da je nudila doraščajočim pionirjem vsaj delno tisto znanje, ki ga socialistična doba zahteva od slehernega, je nabralo učiteljstvo v 1. 1947—48—49 učence prostovoljce, ki so žrtvovali še osmo ali pa deveto šolsko leto za svojo izobrazbo ter se tudi tako čimbolj približala normalno organiziranim osnovnim šolam. Nenehno skrbi jezersko učiteljstvo. da otroci oddaljene gorske vasi ne občutijo nekdanjega »gor-janstva«.
Strokovno šolsko delo. Čeprav je jezerska šola dvorazredna (dvood-delčna) ter ima oddelek višje osnovne šole istočasno kar tri učne skupine, učenci nikdar ne poslušajo dvakrat iste snovi. Učni načrti so sestavljeni tako, da se poučuje večina predmetov po turnusih, oziroma po metodi in principu koncentričnih krogov, kar zelo povečava interes učencev za šolo in za prestop v višji razred.
Čeprav je pouk skrajšan, zajemajo učni programi zgoščeno vso predpisano snov za posamezne razrede in učiteljstvo predvideno snov z učenci tudi obdela.
Da je ta učni uspeh in vzgojni smoter dnevno, tedensko in letno dosežen, je posledica rednih in temeljitih dnevnih priprav na pouk. Po 2 uri dnevno se učiteljstvo' jez. šole pripravlja za šolo in to snovno in metodično kakor tudi ideološki tako, da je vsaka minuta izrabljena. Učiteljstvo skrbi, da je pouk vedno znanstven in s tem zanimiv, da z njim širi obzorje in kleše miselnost, ki bo temelj socialističnemu nazoru.
Metode pri šolskem delu so različne; so take, kakršne zahteva trenutna snov oziroma inteligenčni sestav učencev. Skrbijo pa, da je vsaka metoda življenjska, zanimiva in taka, da je njen končni smoter — dojetje določene snovi — zasiguran. Manjkajoča učila in ponazorila nadomestijo skice in risbe na tabli, kar preprečuje uvedbo verbalizma in golega, pustega podajanja snovi. Boj verbalizmu je neizprosen — zato tudi ure obnavljanja in utrjevanja niso puste, ampak so to ure diskusije, razglabljanja in prenašanje pridobljenega znanja v praktično in socialistično življenje. Kar je najvažnejše pri šolskem znanstvenem in vzgojnemu delu je pa predanost učiteljstva jez. šole socialistični stvarnosti, znanstveni resničnosti in ljubezen do vzgojiteljskega in prosvetnega dela in poklica. — Medsebojne bostpitacije in vzorni nastopi so zaradi celodnevne istočasne zaposlitve obeh učiteljev zelo otežkočeni. Medsebojno kontrolo dela in učnih ter vzgojnih uspehov pa nadomesti vsakodnevna skupna : priprava na pouk
Mihelič Ivo, zastopnik SPD Ljub-ijana-okolica:
Nekateri diskutanti so omenili, da kultumo-prosvetno delo na vasi nazaduje. Kje je vzrok? Večina tega dela sloni na ramenih učiteljstva, ki pa zanj pogosto ne najde razumevanja pri drugih množičnih organizacijah. Prav boleča točka je to nepravilno oziroma nikakršno ocenjevanje. Vsak dan more učitelj brati o uspehih industrijskih aktivov, o uspehih pri kulturno - prosvetnem delu na deželi pa le redko kdaj. Tudi delo množičnih organizacij se ocenjuje večinoma le po uspehih raznih kampanjskih akcij, zato prepuščajo te sistematično vzgojno delo zgolj učitelju, mu pa prav tega dela nikjer ne ocenijo, tako da ta marsikje tudi sam raje prevzame naloge v zvezi z odkupom itd., kakor pa bi se posvetil ljudsko-prosvetnemu delu. Zgodi pa se tudi, da si uspeh dela, ki ga je v pretežni meri opravilo učiteljstvo, kaki forumi enostavno prisvoje. (Navede primer.) Čeprav so na vzgoji ljudskih množic zainteresirane vse pohtične organizacije, puščajo le-te učitelja v odločilnih primerih samega v borbi. (Navede primer izredno dobro obiskanega roditeljskega sestanka, ko je nekdo od navzočih zahteval, da je treba preje urediti vprašanje pouka verouka na šoli, preden se bi poraz-goverili o pionirskem svetu.)
Drugi vzrok nazadovanja ijudsko-prosvetnega dela na vasi je iskati v preobremenjenosti učnega kadra. Na enorazrednicah je prav vse delo na učitelju, ki pač gara, dokler le količkaj more. Tako je dal na razpolago vse svoje moči, ko so se ustanavljale zadruge, da bi se rešil odvisnosti od kulaka, danes pa se mu na vasi godi neprimerno slabše kot kjer koli v mestu — njegova odvisnost od kulaka se je kvečjemu še povečala. Pri tem ga pa hromi še upravna »linija«, ki je n. pr. za plačevanje nadur vzela najnižji možen odstotek (10 '/*!), tako da mu znaša povpreček nadure din 12.—. Pri vsem tem je delovni dan našega učiteljstva na težjih mestih daljši od dvanajstih ur. Naši ljudje pa so precenjevali svoje fizične moči, se zagnali, danes so pa izčrpani.
Uspeh študija je bil v naši podružnici za minulo šolsko leto odličen, kar je predvsem zasluga principa prostovoljnosti. Od 120 članov je pri študiju odpadel samo eden, ko pa je bil študij po upravni liniji, jih je manjkalo 15. Ogromen trud so člani vložili tudi v predloge za učne načrte, učbenike in učila — vendar ugotavljajo, da se njihovi predlogi skoraj niso upoštevali. Ob takih ugotovitvah seveda upada volja za delo.
Okrajni šolski svet je bil postavljen brez sodelovanja članov. Pedagoškim delavcem se pedagoški sveti birokratsko postavljajo, zanje izve šele iz uradnega dopisa!
Majcen Mirko, predsednik OO -Ptuj, se je nato dotaknil vprašanja postopka upokojitve in izpitov uči-teljev-tečajnikov.
Košorok Jože, predsednik OO -Krško, evidence in Melihar Stane,
član predsedstva RD, vprašanja novega imena učiteljskega sindikata, ker je srbski »nastavnik« neprevedljiv. Predlaga za Slovenijo naziv »Sindikat učiteljev in profesorjev«.
Pojasnila tov. Radomana —
predsednika Centralne uprave
Po končani diskusiji je dobil besedo tov. Radoman, ki je podrobneje obrazložil razloge, ki so privedli do razpusta Sindikata prosvetnih delavcev in do ustanovitve štirih novih sindikalnah organizacij. Med drugim je dejal:
Opaziti je, da v vrstah našega članstva tu in tam ni pravega razumevanja za vse faktorje, ki so privedli do reorganizacije. Taki pojavi so bili v vseh republikah, množično pa so prišli do izraza samo v Sloveniji. Mislim, da nosi del krivde za to Centralna uprava, ki v dolgi dobi predhodnih razpravljanj Republiškemu odboru Slovenije ni sporočala vseh izkušenj iz drugih republik. Zato želim plenumu RO za Slovenijo sedaj pojasniti to vprašanje.
Že sama današnja diskusija je pokazala, da je bilo naše delo enostransko. Vsa poročila so se v glavnem bavila z delom učiteljev in profesorjev. To ni slučaj, saj so vprašanja prosvete v sedanjem razvoju osnovna vprašanja in smo se tudi v Centralni .upravi bavili pretežno s temi vprašanji. Iz tega pa je nujno sledila zapostavljenost ostalega našega članstva in je njega delo potekalo mimo organizacije ali pa je odmiralo. Prosvetni delavci Slovenije zagovarjate industrijski princip, češ da bodo na primer šolski služitelji ostali sicer izven organiziranega sindikalnega dela. Toda alj niso služitelji tudi v naših organizacijah le životarili? Ah so mogli slediti našemu ideološkemu in strokovnemu delu? Ali so prejemali od nas tisto, česar so si želeli? Po sili spajati fizične in duševne delavce je sovjetski način dela, Ali vzemimo primer likovnih umetnikov. Ti so živeli od nas ločeno v svojem društvu. Gre pa za to, da bi tudi- oni morali pri svojem strokovnem delu izhajati iz tiste baze, ki jo predstavlja dialektični materializem. Taka poglobitev pa je možna le v strokovni organizaciji. Pred celotno našo organizacijo se je torej postavila alternativa: ali v organizaciji sami dopustiti cepljenje, ali pa ustvariti samostojne organizacije kot jih nakazujejo potrebe terena. Odločili smo se za drugo, ker odgovarja taka odločitev tudi splošnemu razvoju naše stvarnosti. Tudi mi maramo pripraviti svoje članstvo na odmiranje funkcij države, zato moramo dati svojemu delu tiste organizacijske oblike, ki bodo čim bližje našemu strokovnemu delu, torej organizacije po strokah.
Še nekaj o samem industrijskem principu organizacije. Ta je nastal v kapitalističnih odnosih borbe delavskega razreda. V dobi graditve socializma je težišče dela sindikalnih organizacij. v izpolnjevanju plana, kar zadeva seveda predvsem industrijske kolektive. Služitelj v
naših šolah pa ni povezan z našim delom. Njegova skrb je čiščenje šolskih prostorov. Zagovarjanje industrijskega principa v takem primeru je gola šablona. Življenje pa šablon ne trpi. Tako gledanje je ozko. Industrijski princip organizacije ima še polno veljavo v industriji, saj ima po njej tudi svoje ime. Pri reorganizaciji seveda ne gre za kako diskriminacijo tistih ljudi, ki bodo iz našega sindikata izpadli ;— saj jih ne mečemo ven — ampak jim samo ustvarjamo tako organizacijo, v kateri bodo mogli najbolje delati. Razumljivo je, da bo z reorganizacijo nastala tudi kopica novih organizacijskih problemov, toda te bo praksa sproti reševala.
Pri formiranju novih podružnic in krajevnih odborov naj nas vodi prvenstveno misel združevanja po strokah, izogniti pa se moramo seveda vsakemu nasilnemu šablonizi-ranju, ki je v nasprotju s prakso.
Centralna uprava se je dolgo bavila z vprašanjem reorganizacije. Nakazal jo je že tov. Djilas. Toda to’ni dovolj. S tem vprašanjem se mora baviti tudi naše članstvo in sindikalni forumi morajo založiti svoje najboljše sile za oživljenje odločb.
Zastopnik Trsta pozdravlja plenum
Tov. Tavčar Ivan, zastopnik tržaških prosvetnih delavcev, je nato pozdravil plenum in se zahvalil Republiškemu odboru prosvetnih delavcev za vso pomoč, ki so jo nudili prosvetnim delavcem iz Trsta. Govoril je o položaju onstran meje, kjer se Zveza prosvetnih delavcev bori za najosnovnejše kulturne in človečanske pravice in to pod najtežjimi pogoji, ko se vodi najhujša borba za legalni obstoj slovenskega šolstva v Trstu — ki ga iz mesta vse bolj izrivajo na periferijo. Našemu tržaškemu življu se močno pozna pečat 25 letnega potujčevanja, zato je navezan na pomoč matičnega naroda in države. Ljudje se tega zavedajo in so strnjeni v ljubezni do nove Jugoslavije.
Zaključek diskusije
Ob zaključku diskusije je tov. Zorn Jože odgovoril na nekatera vprašanja diskutantov. Ugotovil je, da je dal plenum osnovo za nadaljnje delo, da se pa vseh problemov ni mogel dotakniti. Tov. predsedniku Centralne uprave se je zahvalil za dragocene nasvete glede reorganizacije in je v imenu plenuma zagotovil, da bomo v območju Republiškega odbora za Slovenjio poizkusili najhitreje in najbolje izvesti reorganizacijo po sklepih Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Predsedniku Zveze prosvetnih delavcev iz Trsta je naročil pozdrave za vse prosvetne delavce v Trstu z željo, da naj se pri svojem težkem delu še bolj strnejo in vztrajajo pri njem, kajti tako bodo dosegali še večje uspehe in večji ugled slovenskih prosvetnih delavcev.
■— tako metodična kot osnovna —• in oba učitelja sta na tekačem o snovi in metodah ter postavljenih vzgojnih smotrih, ki so dnevno določeni za vsak posamezni razred. Tako dnevno sproti na »življenjskih dnevnih konferencah« rešujeta tudi probleme higiene šole, šolskega obiska itd. Tak način medsebojnega dopolnjevanja v snovnem in metodičnem pogledu ob rednem skupnem delu je pokazal prav dobre rezultate. Mentorstvo mladim učit. tečajnikom je na ta način najlepše rešeno.
Izvenšolsko udejstvovanje. Že zgoraj je bilo rečeno, da je popularizacija šole in njen izobrazbeni in vzgojni uspeh jezerske šole odvisen od povezave učiteljstva z vsemi množičnimi organizacijami. Učitelj Mušič Tone se je tega zavedal in prav tako ostale učne moči, ki so do danes službovale na tej šoli. V preteklih letih je zavzemala^ učiteljstvo jez. šole mesta funkcionarjev v vseh odborih množičnih organizacij. Udejstvovanje v tolikih organizacijah omogoča učiteljstvu jez. šole neprestan stik z ljudstvom, kjer tako posredno in kar je še važnejše — neposredno zainteresira ljudi za šolsko življenje in šolsko delo. V zadnjem času pa so množične organizacije učitelja jez. šole v duhu resolucije in pa z ozirom na zdravstveno stanje začele razbremenjevati, da se
bosta še bolj lahko posvetila poklicnemu šolskemu delu. Tudi tu se jasno vidi pravilno razumevanje ljudstva za učiteljsko poklicno delo. Pionirski zbor (pevski) je pri ljudeh nadvse priljubljen in je na dobri višini ter dostojno izvaja pod vodstvom uprav, točke programa na vseh prireditvah. Knjižničarska pionirska sekcija ima 286 knjig, ki so si jih pionirji nabavili iz lastnih sredstev (prireditve), vodijo jo pa pionirji sami in vsako leto se izvežba po 1 knjižničar. Delovati je začela tudi folklorna pionirska skupina pod vodstvom prosvetne krajevne aktivistke in je tako tudi ta po eni strani razbremenila učiteljstvo, po drugi strani pa dokazala, da je stvar šole —■ stvar vseh.
Učiteljstvo in sindikalno delo. To je poglavje, s katerim učiteljstvo te šole ne more biti zadovoljno. Temu je največ kriva oddaljenost kraja. Študij, strokovnih in politični, se vrši večinama mimo okvirnega programa.
Da se učiteljstvo oddolži sind. organizaciji, je upravitelj v šolskem poslopju (večina s krajevnimi sredstvi) zasigural prostore, kjer imajo' člani prosv. sindikata na razpolago za letni oddih 23 postelj v zelo lepo opremljenih šolskih tujskih sobah. Tudi upravniške posle sezonskega poč. doipa vodi tov. Mušič sam.
PEJNOVlC TILKA.
— učiteljica v Podpreski
V oddaljeni gorski vasici Podpreska deluje že več let vzorna vzgojiteljica in učiteljica Tilka Pejnovič, rojena Kordiš, ki je tudi letošnja zvezna nagrajenka.
Šolala se je v Ljubljani, kjer
Tilka Pejnovič je dovršila štiri razrede osnovne šole, tri razrede meščanske šole ter državno žensko učiteljišče. Bila je vsa leta šolanja odličnjakinja. Maturo je opravila z odličnim uspehom. Med šolanjem je vzdrževala sebe in svojo rednico z instrukcijami.
Prvo službeno mesto ji je bilo Trava; od tod je bila premeščena v sosedno Drago. Po osmih letih službovanja v Dragi je prosila za premestitev na Gorenjsko. Tam je službovala v Javorniškem Rovtu in v Cerkljah od 1. 1936—1941.
Iz Cerkelj je pobegnila na Travo, kjer se je 1. 1942 poročila.
9. avgusta istega leta so ji Italijani ustrelili moža, njo pa odvedli v zapor. Teden dni pozneje so ji pokapali mrtvorojena dvojčka, ki ju je rodila v zaporu prezgodaj. Po porodu je bila v konfinaciji vse do kapitulacije Italije, 9. oktobra 1943 jo je okrajni odbor OF Ribnica nastavil za upraviteljico šole v Podpreski, kjer je še danes.
Trpljenje ji je torej bilo od otroških let zvesti spremljevalec. Toda kljub vsem udarcem je ostala v svojem delu vztrajna in žilava. Z jekleno voljo je vsako težavo premostila in s svetlim pogledom v bodočnost hodila po začrtani poti dalje. Cilj njenega življenja je vzgojno delo za šolsko in izvenšolsko mladino ter odrasle.
V Dragi je priredila mnogo iger. vodila je tri gospodinjske in kuharske tečaje, ustanovila je tamburaškl zbor mladine in učencev. Kot slovenska učiteljica je imela v Dragi težak položaj. Draga je bila takrat narodnostno mešan kraj. Kočevarjev in Slovencev. Trenja med Slovenci
in Kočevarji so bila mnogokrat neznosna, kar je posebno občutila učiteljica.
Tudi v Javorniškem Rovtu je v kratki dobi 9 mesecev ustanovila, tamburaški zbor, prirejala igre in vodila gospodinjski tečaj za žene, dekleta ter za učenke višjih razredov osnovne šole.
V	Cerkljah pri Kranju je ustanovila tamburaški zbor fantov in deklet ter vodila 3 gospodinjske tečaje, mladini je pa često predavala,
V	Podpreski vodi od leta 1943 dalje prireditve LMS. AF2 in pionirjev. Izvedla je v tem času tudi dva kuharska in dva izobraževalna tečaja.
Sodeluje pri vseh organizacijah, in je predsednik odbora OF. Je res prava socialistična učiteljica — oziroma je bila to že v času, ko med učiteljstvom še ni bilo kaj prida slišati o socializmu. Zelo karakteristično zanjo je n. pr. tole: leta Mši! je dobila zaradi ohromelosti glasilk: trimesečni dopust, katerega pa ni izrabila. Ker ni mogla glasno govoriti je najbližjemu učencu narekovala, ta pa je moral njene besede za ves razred razumljivo ponoviti!
Kljub že splošno znanim težavam pri poučevanju na nižje organiziranih šolah in to še prav posebej v oddaljenih hribovskih vaseh je učiteljica Pejnovič Tilka tako povezana s tamkajšnjo šolsko mladino in vaščani, da bi jo bilo zelo težko ločiti od njih.
Splošno priljubljenost si je pridobila z neumornim delom v šoli, saj doseženi učni uspehi prav nič ne-zaostajajo za uspehi na višje organiziranih šolah, pač pa mnoge teh. šol še celo prekaša, kar dokazujejo tudi dijaki gimnazij, katere je prav ona usmerila v nadaljnji študij. Mnogi, ki jih je njena prepričevalna beseda usmerila v poklic, so se pa že izkazali kot pravi socialistični. delavci.
Želimo ji, da bi lahko še mnogo-let v zdravju delovala med ljudstvom in žela enake uspehe v zavesti, da njeno življenje ni bilo le prazna pena, ampak je preneslo vse svoje sokove na poverjeno ji mladino.	Vreček Lada.
TOVARIŠEM POKOJNE učiteljice MARIJE ABNOŠ
Ničesar velikega, za svet vidnega, ne najdemo v življenjskem delu naše pokojne poklicne tovarišice, učiteljice Arnuš Marije.
Toda — mladi poklicni tovariš — vseeno ti jo predstavljam za vzor!
Ne bodi zaradi tega užaljen! Po-vim ti, da je bila naša, že pred leti vsa srebrnosiva učiteljica Micka vzor vsem nam starejšim tovarišem na šoli.
Kot njen dolgoletni tovariš na šoli sem jo poznal.
Kolikokrat sem se ob njej učil tradicionalne učiteljske potrpežljivosti pri delu med njenimi malčki v elementarnem razredu, se učil ob njeni globoki ljubezni do otroka, ob njeni predanosti izčrpavajočemu učiteljskemu delu ...
Še nekaj je izpolnjevalo njeno vrednost kot človeka in zlasti še kot pedagoško avtoriteto: globoka in neizprosna zavest o odgovornosti do splošno veljavnih nazorov o vzgoji, do vsakega poedinega otroka, do skupnosti in do tovarišev na šoli.
Vse to je v sebi združevala tovarišica Marija Arnuš in to njeno duhovno bistvo smo občudovali in se ob njem vadili v žrtvovanju za druge.
Vsak tovariš je v pogovoru z njo občutil, da govori s pravim vzgojiteljem, ki mu ni vseeno, kako raste naša mladina, kaj ji godi, kaj jo žuli in teži. Zaskrbljena in z vsem notranjim ognjem je žrtvovala redke svoje proste ure potrebnega ji oddiha, žrtvovala premnogokrat tudi
denar, da je tiho in skrito pomagala otroku.. . Bila je verna vrstnica še neki koleginji na šoli, ki sta složno in neopazno vršili plemenito karitativno delo. Obuli, oblekli ter nasitili sta marsikaterega prezebajočega, bolnega in lačnega šolarčka.
To ni bilo po kakršni koli »liniji« diktirano delo, niti ji tega dela ni inspirirala »ženevska deklaracija o pravicah otroka«; to je bilo plemenito hotenje, — globoko razumevanje poklica: žrtvovati vse svoje sile telesni in duhovni rasti našega mladega rodu.
40 let in še več je bila tovarišica Micka globoko sklonjena nad našo mladino; v predanem in mučnem vsakodnevnem delu še opazila ni, da je že vsa osivela, da ji pešajo moči... Zato je šele pozno, pozno prosila za pokoj.
Da, — odšla je k počitku in mi, ki sedaj v mislih brskamo po njenem življenjskem delu, vidimo pred mrtvo učiteljico dobrih en in pol tisoč malih glavic, ki so žalostno sklonjene ob njej, ki jim je ure resnega učenja 40 let razveseljevala s’ tolikimi otroško razposajenimi, veselimi in lepimi trenutki.
Za otroškimi glavicami vidim svoj lastni obraz — nem in potrt, vidim vse nekdanje tovariše in tovarišice, ki se v slovo klanjamo pred vestno in skromno slovensko učiteljico, ki odhaja ...
Le dober človek je lahko — dober učitelj!
R. I.
VRTCI V LJUTOMERSKEM OKRAJU
Marija Tuco
Tretji vrtec v ljutomerskem okraju je bil odprt 14. sept. 1947 v Vinskem vrhu. Dom je med zelenimi goricami in belimi zidanicami, kjer so nekoč živeli izkoriščani viničarji. Tu je bila spomladi leta 1946 ustanovljena VINOZ-a. Ena izmed prvih nalog je bila ureditev doma za predšolske otroke, ki ga je zadruga preuredila z velikimi gmotnimi in materialnimi napori; pri tem sta se posebno požrtvovalno prizadevala sekretarka AFZ tov. Štruci Alojzija in njen mož Štrucl Ludvik kot brigadir. Zanimanje obeh, kakor tudi predsednika zadruge, ki je bil letos izvoljen za ljudskega poslanca, je vedno večje, saj so kljub težavam začeli pripravljati na drugem hribu novi dom v Strezetini. To bo prva zadruga v našem okraju, ki bo imela dva vrtca za predšolske otroke.
Po ureditvi, posebno pa še po vsebini dela in harmoničnem sodelovanju -celotnega kolektiva, je vrtec v Vinskem vrhu eden najboljših v ljutomerskem okraju. Pravilni odnosi tega kolektiva mnogo pripomorejo k uspehom pri vzgojnem delu v samem domu. Pedagoško delo in gospodarstvo se odvija pod vodstvom vzgojiteljice tov. Tadina Pavle, ki si je v raznih tečajih po osvoboditvi pridobila dovolj pedagoškega znanja za vzgojiteljski poklic. Z materinsko ljubeznijo pristopa do vsakega malčka in ga spreminja iz nebogljenega otročička v Titovega pionirčka. Otroci so vzljubili bivanje v domu, kjer vladajo čistoča, red in snaga. Dom krasi cvetje, pred domom so pa cvetlične gredice, ki jih negujejo varovanci. Tudi bazen imajo, ker ni v bližini potoka. Vsa potrebna denarna in materialna sredstva daje zadruga. Vzgojno delo je temeljito in ideološko poglobljena Prisrčen odnos vzgojiteljice in njeno prizadevanje prepričljivo vpliva na otroke. Na temeljih kolektivnosti spretno vzgaja najmlajšo generacijo v patriotizmu, tovarištvu, privzgaja jim smisel za neprisiljeno disciplino, rednost, snažnost, lepo vedenje. Oči malčkov so nepregibno uprte v vzgojiteljico, ko pripoveduje o junakih borbe in dela, o domovini, o zadružnikih in njihovem delu, drobni glaski pa zapojo maršalu Titu. Tovarišica prav lepo uvaja v samostojno opravljanje vzgojnega dela absolventko enoletne vzgojiteljske šole tov. Kocmutovo.
Za harmonično delo tega kolektiva je skrbela upravnica tov. Vojsk Milka, ki je v lanskem šolskem letu upravljala dva vrtca: Jeruzalem in Vinski vrh. Dobro je skrbela za materialno oskrbo obeh ustanov. Vrtec je bil stalno povezan z zadrugo, množičnimi organizacijami v kraju —• predvsem z AF2 in s starši. Znala je vključiti v kolektiv tehnično osebje ustanove.
Ta dom je bil nagrajen kot najboljša tovrstna ustanova v LRS z zvezno nagrado 80.000 din. Tega so posebno veseli zadružniki, ki so na
zadnjem roditeljskem sestanku rekli, da hočejo stalni dom, tako da bo ta vrtec po 3 letih sezonskega dela prijeten domek naših najmlajših tudi v beli zimi.
Med nagrajenci je tudi tov. Tuco Marija, ena izmed starejših vzgojiteljic z večletno prakso, ki dela med viničarskimi otroci v vrtcu Jeruzalem. Ta vrtec je bil prvi v našem okraju in tov. Tucova je začela orati ledino predšolske vzgoje. Ni se ustrašila težav in ovir, spoznala je življenjske težave viničarskih družin, predvsem otrok, ki jih je zbirala v domu in jim v tej skupnosti dajala v polni meri življenjske vedrine.
Skrbno odpravlja v deci pasivnost, boječnost, plahost, lastnosti, ki so značilne za deco viničarjev. Malčke vzgaja v samozavestne, delovne, tovariške pionirčke. Pod njenim vodstvom spoznavajo otroci dobrine socialistične države. Z gojenci cesto prireja nastope, ki jih niso veseli le malčki, nego vse okolje, posebno še mamice. Tovarišica ima zasluge tudi v tem, da je v našem okraju vzgojila tudi mladi kader, ki je svojo strok, sposobnost izpopolnila v vzgojiteljski šoli, pri njej pa dobil praktične nasvete. Mnogo se udejstvuje na zdravstvenem polju, saj je daleč naokoli poznana kot dobra poznavalka bolezni in zna bolnikom prav svetovati. S tem se je približala mnogim viničarskim družinam.	O. A.
titesktfa fiteUtoM v vafofaiU
ustoHovaU
V zvezi z Uredbo o ukrepih za štednjo predmetov široke potrošnje je izdal Svet za blagovni promet Vlade FLRJ navodilo, ki prepoveduje nameščencem in uslužbencem socialnih, vzgojnih, zdravstvenih ustanov, da se hranijo v ustanovah, kjer SO' nameščeni.
Pri izvajanju tega navodila pa so se pokazale pri vzgojnih ustanovah težave, ki resno ogrožajo nadaljnje uspešno delo.
Veliko ustanov je izven takih centrov, kjer bi bilo mogoče osebje vključiti v že obstoječe menze, kjer pa so, sio prenapolnjene in novih abonentov ne sprejemajo.
Za oddvojeno prehrano v domovih ni razpoložljivih prostorov za kuhinje in potrebne stranske prostore. Zasedba v ustanovah je večinoma preko dovoljene kapacitete, z ustanavljanjem ločenih kuhinj bi se kapaciteta morala znižati. Prav tako tudi v primerih, kjer bi nameščeno osebje začelo samo kuhati. Pri sedanjih prilikah zadošča ena soba za stanovanje; ker je osebje brez svojega gospodinjstva. V primeru, da se ga oddvoji iz domske prehrane, pa mu bo ustanova morala dodeliti še prostor za kuhinjo in shrambo, kar bo posebno občutno tam, kjer ni moči izven ustanove dobiti primernih prostorov. Take stanovanjske prilike pa so skoraj povsod.
Značaj dela v vzgojnih ustanovah je tak, da je osebje dnevno zaposleno preko določenih ur in ima poleg tega še dnevno in nedeljsko dežurstvo. V domovih je nameščeno osebje le za eno izmeno, zaposleno pa je za dve. Za to svoje stalno pre-komeimo delo ne prejema dodatkov ali plačanih nadur.
Ker je osebja v domovih premalo, je njegova prisotnost v domovih nujno potrebna tudi preko določenih ur. Prav ob času delitve hrane je najbolj zaposleno in se - iz ustanove ne more odstranjevati.
Če bo osebje moralo samo skrbeti za hrano, se ne bo moglo domu posvečati v taki meri kot doslej, ker se bo moralo brigati za nabavo živil in za njihovo pripravo, kar bo gotovo v škodo ustanove.
Uspeh zavodnih ekonomij in pra-šičjerej je pri tej zaposlitvi kot je danes, odvisen le od prostovoljnega dela, ki ga nameščenci opravljajo v zgodnjih jutranjih urah. S tem, da bodo odd voj eni od skupne prehrane,
Na VII. plenumu CUSPDJ je bilo osvojeno načelo oblikovanja večjih podružnic po okrajih, da bi se tako doseglo čim tesnejše sodelovanje članstva.
Republiški odbor SPD, ki se je posvetoval s predsedniki okrajnih odborov o tem načelu, je ugotovil, da bi imeli okrajni odbori marsikdaj boljši pregled nad članstvom, ko bi ti ne poslovali preko podružnic. Če teh ne bi bilo, bi okrajni odbori tudi konkretneje posegali v delo grup, ki so najbolj življenjska vez med posameznimi člani. To funkcijo bi odslej imele nove podružnice.
Z uveljavljenjem sklepa VII. plenuma Centralne uprave SPDJ se bo okrepil pomen dela v enotah, ki imajo skupne interese, in se naj tudi skupno rešujejo. Izvedba sklepa obvezuje dosedanje okrajne odbore (mislimo predvsem na šolsike podružnice) za temeljit razgovor s članstvom, in za preučitev terenskih možnosti za združevanje podružnic, kajti delo v sindikatu ne sme zastati, temveč se mora še bolj razmahniti V dosedanjih podružničnih odborih smo vzgojili številen sindikalni aktiv, ki nam jamči, da bomo mogli pospešiti razvoj' tako v nalogah, ki zadevajo ideološko in strokovno izpopolnjevanje članstva, kakor tudi njegovo zaščito.
S formiranjem večjih podružnic, ki bodo neposredno vezane na RO in v stalnem stiku s skupinami na terenu, bo problemaltika bolji dostopna in bo možno hitreje in uspešneje posegati vanjo.
Kako naj pristopimo k reorganizaciji? V okraju Krško n. pr. so sklicali sestanek vsega članstva. Na tem so se odločili za eno podružnico, ki bo imela 25 terenskih skupin. Skupine sestavljajo po večini osnovnošolski učitelji. Ker je na nižjih gimnazijah in na popolni gimnaziji v Brežicah Je malo srednješolskih profesorjev,
ni dana osnova za podružnico srednješolskih učiteljev. Članstvo je nekoliko spremenilo sestav skupin, v glavnem jih je razširilo, zato ne bo zadoščal samo skupinski vodja, ampak bo moral ta imeti vsaj še enega do dva sodelavca. Vsi trije bodo mogli dajati podružničnemu odboru, ki bo izvoljen na bodočem podružničnem občnem zboru (priprave za občni zbor vodijo okrajni odbor in predsedniki podružnic) vse podatke o sindikalni dejavnosti članstva in njih potrebah.
Tudi okraj Ptuj se je odločil za eno podružnico. Terenske in šolske razmere to dovoljujejo, vendar bo treba nekatere skupine povečati, kar pa ne bo delalo težav. Ni slabo, če je okoliš neke nižje gimnazije v posebni skupini, ker se v njej lahko sproti obravnavajo skupni in dotikajoči se problemi.
Okrajev z eno podružnico bo več, n. pr. Ljutomer, Dolnja Lendava, Trebnje, Ilirska Bistrica, Sežana.
Drugačen je problem v okrajih, kjer imamo več zaključenih središč, ki so slabo prometno vezane, n. pr. Poljčane. Slovenj Gradec, Šoštanj, Grosuplje, Kočevje, Tolmin, Postojna. V teh okrajih bodo dve ali tri podružnice, ki bodo neposredno vezane na RO, imele pa bi koordinacijski odbor za posebna vprašanja, ki jih je treba reševati z upravnimi ali političnimi forumi okraja.
V okrajih, kjer imamo večje število srednjih šol, bodi splošno izobraževalnih ali strokovnih, pa moramo nujno upoštevati težnjo po združevanju po stroki, kakor to članstvo samo želi. V teh okrajih ne bomo ustanavljali ene same podružnice, temveč bomo skušali doseči cilj — (podružnico po stroki, upoštevajoč pri tem tudi šolski okoliš in število članstva. Okrajni od-
bo občutno prizadet dodatni pre-hranbeni fond ustanov, ki bo padel, ker bo osebje izgubilo interes za prospeh ekonomije in bo na ta način fond garantirane preskrbe obremenjen pri maščobah, mesu in krompirju. Padla bo tudi preskrba z zelenjavo, kar bo obremenjevalo zavedne proračune, ker bodo morali nabavljati zelenjavo po višjih cenah.
V	ustanovah, kjer so k izvajanju navodila že pristopili, ugotavljamo, da deloma disciplina pada, ker je odvzet edini stimulans, ki ga je imelo osebje, ki stalno nadurno dela; da pada disciplina gojencev, ker ni zaradi osebja, ki odhaja na hrano izven ustanove, in se zamudi dvakrat dnevno po več ur, pod takim nadzorstvom kot doslej in to ob času, ko je v domovih največje življenje, ker so vsi gojenci doma. Prizadet je tudi vzgojni moment, ker se osebje odvaja iz kolektivnega življenja doma, ki naj gojencem nadomešča družinsko okolje, močno je porušen tudi čut za skupnost in tovariško sožitje med osebjem, ki je razdvojeno in si išče vsak svoje možnosti prehranjevanja.
Da ohranimo življenje v domovih in vzgojno delo v njih na doseženi višini, predlagamo, da se rešuje vprašanje prehranjevanja osebja v ustanovi individualno glede na značaj ustanove (vzgajališča), kraj, krajevne prilike, število zaposlenega osebja, možnosti vključevanja v že obstoječe menze itd.
V	ustanovah naj poleg kuhinjskega osebja (za katero je zadeva že rešena) prejema hrano upravnik doma in tisto število vzgojnega osebja, ki je nujno potrebno za reden potek vzgojnega dela, ostalo osebje pa v takih domovih, kjer po presoji ni mogoča drugačna rešitev.
V	šolskih kuhinjah naj se hrani kuhinjsko osebje in vzgojno osebje, ki vrši nadzorno službo.
Reorganizacija okrajnih in podružničnih odborov
bor Celje-mesto in okolica se je n. pr. odločil za dve podružnici v mestu in štiri v okolici. Okrajni odbor bo ostal in bo vezan na RO, sodeloval pa bo s poverjeništvi obeh okrajev. Doslej je bilo v mestu pet podružnic; te se združijo v dve: eno s članstvom osnovnih šol in vzgojitelji predšolskih ustanov, drugo pa s članstvom srednjih šol. Celje-okclica bo spojilo samo podružnici Gomilsko in 2alec. Nujno bo podružnične odbore poživiti in imeti tesnejše stike s skupinskimi vodji, da bo imel okrajni odbor lažje delo kot do sedaj. Podobne probleme ima Kranj. Na sestanku vsega članstva se je pokazalo, da so dosedanji podružnični odbori močno navezali svoje člane nase in da ni bilo posebne želje po novih formacijah.
V Mariboru smo imeli dvanajst podružnic šolskih delavcev. Po zadnjem predlogu bi se te združile v štiri podružnice. Mestni odbor v Mariboru bo vezal na RO in na poverjeništvo za prosveto tudi tri podružnice okraja Maribor-okolice. Nekateri člani so sicer mnenja, da bi naj obstajal samostojni okrajni odbor za okolico, vendar se je pokazalo, da je mestni odbor nudil izdatno pomoč okolici in tudi tam razgibal s svojim vzgledom sindikalno dejavnost ter tudi laže sodeloval z upravnim forumom.
Največ dela čaka MOSPD Ljubljana, ki je imel doslej 73 podružnic, bd katerih jih ostane v Sindi-katu učiteljev in profesorjev 31. Po predlogu posveta predsednikov bi osnovali 18 sindikal. podružnic. Pri formiranju novih podružnic se je upoštevala sorodnost dela, deloma tudi šolski okoliš in število članstva. Dosedanje podružnice bodo po večini delale kot skupine. Izbrati si bodo morale svoja vodstva, sesto-ječa iz 3—5 članov, vodstvo bo moralo biti v najožjem kontaktu s podružničnim odborom, da bo slednji čimpreje seznanjem s problematiko skunine. Po dosedanjem predlogu bi se ponekod spojile osnovnošolske in gimnazijske podružnice, od česar pričakujemo uspešno reševanje odprtih vprašanj1 obeh vrst šol, n. pr. prebod iz osnovne v srednjo šolo, zbližanje v načinu dela v četrtem razredu osnovne šole in prvem razredu gimnazije, medsebojna pomoč
PEDAGOŠKI TEČAJI
Republiški odbor sindikata učiteljev in profesorjev in Pedagoško društvo bosta priredila v času zimskih počitnic štiridnevne pedagoške tečaje v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Tečaji v Mariboru, Celju in v Ljubljani (za okraje, ki niso našteti spodaj) bodo pričeli 22. I. 1951 in končali 25. I. 1951. Tečaj za Ljub-Ijano-mesto, Ljubijano-okolico, Kamnik in Grosuplje pa bo Od 23. I. 1951 do 26. I. 1951. V vsak tečaj bo sprejetih 40—50 učiteljev in profesorjev. Vsi okrajni odbori in podružnice sindikata učiteljev in profesorjev so že prejeli navodila od iniciativnega RO SUP koliko tečajnikov naj pošljejo v ta tečaj, kako naj jih izbirajo in kdo naj pri tej izbiri sodeluje. Tečajniki, ki niso iz centrov, kjer se bodo tečaji vršili, bodo spali v internatih, hrano pa bodo imeli v menzah, če bodo predložili odrezke živilskih kart, sicer se bodo morali hraniti v gostinskih podjetjih.
Stroške tečajev bodo krili: Iniciativni RO SUP, OO SUP, Pedagoško društvo, Ministrstvo za pro-
v zimskih počitnicah
sveto, Poverjeništva za prosveto, delno pa udeleženci tečajev sami.
Program je v vseh tečajih naslednji: 1. o zunanjem in notranjem političnem položaju bo govoril eden naših najvidnejših političnih predstavnikov, 2. o nalogah prosvetnih delavcev v sedanjem obdobju graditve socializma bodo predavali naši najboljši pedagoški delavci,
3.	na tečajih bo široka diskusija po vprašanjih, ki jih je obravnaval pedagoški kongres na Bledu, tako o značilnostih in pogojih kvalitetnega pouka (dr. Stanko Gogala in prof. Gustav Šilih), o pozitivni pedagoški tradiciji v odnosu do današnje stvarnosti (Kimovec France), o pomenu psihologije za učno in vzgojno delo (dr. Iva Šegula) in o stilu vzgojnega dela z učenci in pionirji (dr. Vlado Schmidt). Omenjeni predavatelji bodo pri teh diskusijah navzoči.
Udeleženci tečajev bodo nato v okrajnih in pri podružnicah usmerjali in vodili pedagoško delo.
»ODPAD« tudi pri prosveti
Cunjarje in ščetinarje, starinarje in antikvariate smo poznali že vedno, kar moderne so se nam zdele trgovine z uporabljenimi znamkami, sedaj pa zbiramo staro železo in gla-ževino... pa tudi izpisane zvezke, češ, ničesar ne smemo zametovati, ker se da še vse uporabiti kakor suknja, ki jo tretjič obračaš... Tudi pri prosveti je tako, kajti rekli so, da ne dobiš novih knjig, če starih ne izročiš, ko jih potrebuje tvoj naslednik v razredu ... ne dobiš novih zvezkov, če izpisanih ne oddaš... Prvo se ne izpolnjuje tako zvesto, ko drugo, kajti učenec, ki izroči stare zvezke, tega ne more ponavljati in ima kar dober izgovor pri roki.
Prosveta je pa taka ustanova, ki ne plačuje tako zvesto svojih pomočnikov ko staro železo in stare cunje... saj je le redka prilika, da moreš zopet prodati pošteno plačano knjigo, če je ne rabiš več... Po starem pravilu stane že šolska knjiga iz druge roke, dokler je uradno v rabi, komaj polovico, sicer je brez vrednosti.. . Stare knjige sploh postanejo skoraj (!) brez vrednosti. Potrebno je, da omeji pomanjkanje papirja naklado ali pa uničevalno delo kakega okupatorja, da dobe knjige svojo vrednost, in vendar ima in ohrani knjiga vsaj svojo idealno vrednost... Kako iščemo starih knjig, da bi izpopolnili vrzeli, ki jih je zasekal okupator —- Nemec v naše zasebne knjižnice, pa marsičesa ni več ali kvečjemu nepopolno. Izhajala so dela v snopičih, kakor Štrekljeve Narodne pesmi v 16, Gruden-Malova Zgodovina prav ta-
pri vzgoji itd. Podružnica: osnovna šola Ledina, učiteljišče, vzgojiteljska šola in vzgojno osebje srednješolskih domov pri teh ustanovah bo mogla nuditi izdatno pomeč tudi upravni liniji.
Vse ljubljanske kakor tudi ostale podružnice pa ne bodo uspešne, če ne bo v njihovih skupinah odgovornosti se zavedajočega vodstva. Pri dosedanjem velikem številu podružničnih odborov najbrže ne bo pretežko izbrati tako vodstvo, ki bo voljno in sposobno za delo v sindikatu.
Vsi okrajni odbori morajo poleg omenjene reorganizacije upoštevati sklep VII. plenuma CUSPDJ in predsedstva CO - ZSJ, ki je objavljen v Prosvetnem delavcu št. 17, t. j. da povsod izločijo člane, ki ne spadajo v sindikat učiteljev in profesorjev in jih vključijo v odgovarjajoči sindikat.
Sindikat delavcev kultumo-umet-niških ustanov bo imel svoj Republiški odbor v Ljubljani, Masary-kova 14/1. Nanj bodo vezane podružnice SNG Ljubljana in Maribor, Radio Ljubljana in Maribor, Triglav film, Filharmonija, Mestno in Lutkovno gledališče v Ljubljani; Profesionalno gledališče v Ptuju naj se kot skupina veže na Maribor, celjsko pa na Ljubljano, gledališči na Jesenicah in v Kranju pa bi tvorili eno podružnico.
Tehnično in administrativno osebje v dosedanjih šolskih podružnicah se bo vključilo v Sindikat državnih ustanov.
Kot je že uvodoma rečeno, naj ne bo reorganizacija nasilna, temveč izvedena s pristankom članstva in naj stremi za enim ciljem: omogočiti sindikalno dejavnost in s tem uresničiti naloge, ki jih narekuje Resolucija III. plenuma CKKPJ. Zastoja ne sme biti, pač pa nasprotno: študij naj se poživi, strokovnost naj se stopnjuje, skrb za mlade kadre naj postane dolžnost vseh starejših, pomoč množičnim organizacijam naj se koncentrira na čim širše reševanje vzgojnih problemov in na splošni kulturni dvig delovnih ljudi, stalna skrb za članstvo naj postane ob podpori upravnih in političnih forumov dnevna naloga sindikalnih aktivistov.
V. M.
ko v 16 snopičih, Kidričeva Slovstv. zgodovina v 5 snopičih... sedaj pa dobiš le nepopolna dela še razzgub-Ijena... In naše revije Zvon, Dom in svet, ČZN, in druge so se razcefrale in le redkokdo ima kak» revijo v celoti... In vendar naj bi jo imeli vsaj oni, ki se za njo posebej zanimajo, učiteljski sindikat na okraju bi naj imel Popotnikovih 66 letnikov, saj so ga prejemali uči-, tel ji skozi desetletja in čuvali.. . Danes ga pa popolnega nimajo niti vse študijske knjižnice ...
Ko se človek zanima za te stvari v antikvariatih, skomignejo z ramo^ kaj, saj se to ne izplača ... Kdo naj zbira posamezne številke revij, da se ohranijo; saj res popolen letnik ni premoženje v kapitalističnem smislu ... Vrednost dobe šele takrat, ko jih sploh ni več ...
2e pred svetovno vojno je bila povedana misel, da bi bilo potrebno vsako kolikor koli pomembnejšo tiskovino izdati na posebno trpežnem, papirju ter jo poslati na več predvidoma zavarovanih krajev po svetu ..., da se tako očuva spomin na kulturo tudi preko strašnih dni uničevanja . .. Vojna vihra podivjanih Tevtonov po severnih krajih Slovenije bi bila skoraj dokazala nujno potrebo takih zavarovanj slovenske kulture, kajti njihovo zmagoslavje se je opajalo na dvigajočih se zubljih iz slovenske knjige. Kar se je ohranilo, se je skrivalo po kleteh in zazidanih dimnikih ... Torej ni čudno, da so ohranjene knjige poškodovane, da so revije nepopolne .. . Pomanjkanje surovin je storilo tudi po vojni svoje, da so pošiljali uradne akte, ki jih spoštujejo kulturni ljudje kot arhivalija, kar po vagonih v papirnice v predelavo ...
Kar je uničenega, se ne da zopet popraviti, kakor mrtvega ne več obuditi... Treba pa je, da očuvamc to, kar nam je še ostalo... Državni arhivi polagoma zbirajo ostanke ar-hivalij, antikvariati pa prevzemajo le lepo ohranjene knjige ... in so s tem svojo nalogo dovršili. Temu pa ni tako... Ako dolžnost presega zmožnost posameznikov, je dolžnost skupnosti, da se posveti tudi tistim še preostalim raztresenim udom. ki bi zbrani dali vendarle celoto naše kulturne preteklosti... Koliko knjig in neurejenih revij leži po hišah brez koristi in čaka na pot v peč ali skrivnostni kot...! In koliko bi še bilo mogoče rešiti, če bi jih kd» zbiral in urejal...! Vsakokrat ne bo honorarja in morda dolgo ne, končno pri načrtnem zbiranju, se bo dalo pa vendarle marsikaj popolnega zopet zbrati in če ne denarno, pa vsaj idejno vrednotiti.
Ker se torej dokazano s takimi drobnimi stvarmi trgovina noče in morda res ne more ukvarjati, naj dobe to nalogo naše študijske knjižnice ali vsaj ena izmed njih, da zbira in ureja posamezne snopiče, da jih ima na razpolago, ko se pokaže možnost in potreba izpopolnitve. Tako bomo tudi v podrobnem delu vredni tistega kulturnega slovesa, o katerem radi govorimo, ko gledamo na to, kar nam je ostalo, a se komaj zavedamo, kaj nam je izgubljenega in morda celo za zmiraj uničenega.	Dr. P. Strmšek
»PEDAGOŠKI RAD«
V Zagrebu izhaja časopis za pedagoška in kulturno-prosvetna vprašanja »Pedagoški rad«. List prinaša poleg teoretičnih člankov tudi članke za neposredno prakso na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah.
Letna naročnina za 10 številk je 160.— din. Kompletni letnik 1949 je še na razpolago po znižani ceni din 120.—.
Naslov uprave je: Zagreb, Trg maršala Tita 4.
Čekovni računi: Pedagoško književni zbor br. 401-9533126.
SVET ZA PROSVETO IN KULTURO Važna pojasnila iz uradnih virov
V Uradnem listu FLRJ je 29. novembra izšlo navodilo o ustanavljanju svetov za prosveto in kulturo pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih.
Prosvetni sveti, ki postajajo vodilni organi na področju prosvete in kulture, so se v mesecu novembru formirali že skoraj po vseh naših okrajnih središčih. Prosvetni sveti so v smislu nadaljnje demokratizacije ljudske oblasti zamenjali poprejšnja poverjeništva za prosveto. Iz navodila je razvidno, kako se sveti ustanavljajo in kakšna je njihova funkcija. Sveti za prosveto in kulturo so ena izmed oblik svetov državljanov in so celo sorodni delavskim svetom v tovarnah in podjetjih. Na področju prosvete in kulture je svet viden odraz odmiranja države, saj zamenjujejo dosedanji upravni aparat in posamezne upravne funkcionarje ljudske množice, ki prenašajo odgovornost za neposredno izvrševanje nalog v kulturi in prosveti na neposredno izbrane in izvoljene člane, ki morajo biti seveda dovolj razgledani in ki uživajo polno zaupanje državljanov.
Navodilo za ustanavljanje okrajnih prosvetnih svetov ne predpisujejo oblike njihovega dela, niti ni njih namen, da bi dala tej obliki točno začrtano vsebino. Prav v tem je velika prednost.
Iz dosedanje prakse okrajnih prosvetnih svetov v Sloveniji, posebno pa še iz prakse v Narodni republiki Hrvatske, kjer obstajajo prosvetni sveti že štiri mesece, povzemamo nekatere probleme in jih dajemo v premislek in diskusijo.
Pri določanju kandidatov za okrajne prosvetne svete, ki jih izvoli plenum okrajne ljudske skupščine, so v nekaterih okrajih sodelovali predstavniki Sindikata prosvetnih delavcev, drugod pa so jih kandidirali sami poverjeniki brez poprejšnjega posvetovanja s prosvetnimi funkcionarji Le redki so pri nas primeri, da so o kandidatih sklepali na sindikalnih sestankih, dočim je bilo v NR Hrvatski pravilo, da jih kandidirajo sindikalne podružnice, ki sb ponekod (n. pr. v Vinkovcih) kandidirale celo tiste državljane, ki niso prosvetni delavci.
Navodilo pravi, naj načeluje svetu poverjenik. V NRH pa so svete organizirali tako, da poverjenik ne more biti predsednik sveta, ampak je samo član in nekak tehnični upravnik sveta. Ali je torej jasen III. del navodil, ki govori o tem, kdo naj bo predsednik, kdo sklicuje seje in kdo ima pravico veta?
Člani prosvetnega sveta se izbirajo med kulturno-iprosvetnimi delavci in drugimi državljani. Kakšno naj bo sorazmerje med enimi in drugimi? Po analogiji z delavskimi sveti (predlog je bil podan na plenumu Republiškega odbora SPD), naj imajo v sestavu sveta prosvetni delavci (šolski in kulturni) dve tretjini. Kakšne pogoje za kandidaturo naj imajo eni in drugi in kakšen naj bo odnos sveta do inšpektorskega ' ter instruktorskega aparata pri svetih? Ali so ti organ načelnika (poverjenika) ali celotnega sveta?
Ker so ustanovljeni prosvetni sveti dobili tako obliko upravljanja, ki jamči za pravilen razvoj kultur-no-prosvetmega dela v smislu socialistične demokracije, se bo morala njihova dejavnost raztezati na celotno področje tega dela: od strokovnih problemov v šolstvu in kulturi, oskrbe, obnove, napredovanj pa do problemov splošne vzgoje in izobrazbe ter ideološkega študija. To delo so doslej opravljale uprave in sindikati. Kako se naj izvrši »prevzem« teh poslov? Predvsem je za sindikalne podružnice važno, v čem naj prosvetnim svetom pomagajo, kakšen bodi odnos in kakšne oblike naj ima sodelovanje. (Načelne članke o svetih za prosveto m kulturo smo našli v »Školskih novicah« štev. 15 in v »Prosvetnem pregledu« štev. 24.) Želimo, da nas obveščate o navedenih problemih in da pišete o njih.
Od 1. I. 1951 poslujejo sindikalne -podružnice po odobrenih letnih proračunih.
Predložite zato predlog predračuna takoj RO na odobren je!
Pošljite naročilnice za članske znamkice, drugače ostanejo člani brez njih!
Pojasnilo za pravilno uporabo obvezne razlage 7. točke 88. člena zakona o državnih uslužbencih
Sredi decembra so v Brežicah zborovali prosvetni delavci krškega okraja. Pred pričetkom zborovanja je imel dr. Peček iz Brežic predavanje o otroških nalezljivih boleznih. Učiteljstvo bo lahko koristne napotke poneslo med naše podeželsko ljudstvo in s tem marsikje preprečilo razne epidemije otroških bolezni.
Predavanju je sledilo poročilo predsednika okrajnega odbora prosvetnih delavcev tov. Košoroka Jožeta, ravnatelja gimnazije v Krškem. Podal je poročilo o reorganizaciji Sindikata prosvetnih delavcev. Ves okraj se je sedaj razdelil na posamezne sindikalne grupe, obe podružnici v Okraju, namreč južna in severna pa sta se spojili v eno samo organizacijsko telo.
Po razgovoru o zunanji in notranji politični situaciji s posebnim ozirom ha volitve v okrajne ljudske odbore in po pretresu nekaterih upravno - prosvetnih problemov je nad dve sto prisotnih učiteljev in profe-sorjev sprejelo naslednje tekmovalne točke v čast 10-letnice OF:
1.	Zavoljo strokovnega dviganja, od katerega so predvsem odvisni učni in vzgojni uspehi, se bomo sestajali redno vsak mesec v predmetnih aktivih, hkrati pa tudi vsakih 14 dni v svojih sindikalnih grupah, kjer bomo študirali politično in gospo-d a rek o problematiko v krajevnem, republiškem in svetovnem merilu.
2.	Učencem bomo dajali kvalitetni pouk; razvojno pot naše socialistične družbe se bo kazala v vseh predmetih.
3.	Z znanostjo se bomo borili proti vsakemu misticizmu.
4.	Sodelovali bomo pri ustanavljanju kmečko-nadaljevalnih in gospodinjskih šol, kjer bomo poučevali, sodelovali v izobraževalnih tečajih in v tečajih tujih jezikov.
5.	V okviru predmetnih aktivov bomo imeli praktične nastope.
6.	Pomagali bomo pri volitvah in dajali pomoč pionirskim odredom.
7.	Pomagali bomo pri organizaciji Novoletne jelke ter pri izvedbi Prešernovega dne.
8.	V tem šolskem letu bomo imeli vsaj še dva roditeljska sestanka.
9.	Dajali bomo pomoč pri splošni izobrazbi delavcev, kjer bosta to Svet za prosveto in ustanove (tovarne) organizirala.
10.	Sodelovali bomo na kulturno-prosvetnem polju na vasi, sami pa v svoji podružnici tudi ustanovili svoj SKUD, kjer bodo delovale tri sekcije: pevska, orkestralna in gledališka.
Po uspešno zaključenem sindikalnem zborovanju je gostoljubna uprava Mestnega kina predvajala prosvetnim delavcem še umetniški film »Tovariši«.	Vivod Mirko
Po izdaji obvezne razlage 7. točke 88. člena zakona o državnih uslužbencih je bilo ugotovljeno, da so posamezni organi v več primerih to razlago nepravilno uporabljali.
Da bi se te nepravilnosti v bodoče odvrnile, dosedanje nepravilnosti pa popravile, ugotavlja Pre-zidij Ljudske skupščine FLRJ naslednje:
Z obvezno razlago 7. točke 88. člena zakona o državnih uslužbencih je rešeno samo vprašanje prenehanja službe po samem zakonu zaradi pridobitve pravice do starostne pokojnine, ni pa z njo obenem rešeno vprašanje dejanskega prenehanja — razrešitve delovnega razmerja zaradi takega prenehanja službe.
Nepravilen je torej postopek tistih organov, ki na podlagi te ob-
vezne razlage razrešijo delavca ali uslužbenca takoj, ko pridobi pravico do starostne pokojnine, še preden se mu priznana pokojnina začne izplačevati.
V skladu z zakonom o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin in z navedeno obvezno razlago nadaljujejo delavci oziroma uslužbenci, ki so pridobili pravico do pokojnine, s svojim delom in prejemajo plačo vse dotlej, dokler se jim ne začne izplačevati pokojnina. Uslužbenec oziroma delavec, ki je po samem zakonu upokojen, pa ni obdržan v delovnem razmerju, ima pravico do dotedanje plače vse dotlej, dokler ne začne dobivati pokojnine. Če se med plačo in pokojnino pokaže razlika, se ta obračuna pri izplačilu pokojnine.
Obvezna razlaga 5. točke drugega odstavka 60. člena zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin
Po 5. točki drugega odstavka 60. člena zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin se zavarovancem šteje v delovno dobo za pokojnino tudi čas, ki so ga prebili izven Službe, če so bili od okupacijskih organov odpuščeni iz nje zaradi svojega antifašističnega in rodoljubnega vedenja ali zaradi svoje narodnostne, plemenske in verske pripadnosti ali če so sami iz teh vzrokov zapustili službo.
Izhajajoč od intencije zakona, naj bodo zavarovanci obvarovani škodljivih posledic, ki so jih utrpeli v svojih pravicah iz socialnega zava-
rovanja zaradi takih aktov okupacijskih organov, pri katerih motivu jim je bil kriterij diskriminacija državljanov, je treba predpis 5. točke drugega odstavka 60. člena zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin razumeti tako, da se zavarovankam šteje v delovno dobo za pokojnino tudi čas, ki so ga v dobi sovražnikove okupacije prebile izven delovnega (uslužbenskega) razmerja zaradi tega, ker so bile po odločbi okupacijsko-kvislinških organov kot žene odpuščene iz državne službe, in sicer ne glede na to, ali so bile odpuščene s pravico do pokojnine ali brez te pravice.
Pojasnilo k Uredbi o načinu preskrbovanja učiteljev in profesorjev na vasi
Sindikat prosvel. delavcev krškega okraja TEKMUJE V ČAST 10. OBLETNICE OF
Centralna uprava Sindikata učiteljev in profesorjev Jugoslavije je sprejela od Sveta za blagovni promet FLRJ sledeče pojasnilo:
»Svet za blagovni promet FLRJ smatra, da Uredba o načinu preskr-bovania učiteljev in profesorjev na vasi ostaja še naprej v veljavi in je obvestil ministrstva trgovine in preskrbe vseh ljudskih republik z dopisom št. 9812 z dne 20. XI. 1950, da je treba učitelje in profesorje po vaseh še tudi nadalje oskrbovati tako, kakor je to predvideno z imenovano Uredbo. Uredba namreč ne
predstavlja nobenih privilegijev, ampak je rešila samo pravilno organizacijo o načinu preskrbovanja, to je, da osigura učiteljem, profesorjem prehrambene in tekstilne predmete v posebnih prodajalnicah ali pa tudi v posebej določenih prodajalnicah, ki pa smejo oskrbovati tudi ostalo prebivalstvo iz kontingenta, ki je za njih določen, ako to dovoljuje zmogljivost prodajalnice.
Svet za blagovni promet je ponovno o tem obvestil vsa republiška ministrstva trgovine in preskrbe z dopisom 11661 dne 12. XII. 1950.«
Prosvetni delavci apaške sindikalne
podružnice v novem šolskem letu
V drugi polovici meseca novembra je bil na Velki delovni sestanek prosvetnih delavcev sindikalne podružnice Apače.
Prva točka delovnega sestanka je bila skupna hospitacija pri matematični uri drugega razreda gimnazije. Po hospitacijl se je razvila obširna diskusija o nastopu, ki je bil zelo vestno in skrbno pripravljen.
O političnem in gospodarskem položaju doma in v svetu je govoril okrajni sekretar. Potem, ko je podrobno analiziral svetovne dogodke in podčrtal vse napore naše delegacije pri OZN za mir, je nakazal tudi vse politične, gospodarske in prosvetne probleme radgonskega okraja. Po diskusiji o referatu tov. sekretarja je podala poročilo tovarišica predsednica. V diskusiji o nje-
ZeluHOvdne eto/eze v udastUei/10- obletnice
USTANOVITVE OF
OBJAVA
Izšel je I. del Zbornika pedagoškega kongresa na Bledu, ki obsega vse plenarne referate in sklepe kongresa (II. del Zbornika, ki bo obsegal vse sekcijske referate, bo izšel meseca aprila 1951).
Prijavljencem za pedagoško-po-litične tečaje, ki bodo v Ljubljani, Celju in Mariboru od 22. do 25. januarja 1951, pošljemo Zbornik naravnost na okrajne odbore, oziroma podružnice, ki naj jim ga nemudoma dostavijo. Cena (okrog 100.—) mogoče dotlej še ne bo določena, vendar naj odbori od prevzemnika zahtevajo vsaj akontacijo. Ostali člani podružnic, kakor tudi šole in ustanove naj ga nabavijo v prvi polovici meseca januarja v svojih knjigarnah Državne založbe, kjer bo na razpolago po določenem ključu. Zbornik je izšel v nakladi 2000 izvodov in je računati s tem, da bo kmalu razprodan.	ro SUP
Na svojem sestanku dne 4. XII. 1950 je podružnica na učiteljišču in vadnici v Mariboru sprejela sledeče tekmovalne obveze:
a)	Kolektivne:
1.	Izvedla bo dostojno proslavo ob stoletnici rojstva velikega slov. pedagoga Henrika Schreinerja in popularizirala njegovo pedagoško delo. v dnevnem in revialnem časopisju.
2.	Uredila bo centralno Pedagoško knjižnico s sedežem na drž. učiteljišču v Mariboru in oskrbela posojanje knjig pedagoškim delavcem Maribora. Istočasno bo uredila še profesorsko in posebno metodično knjižnico na zavodu.
3.	Članstvo se obvezuje, da bo sodelovalo pri političnih in upravnih volitvah.
4.	Kolektiv vadnice se posebej obvezuje, da bo nudil stalno pomoč Sarhovemu pionirskemu odredu.
5.	Mestnemu starešinskemu svetu nuditi vso potrebno pomoč.
6.	Članstvo je pripravljeno sodelovati s predavanji na terenu in nuditi strokovno pomoč. Mladin. ljudski univerzi na zavodu in MKUD-u »Jože Kerenčič«.
7.	Organizacija mesečnih predavanj vzgojne ali metodične vsebine za vse prosvetne delavce v Mariboru.
8.	Sodelovanje pri izvedbi Novoletne jelke.
9.	Medsebojne hospitacije.
b)	Individualne:
1.	Tov. Zgonik se obvezuje, da bo do konca marca napisal Zgodovino OF v Mariboru.
2.	Tov. Šegula Pec bo pripravil mešani in ženski pevski zbor za tekmovanje.
3.	Tov. Hrovat bo vodil režijo in snemanje prvega amat. filma pri fo-tokinoamaterskem krožku.
4.	Tov. Stražar Ana in Jančič Lojzka bosta napisali vsaka po 10 pravljic.
5.	Tov. Borko bo napisal novelo, o zadružništvu.
6.	Tov. Stopar bo organiziral in vodil učne krožke iz matematike (50 ur).
7.	Tov. Gorup bo režiral dramo, ki jo pripravlja MKUD »Jože Kerenčič«.
8.	Tov. Kavčič bo izvršil inscenacijo za omenjeno prireditev.
9.	Tov. Humek Draga, Gnezda Pepca in Borko bodo imeli serijo predavanj na Mladinski ljudski univerzi na zavodu (o kulturnem obnašanju. literarnem ustvarjanju, o pedagoških problemih itd.).
10.	Tov. Šilih, Žerjav in Hrovat bodo predavali in pisali o delu in pomenu slov. pedagoga Henrika Schreinerja in organizirali proslavo v Ljutomeru. (V smislu sklepov III. plenuma CK KPJ — osvetlitev in izvrednotenje pozitivne pedagoške tradicije.)
nem poročilu je bil sprejet sklep, da bomo tovarišem tečajnikom nudili vso pomoč in da bomo med prosvetnimi delavci čim bolj utrjevali tovarištvo.
Ko so podali poročila še ostali odborniki, smo po diskusiji o teh sprejeli sklepe o delu prosvetnih delavcev v čast desete obletnice ustanovitve OF.	F. O.
NAROČNINA ZA »SAVREMENU ŠKOLU« V LETU 1951
Izvršni odbor Pedagoškega društva FLRJ je sklenil, da bo tudi v letu 1951 v nezmanjšani nakladi izdajal svoje glasilo »Savremena škola«. Ker bi moral biti časopis na razpolago vsem ■ prosvetnim ustanovam, šolam, učiteljem in profesorjem, pozivamo vse naštete, da takoj nakažejo naročnino za leto 1951.'
Letno naročnino v iznosu din 150.— (oziroma 75.— za polletje) je treba nakazati na naslov: Administracija »Savremene škole« Beograd. ' Kr. Milutina 66. ček. račun 103-9033014.
Pripominjamo, da pošiljamo časopis le na podlagi nakazane naročnine. Naročnino je treba nakazati v korist našega čekovnega računa, ker kot družbena organizacija nismo zajeti z uredbo o vzajemnem plačevanju in tako tudi ne moremo izvršiti neposrednega prenosa dolžnega zneska s šolskega čekovnega računa na. naš čekovni račun.
Istočasno . sporočamo,* 1 2 3 4 5 6 7 8 9 da so še na razpolago kompleti letnika 1947 (cena din 60.—), letnika 1948 (cena din 120.—) in letnika 1949 (cena din 150.—).
Naročniki naj svoje naslove, na katere žele, da jim dostavljamo mesečnik, napišejo povsem čitljivo in točno!	izvršni odbor
Pedagoškega društva FLRJ
★
Vse lanskoletne naročnike »Prosvetnega delavca«, posebno pa še člane Sindikata učiteljev in profesorjev ter Sindikata delavcev kulturnih in umetniških ustanov vabimo, da ostanejo naši naročniki tudi v 1.1951, ker bo »Prosvetni delavec« tudi v tem letu izhajal v neizpre-menjeni nakladi, torej v dovoljni količini za vse dosedanje naročnike.
£c fte&euie...
So dijaki, ki lahko plačajo vso oskrbo v internatu, ako mesečno prodajo po 15 do 20 jajc, ki jih dobijo od doma.
Organizacija letovanj za učitelje in profesorje bo tudi letos ostala v rokah Sindikata.
V	Črnomlju je bilo pri predavanju na Ljudski univerzi »O Slovencih doma in na tujem« navzočih osem ljudi. V istem kraju nimajo ne dramatske družine, ne pevskega zbora, ne folklorne skupine, a knjižnica ne posluje že več ko pol leta. Pač pa igrajo »Moč uniforme«. V istem okraju Skoraj tudi ni šole ne prosvetnega delavca, ki bi bil že prejel dodeljeno kurivo.
V	nekem kraju tega okraja dijaki drugega razreda med poukom obmetavajo učiteljico z obgrizki in premogom.
Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Črnomlju je v šestmesečnem tekmovanju v počastitev 10-letnice Osvobodilne fronte sklenila zbrati čim več zgodovinskega gradiva in odpreti belokranjski mu-zej.
V	ljubljanskih strokovnih aktivih je redno navzočih 60 do 70'' profesorjev in učiteljev, so pa med odsotnimi prav tisti, ki so najbolj potrebni strokovnega izpopolnjevan-nja. V Ljubljani so mnoge srednje šole znižale učno uro na 40 minut'
Najboljši kolektiv prosvetnih delavcev v Sloveniji je bil v mesecu novembru na osnovni šoli Vrtača (Ljubljana).
Referent za stanovanja na MLO v Črnomlju je izjavil deputaciji 17 dijakov iz črnomeljske gimnazije, ki so se zavzeli za rešitev stanovanjskega vprašanja svojih profesorjev, da so v Črnomlju edino profesorji tako »nobel« da hočejo imeti vsak svojo sobo.
V	»Slovenskem poročevalcu« je izšel dopis iz Brezovice, v katerem se dopisnik zgraža nad učitelji, da so priredili v kraju nevzgojen in neumesten humorističen večer, čeprav nobeden izmed učiteljev ni imel s tem večerom nobene zveze. Omenjeni članek je napisal dijak šestega gimnazijskega razreda.
Zdravniki krškega okraja redno pregledujejo vse šolske delavce in vodijo za vsakega šolskega delavca kartoteko o njegovem zdravstvenem stanju.
Na okrajni sestanek v Kranju so zaradi zanimivega dnevnega reda mnogi prosvetni delavci prispeli že prejšnji večer; v obeh kranjskih okrajih žele obdržati pri reorganizaciji čim manjše podružnice, prav tako hočejo imeti za oba okraja še nadalje okrajni Odbor, mesto' se-pa okolice brani.
Tudi po sklepih VII. plenarne seje Centralne uprave Sindikata prosvetnih delavcev si v Sloveniji doslej še nismo mogli priboriti niti enega klubskega prostora za učitelje in profesorje, dočim je odpria Narodna republika Črna gora že dva, Hrvatska pa blizu 30 klubov za učitelje in profesorje.
Na območju Okrajnega odbora (Maribor in okolica) je bilo oktobra in novembra 209 organizacijskih sindikalnih sestankov, plačanega umskega dela nad 9000 ur. neplačanega pa nad 11.000 ur. priprave za izvrševanje pouka so trajale 38.000 ur. prosvetni delavci so opravili fizičnega dela 2346 ur. popravili 202 učili, naredili novih 238 učil, imeli 45 roditeljskih sestankov in 316 predavanj v pomoč vasi. Mestni odbor je gornje podatke preveril.
Republiški odbor Sindikata učiteljev in profesorjev še vedno pričakuje od svojih okrajnih odborov ter podružnic poročila o najboljših podružnicah in skupinah, ki tekmujejo. Zbirna poročila o tekmovanju pa naj okrajni odbori in podružnice zadrže do meseca aprila.
Republiški odbor zbira tudi predloge za rešitev problema glede maksimalne zaposlitve učiteljev osnovnih šol, za uspešnejše delo prosvetnih svetov, za pravilnejšo izvedbo napredovanj nepravilno prevedenih prosvetnih delavcev.
Nekateri naši člani v trebanjskem okraju si predstavljajo prostovoljen in individualen študij tako, da odslej ni več potreben ne individualen ne skupinski študij in v tem smislu tudi agitirajo med svojimi tovariši.
Mnoge podružnice še do danes niso naročile »Prosvetnega delavca«.
Še vedno je mnogo premalo dopisov in dopisnikov za naš list.
Tudi ti podatki so zbrani bolj mimogrede.
Vse poverjenike mladinskih listov na šolah obveščamo, da nam je zaradi povečanja kontingenta papirja za 1. 1951. mogoče zvišati naklado »Cicibanu«, »Pionirju«, »Pionirskemu listu« ter »Srednješolskemu listu« in da zato sprejemamo zopet tudi nove naročnike. Če bo novih naročnikov preveč, bodo imeli prednost tisti naročniki, ki se bodo priglasili prvi.
Uprava »Mladinske knjige«
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zorn. Uredništvo in uprava Ljubljana, Miklošičeva 22/11. Telefon 45-86. Letna naročnina din 80.—. Številka čekovnega računa 804-90321-10
Tiska tiskarna »Jože Moškrič«, Ljubljana