ZAKLJUČKI IN PREDLOGI Vloga krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti, v kateri delavci, delovni Ijudje in občani zadovoljujejo svoje kra-jevne potrebe in interese v praksi ni povsem zaživela. Dejanski položaj posameznih krajevnih skupnosti je različen in v precejšnji merr odvisen od specifičnosti razmer, zlasti glede na večje ali manjše število organizacij združenega dela na območju posa-mezne skupnosti, njihove ekonomske moči ter medsebojnih od-nosov in sodelovanja med krajevno skupnostjo in združenim delom. Družbenoekonomski odnosi na podlagi neposrednega združe-vanja sredstev organizacij združenega dela ali posrednega prek samoupravnih interesnih skupnosti za zadovoljevanje potreb in interesov se prepočasi uveljavljajo. Vzrokov za takšno stanje je več in so tako objektivne kot subjektivne narave. Veljavna pravna ureditev in stališča ter sklepi skupščine SR Slo-venije o zagotavljanju materialne osnove za zadovoljevanje skup-nih in splošnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevni skup-nosti se v praksi ne uresničujejo zadovoljivo. Ne uresničujejo se načela srečujočega in sočasnega planiranja, zato planski akti or-ganizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti še vedno niso usklajeni in samoupravni spo-razumi o temeljih plana krajevnih skupnosti ne predstavljajo spiska konkretnih potreb in sredstev za njihovo uresničevanje. Zaostreni pogoji gospodarjenja večjemu številu organizacij združenega dela ne dovoljujejo dodatnega obremenjevanja do-hodka, sredstva skladov skupne porabe pa so omejena tako, da ne zadoščajo za pokrivanje vseh potreb delavcev v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnoslih. Vzroki za takšno stanje so tudi v slabem delovanju krajevne samouprave, saj udeležba na sejah ni povsod zadovoljiva in tudi po vsebini delo delegatov ni povsem ustrezno. Premalo pa je tudi medsebojne povezanosti in odnosov med predstavniki krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Pereč problem, ki ga izpostavlja večje število krajevnih skup-nosti, predstavlja zagotavljanje sredstev za kritje materialnih stro-škov in osebnih dohodkov delavcev v krajevnih skupnostih. Z od-pravo glavarine in prehodom zgolj na proračunski vir sredstev se ti problemi poglabljajo in je v tem letu že nekaj krajevnih skupnosti v izgubi. Položaj delavcev enotne delovne skupnosti ni povsem jasen in še vedno niso sprejeti vsi samoupravi splošni akti. Svo-bodna menjava tudi na tem področju ni zaživela. Za preseganje sedanjih razmer na tem področju in učinkovitejše uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v krajevnih sup-nostih bo potrebno doslednejše uresničevanje veljavnih predpi-sov, samoupravnih splošnih aktov ter stališč in sklepov skupščine SR Slovenije o zagotavljanju materialne osnove za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti. Za vzpostavitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov med organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi ne-posredno in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti je nujno potrebno, da organizacije dopolnijo svoje samoupravne splošne akte. Zato naj občinski svet zveze sindikatov v skladu s svojo ustavno vlogo podvzame ustrezne aktivnosti za polno uresniče-vanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev, opredeljenih v ustavi in drugih temeljnih dokumentih. Ker se izteka tekoče srednjeročno obdobje in so aktivnosti ob-čine ter širših družbenopolitičnih skupnosti za sprejem novih sred-njeročnih planskih aktov v polnem teku, morajo vse krajevne skupnosti takoj pričeti s pripravo novih. V samoupravnih spora-zumih o temeljih plana za obdobje 1986—1990 bodo skupaj z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ugoto-vile skupne potrebe in interese ter konkretno opredelile tiste skup-ne naloge, ki jih glede na realne materialne možnosti združenega dela in družbe kot celote mogle uresničiti. K temu delu morajo pristopiti s polno odgovornostjo, upoštevajoč pri tem težavne druž-benoekonomske razmere in dolgoročni program gospodarske sta-bilizacije. Osnovne organizacije sindikata in krajevne konference SZDL naj v pripravah na volitve posebno skrb posvetijo izbiri kandidatov za organe krajevne samouprave, delegacije družbenopolitične skupnosti in še zlasti za delegacije v SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS morata tudi v bodoče tekoče spremljati delovanje in aktivnosti temeljnih delegacij in samoupravnih organov krajevne skupnosli ter podvzeti ustrezne ukrepe v primerih, ko te ne delu-jejo zaradi neaktivnosti delegatov. Odgovorni nosilci samoupravnih funkcij v krajevnih skupnostih na eni in v združenem delu ter samoupravnih interesnih skupno-stih na drugi strani morajo vzpostaviti medsebojne stike ter krepiti in razvijati metodo sodelovanja in povezovanja. Enotno bo potrebno na nivoju mesta Ljubljane do naslednjega srednjeročnega obdobja razrešiti problem zagotavljanja sredstev za delovanje krajevnih skupnosti. Pristojni upravni organi občinske skupščine naj v sodelovanju z mestnimi in občinsko ter mestno SZDL čimpreje pripravijo dolgoročno rešitev financiranja, tako da bo v novem planskem obdobju proračunski vir sredstev dejansko postal le dopolnilni vir. Pri tem naj posebno pozornost posvetijo odpravi glavarine glede na to, da vse doslej ni bil najden ustrez-nejši vir financiranja. Delovna skupina: Anka Tominšek, Dušan Brekič, Maruška Letnar, Stane Vlaj, Srečko Vrhovnik, Nada Vlaj, Miloš Mikolič Rafko Premože. SEZNAM sredstev po virih in zneskih, ki so jih OZD v obdobju 1981—1984 prispevale krajevnim skupnostim Tabela 1 Zap. št. OZD Viri sredstev Znesek 1. Aero Celje — TOZD Celuloze in papirja Medvode 2. POZD KANU Medvode 2. Gorenje Tiki — Ljubljana 4. OZD LEK (KS H. Smrekar) 5. Bayer Pharma Ljubljana 6. Avtomontaža Ljubljana 7. TZ Litostroj — Ljubljana 8. Giposs — Inženiring — TOZD Trgovina 9. »Croatia« Zagreb — Ljubljana 10. Graverstvo Šiška 11. Tekstil — TOZD Maloprodaja Ljubljana 12. Metalka — TOZD Skladišča 13. Tekstil — TOZD Tkalnica Vižmarje 14. Obrtno podjetje Galvana Ljubljana 15. SOZD Uniles — DS 16. Monter Ljubljana 17. Rašica Ljubljana 18. ŽG — PAP 19. Prod Ljubljana 20. Tekstil — TOZD Galant Ljubljana 21. ISKRA — TV Pržanj Ljubljana 22. Donit Medvode 23. Slovenijales — TOZD Sora Medvode 24. Tekstil — TOZD Predilnica Medvode 25. ŽG — CD — TOZD za vzdrževanje voz in strojev 26. OŠ Oton Vrtiunc-Blaž, Medvode 27. OŽ Franc Šturm, Ljubljana SSP SSP SSP SSP • SSP SSP SSP MS in SSP SSP MS in SSP SSP MS SSP SSP SSP SSP SSP ostalo ostalo SSP MS in ostalo SSP SSP . SSP SSP SSP SSP 1,148.400 18.300 147.900 500.000 31.500 416.700 1,263.000 8.290 5.000 6.000 9.800 200.000 55.000 216.800 6.400 25.200 207.000 7.900 160.000 41.300 500.000 1,702.760 150.000 80.400 9.000 17.000 17.700 32 28. ŽG Srednješolski center Ljubljana SSP 26.400 29. OŠ Milan Mravlje, Ljubljana SSP in dohodek 35.000 30. OŠ Simon Jenko, Smlednik MS in SSP . 13.200 31. OŠ Franc Rozman-Stane SSP 27.000 32. OŠ Alojz Kebe, Ljubljana - dohodek 25.500 33. OŠ Valentina Vodnika, Ljubljana SSP 30.900 Skupaj OZD in šole 7,109.250 Opomba: Pripominjamo, da v seznam niso zajeti tisti zneski posameznih SSP — sklad skupne porabe OZD, ki jih te izdvajajo bodisi za gradnjo cest, večjih komunalnih MS — materialni stroški storitev, razna investicijska*laganja v razvoj TOZD ali OZD in jih ni mogoče šteti med sredstva za financiranje potreb KS. KOMUNALNA SKUPNOST ' OBČiNE UUBUANA-ŠIŠKA Celovška 135, Ljubljana " Ralizacija programa kolektivnih komunalnih storitev Komunal- nega podjetja Ljubljana na območju občine Ljubljana-Šiška za Na podlagi sprejetega programa kolektivnih komunalnih storitev obdobje id 1.1. do 31.10.1984. za leto 1984 so bila krajevnim skupnostim nakazana naslednja Skupaj vzdrževanje: plan 152,667.000; realizacija 131,908.000; finančna sredstva: indeks 86,4. Krajevne Zimska Zelenice Otroška Skupaj Krajevna skupnost ceste služba in nasadi igrišča din 1. NaJami 4.200 5.600 — — 9.800 2. Ljubo Šercer 3.500 — — — 3.500 3. Zgornja Šiška 5.040 16.880 344.800 47.000 413.720 4. Koseze 12.800 65.680 982.100 141.000 1,201.580 5. Komandant Stane I — 22.640 390.400 94.000 507.040 6. Komandant Stane II — 49.800 645.000 94.000 788.800 7. Komandant Stane III — 49.640 363.000 70.500 483.140 8. Dravlje 40.240 29.400 — — 69.640 9. Bratov Babnik 9.800 34.840 — — 44.640 10. Podutik 172.200 98.400 — — 270.600 11. Šentvid . 20.300 17.840 546.000 141.000 725.140 12. Gunclje-Male Vižmarje 37.100 — — — 37.100 13. Stanežiče-Medno 119.000 76.000 38.800 47.000 280.800 14. Vižmarje-Brod . — 6.960 — — 6.960 15. Edvard Kardelj 31.080 93.600 34.600 — 159.280 16. Pirniče 263.200 166.400 36.200 — 465.800 17. Gameljne-Rašica - ' 84.480 50.000 17.100 — 151.580 18 Medvode . 138.880 95.920 801.900 94.000 1,130.700 19. Preska , 229.460 131.920 131.800 23.500 516.680 20. Vaše-Goričane 53.200 46.400 — — 99.600 21 Sora 178.220 161.040 38.900 — 378.160 22 Senica ¦ 49.700 90.000 12.200 — 151.900 23 Smlednik 200.900 114.800 30.100 47.000 392.800 24. Vodice 117.180 66.960 27.400 — 211.540 25. Bukovica-Šinkov Turn 86.800 — 26.800 23.500 137.100 26. Trnovec-Topol 446.600 255.200 — — 701.800 Skupaj din: 2,303,880 1,745.920 4,467.100 822.500 9,339.400