Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 4. iuniia 1938
Štev. 17. Leto I.
Cena VSO din
#
Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ul. 6 • Tol. JS-Š7 . Izhaja vzako sobota Velja letno 3* din. polletno 11 din, četrtletno k din, za inozemstvo letno SO din Rokopisi se ne vračajo • Pošt. ček. rač. 11.7*7 Mariborske tiskarne d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
Vreme
ocf sobote do sobote
(Napoved od 4. do 11. luni/at
V	severnih kakor južnih predelih Slovenije se bo vreme polagoma ustalilo. Obetajo se prav lepi in sončni dnevi. Toplotne razmere se bistveno ne bodo izpremenile. Postalo pa bo toplejše. Izključene pa niso krajevne pooblačitve s padavinami. Deloma bodo dnevi v tem tednu ponekod vetrovni
Ali hofemo res nazaj v črno davnino!
Medtem ko Nemčija razlašča graščine nemških samostanov, iih Slovenci od niih na svoji zemlji kupujemo ali vsai tkrbno čuvamo za tuie menihe------------------—----
V Mariboru izhajajoči Ust »Delavska politika« poroča v svoji letošnji 47. številki o razlastitvi bogatega samostana v nemški Ostmarki tole: »Nemška vlada je razlastila bogati samostan St. Lambrecht, ki ima 9.900 ha posestev. Samostan je bil tudi lastnik božje poti Maria Zeli. (In »marijacelskih kapljic«. Pripisal pisec). Svoja posestva pa ima tudi pri nas v Slovenskih goricah. Ta posestva bi po pravem sedaj tudi lahko postala nr.ša držhv-na last.«
Kaj še! Mi znamo drugače gospodariti. Zanemarjeno graščino nemškega samostana »St. Lambrecht« v obmejni Svečini smo menihom odkupili ter jo že dolgo urejamo za kmečko gospodinjsko šolo, ki smo jo preprosto prenesli
Sv. Jurija pri Celju v ta sicer mko lepi kot slovenske dežele. Svečinski grad, obupno žalostno znamenje nekdanjega gospoščinskega bleska in posvetne velja-
ve, je prav, za prav že trhlina, brez vsake prave vrednosti, ki žre in žre razmeroma ogromne vsote iz javne blagajne za svojo nezasluženo ohranitev. Itak že na pol ruševina, svečinski grad ni bil vreden niti poštenega odmerka dinamita. Za mnogo manj denarja bi se dalo postaviti nekaj novega, kar bi res trajno ustrezalo svoji svrhi.
Kakor da bi hoteli propadle graščine obnavljati. številne viničarije, pa travniki, njive, sadovnjaki, gozdovi bi mogli rediti mnogo pridnih, narodno zavednih, samostalnik kmečkih družin. Sme In M u tila SSS-« M*-!*«* sr *»	»f it
Pa se m. Pridnih kmečkih deklet nič ne zavidamo v takšnem okolju. Marljive redovnice, pobožne šolske sestre so jim nemara še največja uteha v doslej jim nepoznani grajski puščobi.
Nedavno smo postali srečni lastniki tudi Račjega dvora tik Maribora, ki je del ob-
širnega veleposestva nemškega samostana »Admont«. Samo še prav ne vemo, kaj bo iz tega dvora. »Dvor« pa je le. Gotovo lahko služi za nadaljnje poslovne sporazume.
O Pekrah z viničarsko šolo, te— majhnem delu velikega posestva nemškega samostana »SL Paul«, smo nekaj že napisali in bomo morali še kakšno besedo spregovoriti.
Tako ima meniški advokat po službeni dolžnosti res mnogo hvaležnega dela tu ob naši severni meji. Da pa dobrot ne bo premalo, so nam postavili meniškega oskrbnika, ki se —	rsa=-
r-g-r--* — vneto bori za koristi svojega gospodarja r Ijeiti Ji,! za pw
Scgr:-	1	.
Kako dolgo še? Ali hočemo res nazaj v črno davnino? Nikdar nikoli!
Andrej Žmavc.
. Premišljevanje ob poplavah in povodnjih
O politiki in regulaciji
Celih dvajset let nismo v novi naši državi ustvarili vsaj nekaj narodu neposredno koristnega, vidnega in v resnici vsega priznanja vrednega. Pač: igrali smo se klerikalce in liberalce, sedeli smo pod lipo, odnosno v senci »šenklavškega turna«, naši politični pomenki so ostali na višini pratikarskih razlag, v ostalem pa smo se obnašali tako, kakor da ves iazvoj moderne dobe sploh ni šel mimo nas. Idilo naših strankarskih prepirov je zmotila od časa do časa pretresljiva vest, da so liberalci odžagani in da sta se 'sedla na največ dva minitsrska stolčka ' Vlp" p d 'v Til v« w Ditsnliia-H U g i V f i '*< i n iTVlni
‘ w! *. f tu i B<! *idl O pl' V njAŽi V >
•iVs j n if-»i 1 fT v \J i j Is*' T v i «s"» *i a w x m/' .xiii tudi .n ,i fcjPv s 'V. i & '■ i Ui s/ ’ A v saj* «'	.»n	.*	uVu
'i' ii’, .Sij t!
I H ■ lil ! I i •t /bi «• v lf *y
II
■I J i J A
d' 1 ki
Uri Ki ki a » Sl vi i
’ * ?7i !5 ! i ■ '( A 1 11' J
•J
i e
D Ml
p /e
l 'i '/C v jdoiif.J.Vmi MB"»z ?'!’• Naj-
je nasprotnik
bolj srečni smo bili, če vsaj za hipec klonil in priznal svoj po raz. To se je pokazalo na ta način, da pripadniki poražene skupine zelo globoko pozdravljali zmagovalce ter si v gostilniških pogovorih nalagali zmernost v izjavah. Tako nekako se je gibal naš Politični barometer. Nizkemu tlaku jc sledila visoka depresija, prišel je čas »nove garniture« in tedaj so se preme-ščenci zopet zmagoslavni vračali na svoja prejšnja mesta. V takem precej ne-Piodnein medsebojnem izživljanju svobode doživljamo 20. rojstni dan Jugoslavije.
Medtem pa so naše reke pridno — leto za letom — ob vsakokratnih poplavah 'n tudi sicer odjedale oral za oralom plodne zemlje, ki jo Slovenci od dne do dne vedno bolj pogrešamo. Ni ga bilo kandidata za vse dosedanje volitve, ki v gotovih okrajih ne bi bil svečano obljubil čim prejšnjo regulacijo te in te reke, na-•od ga je v svojem obupu izvolil, in s tem ie bila regulacija pokopana. Reguliran je bil. samo socialni položaj gospoda kandidata, ki je zlezel preko hrbta pre-
varjenega ljudstva na poslansko klop, voda pa je naprej odgrizovrfla orno zemljo izmučenega ljudstva, ki je moralo doživeti še to sramoto, da so se morale ponekod izseliti cele kmetije in naselbine, ker ni bilo kreditov za najnujnejša regulacijska dela. človeka je sram, če pomisli, da je na primer nekdanja mala Avstrija —• poraženec iz St. Germaina — regulirala Muro do naše meje, odkoder ji je dana prosta pot preko razrvane struge ... Borili smo se v uvodnih člankih za teoretično vrednost raznih papeških enciklik o organizaciji države vse do sQuadragesimo anno«, navduševali st za neko svobodnjaštvo, ki ga sami nismo znali niti pravilno manifestirati, medtem pa je narod stokal in škripal z zobmi. Boj za oslovo senco raznih svetovno-nazornih teorij nas je tako zaslepil, da smo mimo tega pozabili reševati socialno in gospodarsko podlago vsega narodnega življenja.
In tudi tu je že dognan vzrok naše malomarnosti. če je Beograd dodelil za kako slovensko reko kredit v iznosu ene„a milijončka, smo se otroško m —esohli. Največje veselje je bilo v »vladni« stranki, ki je tako sijajno potolkla svojo liberalno, odnosno klerikalno nasprotnico. Strankini listi so bombastično napihovali velik uspel. :	V
najboljšem slučaju jc bilo »reguliranih« s tistim bornim kreditom kakih par tlo metrov obrežja, v-.iko. aktov je m'”' m romalo od ene instance do druge, konč-
no pa je ostalo . e samo mi začetku. Tisti, ki danes v državi delijo kredite, vedo, da se znamo Slovenci zelo navdušiti za vsak začetek, da pa nikdar ne pr 7.vsujemo po dogotovitvi. Glavno je, da šo začeli. Kaj nas briga! Stranka si je z obljubljeno in pričeto regulacijo itak zavarovala glasove volivcev, ki še vedno upajo in upajo. To varanje ljudstva se ponavlja v periodah, ki jim pravimo sicer predvolivno obdobje. Slovenec se zadovolji z obljubami. Drugod ne verjamejo več obljubam, zato pa tam rastejo palače, mostovi, nasipi, ceste, železnice itd. iz tal kakor gobe. Tam ne poznajo hvaležnosti napram poklicnim politikom, ker smatrajo, da je to poleg običajnih^ prekomernih zaslužkov itak njih dolžnost. Slovenija, zlasti njen severni del, je danes »pas bede in siromaštva«, kakor je ugotovil v neki strokovni gospodarski razpravi eden naših politikov, ki ga že krije ruša. Krivda je na naši strani, ker se nismo znali uveljaviti. Bili smo »po ceni«, odvadili smo se načelno oditi v opozicijo, sedaj pa gledamo mrko, da načelni opozicionalci, naši bratje Hrvatje, dobivajo milijonske kredite za javna dela, ker se jim hoče Beograd prikupiti. Nam se ni treba, ker smo itak vedno na razpolago. Nekdaj, =*^r.	•
st-, smo dosegli s svojo trmo v gospodarskem oziru mnogo več. Prejemali nismo drobtin in marsikateri most ali palača v Sloveniji je iz dobe, ko -tsc —«« -^te^Sr r-or-^srs.-.	znali uvelja-
viti svoje zahteve. V novih razmerah pa nismo imeli več tiste korajže, možatosti in značajnosti kot nekdaj. Postali sno prave šalobarde. In se še čudimo, da dolga jrsta vsega ponižanja naroda še ni končana.	JL
Težko živlienle v tuilni
Kako tuiina reie kruh našemu človeku
Danes nas bolj trenutno zanimajo odmevi in glasovi, ki jih pošiljajo ti naši fantje in dekleta, ti naši možje in žene iz tujine, kamqr so šli na sezonsko delo.
Letošnjo pomlad smo mogli z žalostjo opaziti, kako so dan za dnem vozili celi vlaki na stotine in stotine naših marljivih fantov in deklet v tujino na sezonsko delo. Večina jih je šla v Nemčijo, nekateri pa tudi drugam. Največ teh sezonskih delavcev je šlo iz Prekmurja in Slovenskih goric, kjer je sedaj ponekod veliko pomanjkanje dobrih in pridnih delavcev. Zakaj so šli in zakaj doma ne morejo priti do človeka dostojnega zaslužka, to je poglavje, o katerem bomo še spregovorili.
če upravičeno posplošimo posamezna pisma, ki smo jih imeli priliko brati, in če na splošno upoštevamo vesti, ki smo jih v tej zadevi dobili, potem moramo povedati, da se naši ljudje silno pritožujejo nad razmerami, ki so jih deležni. Tako tarnajo nad nezadostno hrano, nad nizkimi zaslužki, nad postopanjem, ki so ga ponekod deležni in nad tem, kako terja
Pr^Hemnikh dolžniki „Sdinostr moralo naročnino takoi nakazati. ali pa današnio številko vrniti. da iih črtamoS Citai »Prošnjo uprave“ zgoraii
Prošnja uprave
NA OGLED
pošiljamo občasno samo dve zaporedni številki s poštno položnico (čekom), ki jih n i t r e b a vračati.
KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«, KI JO
JE DOBIL NA OGLED,
naj izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 5 dni po prejemu prvih številk na ogled, in sicer vselej po možnosti obenem vsaj za 6 mesecev (18 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnoštl vnaprej.
DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA,
ki ne bodo poravnali naročnine* pravočasno, bomo morali črtati. Naročniki iz mariborskega poštnega okolja lahko plačujejo naročnino osebno upravi.
KDOR LIST VRNE,
ker ga ne more ali noče naročiti, naj se pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vračali neke izvode tudi brez vednosti naslovnika.
Napačno je mnenje, da je naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«:
»EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN
TEDNIK.
Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborske tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »E d i n o s t«. Kdor položnico »zgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par, ki jo je treba samo ustrezno izpolniti.
VAŽNO JE:
lahko čitljivo ime in popoln naslov z navedbo pošte naročnika; potem pa: vsako spremembo naslova je treba takoj javiti z navedbo morebitne nove In prej-. šnje pošte.
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE
ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE
NAŠA PROŠNJA,
ki jo blagovolite upoštevati!
UPRAVA »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka ulica 6.
lujec od njih skoraj nemogočo delovno storitev, tako da v resnici garajo od jutra do večera oz. pozne noči. Svoje pritožbe pa so poslala tudi nekatera dekleta, zakaj in kako, to si lahko mislimo.
Spričo vseh teh pritožb bi bilo nujno, da naša oblast ukrene potrebne korake ter tudi v tujini zaščiti našo kri pred izrabljanjem. To je sedaj sicer za letošnjo sezono že nekoliko pozno. Pa le ne še prepozno. V bodoče naj se že v naprej zagotovi našemu človeku, ki gre v tujino na delo, tudi tam potrebna in zadostna zaščita. Ni dovolj, če se samo pred sezono odpre tujim vabljivcem in agitatorjem na široko vrata, ki potem pod naj-lepšimi pretvezami vabijo naše ljudi k sebi na delo in obetajo nebesa in visok zaslužek. Potrebno je najprej, da taki gospodje dajo črno na belem vse garancije, da se trdno določijo človeka dostojno mezde itd. Zakaj šele ob takem jamstvu bo imel naš človek v tujini tudi zavest, ad je res človek in da ni samo ubogi »prekmurski hlapec in dekla«, ki je obsojen na večne čase služiti tujemu gospodu doma ali pa za mejami.
če torej že na tak način praktično oži-votvarjamo prijateljske odnošaje s tujino, potem naj bo to v mejah popolnega jamstva našemu človeku, ki mora v tujino po skorjo trdega kruha. Tega naj se zavedajo tudi vsi naši »gospodje in gospodiči«, ki so svojčas pomagali tujim agentom vabiti naše ljudi v tujino na delo!
Uredba o narodnih parkih
Ministrski svet je izdal uredbo o na rodnih parkih. Po tej uredbi se moraj predeli, ki imajo posebno naravno lepe to ali pa ki so zgodovinske ali znanstvo ne važnosti, proglasiti za narodne pai ke. Nadzorstvo nad temi parki bo vodi lo ministrstvo za rudnike in gozdove. Pi banskih upravah pa bodo ustanovljer posebni odbori, v katerih bodo priznar strokovnjaki.
7 cfnf
domaiih ve$fi
0 Vsem naročnikom, čitateljem, inse-rentom in prijateljem »Edinosti« želimo vesele in vedre binkoštne praznike. Uredništvo in uprava.
* V Beogradu je bila preteklo soboto ctvorjena velika mednarodna letalska razstava. Otvoril jo je Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je imel ob tej priliki govor, v katerem je podčrtal važnost in pomen letalstva za obrambo države in naorda. Razstavo je posetilo tudi več tujih delegacij, številno so se je udeležili zlasti Nemci, ki so ob tej priliki obiskali Beograd z 38 velikimi letali.
^Evharistični kongres v Budimpešti je bil slovesno zaključen preteklo nedeljo, ko je podelil papež svoj blagoslov navzočim vernikom in vsemu katoliškemu svetu. V svojem pozdravu, ki ga je imel papež po radiu, je toplo 'želel, da bi ves svet skoraj doživel dni, ko se bodo razgnali oblaki, ki sedaj tako grozeče visijo nad človeštvcfai, in da naj bi skoraj zmagal v ljudskih srcih in dušah čut sloge, ljubezni in miru.
Celje in Ljubljano so na povratku iz Budimpešti obiskali mnogi italijanski kardinali in duhovniki ter verniki._
0 Gospodarski zadrugi v Mežici in zadrugi na Prevaljah je podelilo kmetijsko ministrstvo po 5000 din podpore.
$ Rojstni dan predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša je bil svečano proslavljen tudi v naši državi. Mnogo proslav je bilo tudi v Sloveniji. Povsod so se vršile v zanmenju neomajnega bratstva in zvestobe.
0 Veliko državno opero bodo v kratkem zgradili v Beogradu. Zidava impozantnega poslopja bo veljala 80 milijonov dinarjev.
^ V Novem Sadu bo od 5. do 6. junija kongres jugoslovanskih esperantistov.
0 Med našo državo in Nemčijo so bila te dni ugodno zaključena pogajanja za obisk nemških turistov v naši državi. Nemčija je po tej pogodbi zvišala devizni kontingent od 700 do 1400 mark.
0 V teniških tekmah za Davisov pokal je zmagala Jugoslavija nad švedsko 4:1. Jugoslavija bo igrala sedaj z Belgijo-
0 Ljubljanska davčna uprava je pričela na zahtevo župnega urada cerkve sv. Petra v Ljubljani rubiti davkoplačevalce za cerkveni davek.
0 Naš izvoz v Anglijo se je zadnje mesece zelo povečal, tako da je stopila sedaj Anglija v našem izvozu na prvo mesto. Pričakovati je, da se bo najkrajšem času povečal tudi izvoz v Francijo, kar bo zelo ugodno vplivalo. Upajmo, da bodo imeli od tega tudi kmetje, obrtniki in delavci kaj haska.
0 V dubrovniškem srezu bodo ukinili 12 šol in 17 razrednih oddelkov, ker se je pokazalo, da število učencev ni bilo več v skladu z zakonskimi predpisi. Tako se bo spet povečalo število »odviš-nega« učiteljstva. Pri nas v Sloveniji je pa prav narobe. Nujno potrebno bi bilo več razredov še odpreti, ker so ponekod razredi prenatrpani, zaradi česar močno trpi celoten pouk.
0 Židov je bilo v Sloveniji po štetju iz leta 1931 820, dočim jih je v vsej državi nad 68.000. Verjetno, da se je to število po znanih dogodkih še povečalo.
Pivovarna v Laškem bo pričela še tekom tega meseca variti pivo, ki bo prišlo že tekom letošnje jeseni v promet.
* Pšenica, ki se bo uvozila verjetno iz Bolgarije in Avstralije, se bo prodajala po f60—170 din za 100 kg.
0 V soboto bosta otvorjena v Ljubljani dva velika kongresa, in sicer kongres trgovcev iz vse države in kongres za ceste.
0 Mura je te dni naplavila več trupel, ki so vsa verjetno žrtve zadnjih katastrofalnih poplav.
0 V Slovenjgradcu se je zgodila pretekli teden težka železniška nesreča, pri kateri se je razbilo več vagonov, naloženih z drvmi.
0 V Mariboru je bila preteklo nedeljo otvorjena doslej največja razstava slovenske likovne umetnosti. Na tej razstavi razstavljajo skoraj vsi slovenski likovni umetniki, brez razlike smeri. Raz stava je lepa manifestacija slovenskega ustvarjalnega genija.
* V Slovenskih goricah je preteklo nedeljo zopet divjalo neurje, ki je prizadejalo precej škode.
*. Komisija kr. banske uprave iz Ljub Ijane se že več dni mudi v poplavljenih krajih v Prekmurju ter je po dosedanjih cenitvah ugotovila, da so zadnje poplave v Prekmurju prizadejale za 17 milijo nov dinarjev škode.
0 Združene tovarne stekla so povišale cene stekla.
Pedagoško društvo v Ljubljani je priredilo v okviru svoje šolske ankete predavanje prof. V. Čopiča »O življenju in okolju šolskega otroka«. Predavatelj je na podlagi zbranega statističnega gradiva prikazal socialne razmere in okoliščine, v katerih živijo slovenski šolski otroci. Ta prikaz je naravnost pretresljiva obtožba naših razmer in kričeč opomin ne le merodajnim in odgovornim činiteljem, nego vsej slovenski javnosti. Je pa obenem tudi dovolj glasen odgovor vsej oni jugoslo-venski gospodi, ki smatra v naši državi Slovenjo za »obljubljeno deželo«, kjer da se ljudem dobro godi.
V	omenjenem predavanju je predavatelj orisal splošno stanje v Sloveniji, nato pa prikazuje položaj šoloobveznih otrok naslednje: »Kdor sliši večne pohvale kulturne Slovenije, ne bo mogel verjeti, da je pri nas 5% šolskih otrok navadno brez zajtrka, ponekod pa celo 20%, 17% otrok brez toplega obeda in da ponekod sploh ne večerjajo, ker nimajo kaj. 30% otrok ne dobiva za hrano mleka, pač pa v vinorodnih krazih namesto mleka vino! Baš v Beli Krajini 50% otrok ne dobi kruha in res ni čudno, da je tam jetika zagrabila na debelo. Splošno tudi manjka masti. Olajšava z gozdniimi in drugimi sadeži je le poleti in jeseni zasilna rešitev.
Kot s hrano je seveda z drugimi živ-ljenskimi potrebščinami mladine. V mnogih krajih šolski otroci sploh nimajo spodnje obleke, cela četrtina otrok pa ima tudi le po eno vrhnjo obleko, torej brez praznične. čevljev ni in zato v mrazu ne hojo v šolo. šele v zadnjem času so se prikazale nekakšne Bat’ine opanke ali pa sposojeni pari od staršev.
Vsa beda pa se je zajedla še globlje v zdravje mladine zaradi neznosnih stanovanjskih razmer, ki se ne bodo dale tako kmalu zboljšati, zlasti pa ne v pasivnih krajih. Nujno pa je treba nekaj storiti, da ne bo več vsaj v Trbovljah in na Jesenicah najslabše, kjer biva doslej 80% šolskih otrok v enosobnih stanovanjih. Otroci ne bi smeli bivati in spati v vlagi in soparici sredi odraslih ali celo po 3 in 4 na istem ležišču, ki seveda večinoma nima nič posteljnine.
Številke, ki kriče n obtožuieio
Razmere v Slovenil
Posledice teh razmer so bolezni in tudi duševno propadanje mladine, proti čemur je šola brez pomoči. Govorimo o kmetu kot zdravju naroda, kmet pa propada vsestransko in na vasi se širijo jetika, trahom, zobne in druge bolezni, splošno pa oslabelost, ki jo bodo čutili še pozni rodovi. Kako grozne so te rane na našem narodu, naj pokaž&no le z vrstico številk: nad 60% šolskih otrok je inficiranih z jetiko, 2 do 8% močno obolelih, 40 do 50% otrok ima bolne zobe, v Suhi Krajini celo 70%. Nad 40% otrok nima normalne teže in višine, kar je tolikšna mera slabotnosti in nedoraslosti, da je naš primeroma veliki prirastek prebivalstva ne more nikakor odtehtati. Dejansko se tudi ta prirastek manjša in se je začel uveljavljati sistem enega ali dveh otrok tudi na kmetih (v Prodanov-cih 56%, v Prosenjakovcih 68% ta’, 'a družin).«
Kdor resno in zaskrbljeno prebere te strahotne številke in se vanje zamisli, ta spozna, kako mi vsi skupaj grešimo nad samim seboj, kako sami sebe goljufamo in slepimo. Vse svoje dejanje in nehanje, vse svoje sile posvečamo popolnoma ne-važnim stvarem. Navdušujemo se za tabore, za kongrese, za veselice in bogve kaj še vse. štejemo glasove, tlačimo narod iz enega tabora v drugega, se skratka »politično udejstvujemo«, kot se pravi. Resničnega in nujno potrebnega dela pa opravimo bore malo. Saj bi človek rad pisal vesele stvari in optimistične novice, pa kaj bi pomagala taka jalova in lažna tolažba. Mar ni to optimizem in vera: pogumno pogledati resnici in dejanskemu stanju v obraz in potem krepko zavihati rokave!? In se nato lotiti resnega in stvarnega dela. Dovolj je bilo doslej čvekanja in besedičenja o milem in dobrem narodu. Številke iz omenjene šolske ankete ne obtožujejo samo, nego tudi velevajo vsakomur, da se kakor krt pridno zarije v delo, in dela, dela, trdo in brez besedičenja. Bodi ob takih grozotnih številkah že enkrat konec našim razprtijam; preidimo s takozvane »politike« končno h gospodarskemu in soclajalne-mu delu!
~ - r
• : ■
šiošemki Slovemi bSgeio težak
Boj za življenjski obstoj
Trdovratna kočevska zima polagoma !e odšla iz hribovite kočevske Sibirije, pustila pa je za seboj toliko znamenj revščine, pomanjkanja in stradeža, ki so že nekaj let trdovratni gostje kočevskih Slovencev, da se zavedni slovenski poznavalci žalostnih razmer, v katere so pahnjeni naši bratje na kočevskem jezikovnem otoku, po pravici lahko hudujejo na brezbrižnost vseh tistih poklicnih faktorjev, ki so v prvi vrsti poklicani, da se zanimajo za boljšo usodo kočevskih Slovencev. Vse preveč posveča naša javnost svojo pozornost samo narodnostnemu problemu kočevskih Slovencev, ki pa se ne bo zboljšal, dokler bodo gospodarske razmere takšne kakršne so. S prihajajočo poletno sezono se bodo spet nastežaj odprla vrata faznim potujočim dijaškim skupinam iz rajha in raznim tajnim agentom, ki hodijo od vasi do vasi in slikajo razmere v rajhu v mavričnih barvah. Nam je znana agilna in žilava propaganda, ki jo izvaja država tretjega rajha za svoje rojake na tistem koščku naše zemlje, ki je že v dobi črno-žolte reakcije bila vmesna postaja za prehod na morje, na naš Jadran. Da bi še posebej poudarjali mogočno organizacijo, ki jo je nemški narodni socializem ustvaril za zamejno nemštvo, bi bilo v teh usodih časih gotovo brez pomena, saj vsa naša javnost vč za zadnje dogodke, ki se odigravajo zaradi zaostritve teh problemov v naši bratski češkoslovaški državi. V času, ko se kočevski Slovenci bojujejo za življenski obstoj, so lastniki kočevske zemlje in avtohtoni gospodarji največjih gruntov na Kočevskem, t. j. kočevski Nemci v javnih prostorih glasno zgražajo nad prepovedjo, ki za-branjuje avtomobilistom iz rajha izvešati na avtomobile zastavice s kljukastim križem. Pač dovolj otipljiv pojav za presojo, komu se pri nas, v naši svobodni državi godi bolje: ali našemu človeku, ki nima časa za takšna premišljevanja, ampak se v borbi za vsakdanji kruh peha ko črna živina, ali lastnikom ogromnih kompleksov zemlje, ki je niti obdelati ne morejo in puste, da raste na najlepših njivah ob cestah trava, pa se po drugi plati delajo mučenike in govore o pravicah, ki jim jih nihče ne krati. V takšnem namišljenem
mučeništvu bodo najagresivnejši med njimi spet prirejali sestanke in poslušali predavanja agentov iz rajha. študentje z nahrbtniki in vojaško disciplino bodo spet prihajali na Kočevsko razkazovat svojim »mučeniškim rojakom« rasne vrline in v vojaškem duhu pridobljene sposobnosti. Naučili bodo še tiste »lojalne« Kočevarje, ki so dosedaj mogoče stali ob strani, kako je treba znati na poedince osebno vplivati. Zopet se bodo množile kočevskim Slovencem, ki so najemniki v hišah bogatih Kočevarjev, napovedane eksekucije, ako se ne bodo pokoravali navodilom za ponemčevanje. Mnogim Slovencem, ki so v hlapčevskih odnosih do bogatih kočevskih gospodarjev, bodo odpovedane službe, če bodo vztrajali v svoji narodni zavednosti. Kdor bo dovzeten za podkupovanja, bo prejemal beraške podpore, ki se bodo podeljevale s prozornimi nameni. Kdor 7,a takšne stvari ne bo pokazal razumevanja, tega se bo prisililo s strahovanjem, da bo klonil in se pričel namesto Ivan Mihelčič podpisovati lepega dne kot Johann Mi-cheltschitsch ... Ne samo, da se bodo slikale razmere v rajhu lepše, kakor v res nici so, zopet se bodo našli ljudje, ki se bodo očitno norčevali iz razmer, ki vladajo v našem javnem in gospodarskem življenju. Ali naj še pripišem, da imam na razpolago pismo,” v katerem govori tujec, ki naše države menda še videl ni od blizu, v zaničljivem tonu o prilikah v naši državi. Hitlerizem na Kočevskem se zmerom bolj širi. Slovenske duhovščine na Kocev skeni ni, slovensko učiteljstvo pa je v marsičem vezano v svojem delovanju. Tistega, ki je bil najagiinejši za našo na-rpdno stvar na Kočevskem, so gmotno ubile inscenirane politične prilike v zasmeh kočevskim Nemcem . . .
Vse to so vzroki, ki kriče po skorajšnjem izboljšanju gospodarskih razmer na Kočevskem, ker bo sicer naš človek utonil v valu potujčevanja. Agrarna reforma naj se na Kočevskem izvede čimpreje in obsežno v korist kočevskih Slovencev, ki tvorijo danes izrazit proletarski razred na kočevskem jezikovnem otoku. Hranilnica in posojilnica za Dravsko banovino je pred meseci odprla svojo podružnico v Kočevju. Pričakovali smo, da bodo Slo-
Stoletnica jugoslovanske konjeniške kraljevske garde. Na podobi vidimo Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ko jima komandant garde general Županjevič  raportira po končanem defileju.
venci deleženi od tega denarnega zavoda večjih blagodati. Naj se revnemu in delavnemu slovenskemu kmetskemu kolonu na Kočevskem dodeli po nekem ključu brezobrestno posojilo, da si bo mogel dokupiti k bajti še zemlje, brez katere se nikdar ne bo usidral na kočevskih tleh. Neka tovarna v Kočevju je omejila obrat in reducirala število slovenskih delavcev na minimumi Takšni poizkusi špekulativnega gospodarstva naj se od naših političnih in gospodarskih oblasti enkrat za vselej prepovedo vsaj na ozemlju, ki je narodnostno mešano! Kaj je s »kočevskim dinarjem«, ki ga je začela zbirati CMD? Naj se s tem denarjem ustanavljajo Slovencem na Kočevskem prosvetni domovi, v katerih se bo gojila naša beseda in naša pesem! In še eno je potrebno poudariti, kar naj si zapišejo za uho vsi tisti, ki bi radi na Kočevskem našli vstopnico za narodno skupščino: Prenehajte naše ljudi begati s političnimi frazami in se zavedajte, da je kočevsko slovensko delavno ljudstvo gospodarsko prešibko, da bi se smelo deliti v strankarske politične somiš!jen;l:e in sovražnike. Na plodno in nesebično delo, za slovensko Kočevsko!	z.
Domača bitka okoli evharističnega kongresa v Budimpešti
Med »Jutrom« in »Slovencem« se je vnela precej »krvava bitka zavoljo evharističnega kongresa v Budimpešti, ki je bil zaključen že preteklo nedeljo. Borba med obema teče že nekaj dni. Kajpada, narod željan krvi, pa hlastno prebira in sledi, kako se ta dva gospoda drug drugega obmetavata. Stvar je seveda vele-važna zadeva. Pri nas je že navada, da morajo imeti vse stvari, ki se zgodijo kje na tujem, tudi še naš zabaven, včasih resen, včasih pa neresen epilog. »Slovenec« je pa sicer sprva silno navdušeno pisal in poročal iz Budimpešte, čim pa je evharistični kongres minil in se je g. poročevalec vrnil domov, ga je začela boleti glava ter je jel tarnati, da je madžarska gospoda, ki je v Budimpešti hvalila in molila Boga v svili, brokatu, srebru in zlatu, izrabila evharistični kongres za svoje umazane revizionistične namene. K tej stvari se še vrnemo, ne zavoljo »Jutra« in »Slovenca«, nego zavoljo stvari same.
Podpora poplavljencem
Ban Dravske banovine g. dr. Natlačen je odredil za nesrečne poplavljence v Prekmurju 100.000 dinarjev podpore, ki je bila razdeljena med tamošnje hudo prizadeto ljudstvo. Vode so malone povsod že upadle ter se je ljudstvo že vrnilo in z žalostjo gleda na razdejane domove in opustošene njive in polja.
Uporniki v Mehiki poraženi
Četam predsednika mehiške republike Cardenasa je uspelo, da so popolnoma porazile upornike in tako zadušile vstajo, ki jo je vodil uporni general Cedillo. Tako se tajnim kapitalističnim silam, či-jih orodje je bil general Cedilla, ni posrečilo vprizoriti v Mehiki zaradi petroleja prevrata oz. napraviti Mehike za drugo Španijo, kjer bi se narod v medsebojnih borbah tolkel za tuje interese, kot se to dogaja v Španiji.
Dajmo mladini priliko
Za narodno vzgojo
Tedensko znalo
Kako govori esl. *un. minister
češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je imel pred nedavnim razgovor i dopisnikom angleškega delavskega lista _»Daily Herald« o mednarodnih dogodkih in položaju češkoslovaške. Ob tej priliki je minister dejal med drugim:
»Sporočite svojim prijateljem v angleški delavski stranki, da smo sicer majhen narod, da smo pa pripravljeni, če bi bilo treba, tudi sami braniti svojo svobodo. Ne prosimo Vas za Vašo pomoč zaradi velikodušnosti, marveč, ker menimo, 'x sta naša in Vaša svoboda neločljivo povezani med seboj. Stanovitna odločnost >o potrebna še dolgo, če hočemo preorečiti vojno in rešiti demokracijo.«
Priznati je treba, da ima češkoslovaška pogumnega in demokratičnega zunanjega ministra,
Gospo da in politika
' Podeželsko glasilo hrvatskega kmetskega gibanja »Seljački dom« razpravlja v svoji zadnji številki o vlogi takozvane »gospode« v politiki in različnih narodnih in političnih pokretih ter med drugim ugotavlja:
»Taki ljudje bi radi, da bi politika po-
*	stala izključno njihova stvar, kmetje pa naj bi še dalje samo orali in v potu svojega obraza pridelovali vsakdanji kruh za druge. Ti ljudje govore, da je politika neka višja znanost, ki je kmet ne more razumeti. Zato je dobri Bog poslal narodu nje, da vodijo njegovo politiko. Mi pa se vprašujemo, ali se more nekdo brigati za koga, ki ga ne pozna. Ali je lahko poslanec človek, ki nima pojma, kako kmet živi, misli in dela?«
Mnogo resnice je v teh besedah. Veljala bi pravtako tudi za razmere pri nas v Sloveniji. Toda kdo bi našteval, ko narod tako ali tako sam ve, kako je s to zadevo, saj se tudi pri nas gospoda kaj rada »ookmeti«, kadar gre za politiko in za »reševanje našega milega in dragega naroda«, kot se to čuje dan na dan.
Stečem, ki prepoveduje
V	svoji 49. številki poroča »Delavska Politika« v uvodniku V obrambo kulture naslednje:
»Po vseh državah se uvaja za časopisje sistem, ki prepoveduje poročati o resničnih stvareh, politiki, dogodkih, ju-stici, namerah itd. Kaj šele, da bi se o teh zabranjenih stvareh objavljale kritike ali tudi dobrohotne razprave. Vse to se godi zaradi — ljubega miru in da ne razburjamo sosednjih dežel, politikov zaradi njihovih prireditev in ukrepov. Te prepovedi so naravno neutemeljene ter značijo, da argumenti in pametne besede v javnem in mednarodnem življenju ne veljajo več. Po tem načelu se nihče nima pravice vtikati v javne dogodke, tudi če so še take budalosti,«
N pravi ..Samouprava"?
Glavno in službeno glasilo »Samouprava« v Beogradu objavlja v eni svojih zadnjih številk naslednje: »Najbednejša je vloga, ki jo vrši v na-s*h krajih nekoliko separatističnih agitatorjev in agentov. Jugoslovansko prebi-yalstvo je prepojeno z iskrenim rodoljub-jem ter globoko razumeva pravi smisel našega narodnega in državnega življenja. To so sicer čutili vsi, ki so skušali Propagirati separatizem ter razne avtonomije. Separatisti morajo končno uvideti, da nimajo ničesar več iskati v na-severnih krajih, ker pomeni njihova Propaganda med prebivalstvom direktno Provokacijo.«
. Zakaj neki del slovenskega časopisja, jc tudi v takozvanem sklopu in liniji, "i jo zastopa »Samouprava«, ne ponati-j^uje takih »lekcij«? Prišel pa bo čas, j*0 bo mogoče na vse to še opozoriti. Da ‘e takrat ne bo prevelike sramote, spoštovana gospoda...
Blagoslovljeno delo
Znano nabožno glasilo »Bogoljub« piše ^ svoji zadnji številki tudi o orihodu Frankovih nacionalističnih čet do Sredozemskega morja. To poročilo je zelo ganljivo! jn nadvse poučno informira čitatelje, kako je špansko krvoprelitje nadvse Bogu do-PaVlliivo delo, ko nravi:
»Ko ?e general Aranda s svojimi »belimi« nrodrl na veliki petek nri mestu Vi-nnrcz do moria, so ncsMi njegovi oddelki zastave, ovite s ^rrrtm flororn, da se tr’"> soomSoHCr, sp-j-fl Go-nodove na križu. Gor,?!"*! je stopil do morske obale, se o*r!	n-to m se sklonil, nomočtf
rctfo v rrorsUo vodo ?n sc	Ko	so
^ orfbDžatf morit«, so povc~tf* zn-sl'-.t'. T,-'“	noUlek"5l< in ooraviii zs1'
c.-.orrjnU| ?0 sc tovari-Se" M -p Se v frornh med bojevanje^ žrtvovali za domovino.«
NavduŠevanje ob kozarcih in trkanje na prsa, to ne bo prava pot za čim večjo in popolnejšo nacionalizacijo severne slovenske pokrajine in njene prestolice — našega Maribora. Treba bo dejanj in dela, treba bo še marsikaj zgraditi, trdnega in praktičnega, na čemer bo potem slonela naša narodna trdnost in nepopustljivost.
čestokrat je čuti v najrazličnejših razgovorih in ob raznih prilikah, da se v Mariboru vse preveč nemškutari ter da se je ta bolezen razpasla tudi med mladino. Tej ugotovitvi resda ni oporekati. Razne kulturne in prosvetne organizacije se sicer trudijo, da svojemu mlademu članstvu vcepijo trdno narodno zavest ter mu nudijo oporo in jim dajejo priliko, da potom samovzgoje in družabnosti izklešejo svoj jasni In nepopustljivi narodni obraz. To je mnogo. Za del mladine pa le ni še dovolj in na najbolj občutljivem mestu poskrbljeno v zadostni meri, to je za trgovsko, nameščensko in obrtniško mladino, zlasti imamo tu v mislih vajeniško mladino, ki resda »reže« vse preveč v nemškutarski smeri, o čemer se lahko človek vsepovsod prepriča. Zavedni mladini vsa čast. Nezavednim in onim, ki so prisiljeni v take razmere, pa je treba temeljito in čim prej nuditi pomoč. Kako?
Kar poglejmo: v svoji zagrizenosti in slepoti moramo imeti seve Slovenci v Ljubljani, ki je vendar v nacionalnem oziru stabilna, če se že tako izrazimo,
Vsi optimisti smatrajo, da vselej pogodijo pravo. Tako smo, kar tiče narodne sloge in skupnosti, tudi mi nepoboljšljivi optimisti in vedno verjamemo, da bomo polagoma prišli vsi k pameti, k čemur naj bi nam še prav posebno pripomogli letošnji binkoštni prazniki, ki so v znamenju razsvetljenja duha.
Tega vtisa se nismo mogli znebiti niti na praznik 26. maja, ko je v Selnici ob Dravi priredilo tamošnje Sokolsko društvo svoj srebrni jubilej. Ob priliki te prireditve smo bili dirljivo ganjeni nad res napredujočo narodno slogo in skupnostjo, ki nam je z vsakim dnem bolj in bolj potrebna. Izletnika in navdušenega pristaša narodne sloge je ob prihodu v
Kruh ‘e Slovencem skopo odmerlen
Pod tem naslovom smo opisali v številki 15. »Edinosti« od 21. maja 1938. obupne razmere na našem žitnem trgu. Druge države, ki niti niso žitorodne v pravem pomenu besede, se redno zalagajo za posebne namene in po načelih skrbnega gospodarja z velikimi količinami krušnega zrnja, nam pa krušni živež že pohaja, ko je ozimina spomladi jedva pošteno pognala.
Kruh pri nas umetno podražujejo. Be-stije. Veste, kaj je bestija? Živina, zver, ki ji pri nas baje ni moči do živega. Zato tudi nič ne vemo za židovsko vprašanje, ki se z njim toliko ukvarjajo v nekih sosednjih deželah. Pri nas vsega tega ni treba. Je li? Neki krščenci niso nič boljši.
Pravkar poročajo listi, da so dovolili uvoz tisoč vagonov pšenice brez carine, ki smo ga tudi mi zahtevali. Ta posel je prevzel »P.rizad«, torej tista opovlaščena (privilegirana) družba, ki je,^ kakor so dopovedovali nevernim Tomažem, preveč krušnega zrnja izvozila s stomilijonskim zaslužkom. Upati je, da se bo dalo nekaj zaslužiti tudi pri uvozu. Sicer pa bo tisoč vagonov ,to je samo deset milijonov kg, malo izdalo za več ko toliko lačnih jugoslovanskih želodcev. Saj ne pride niti 1 kg na enega državljana. Morda komaj dovolj za dva, tri gladne dneve.
Znabiti pride težko pričakovano blago iz bogatih tujih žitnih skladišč * ; ' bližnje morske luke, torej lahko že prav kmalu. Ali pa dobimo zopet nazaj nekaj tiste pšenice, ki smo je preveč izvozili? Da bo cenejša, kakor naša doma. Potem bi vendarle jedli kruh iz jugoslovanske moke, ki nam najbolj tekne. Brez carine. Brez kazni za povzročitelje takšnih razmer.
Taka stvar, kakor še mnoge druge reči, bi se dala učinkovito urediti najdalje v 24 urah. V prosvetljeni dobi radioteiefo-nije. Namesto toliko dolgočasnih in dragih pisarij, sej, poverjenstev (komisij) in posvetovanj, odnosno poizvedb (anket) je treba več stvarne sposobnosti in pogumnih, poštenih dejanj, čijih nasledek bi bili trajno dobri uspehi za občestvo.
S o 11 s k i.
kar dva vajeniška domova, da v njih kajpada vzgajamo tudi nekoliko »po strankarsko«. V Mariboru, ki bi bil tega da-leko bolj potreben, pa seveda nobenega vajeniškega doma. Potem pa še recite, da Slovenci ne delamo z vso paro za naše skupno narodno zavest. Nesmiselno bi bilo obširno opisovati razmere. Naj ob tej priliki spet ponovimo že davno zahtevo vsega nacionalnega Maribora in pa severne pokrajine, da se čim prej zgradi v Mariboru velik in moderno urejen Vajeniški dom. S tem bomo v enem zamahu rešili silno važen nacionalen problem, ki pa je tudi socialnega značaja, čemu bi se samo jezili in sponašali nad ono mladino. Nekaj krivde leži že na njej, večina pa nikakor ne. Kdo ve, v kakšnih razmerah mora živeti in se učiti ta mladina. Kdo ve, pod kakšnimi vplivi je in pod kakšnimi pogoji sploh dozoreva do svojega mojstrskega izpita. Dajmo tej mladini priliko za nacionalno in tudi moralno vzgojo. Nikar je ne puščajmo same sebi in pa onim, pod čigar vpliv je v mnogih slučajih izpostavljena. Koliko grenkega mora ta mladina preživeti, kdo ji vidi v dušo in srce? Koliko ponižanj mora pretrpeti. In ni čuda, če brez opore in trdne vzgojne pomoči omaga pod pezo razmer in pritiskom. Vajeniški dom, to je eno glavnih vprašanj. Upajmo, da naš klic ne bo zaman. Zakaj v tem pogledu je vsako leto, ki ga zamudimo, nepopravljiva narodna, moralna in socialna škoda.
Selnico pozdravil na desni strani poti okrašen, venec s krepkim napisom »Bog živil«, malo naprej pa čez cesto razpet pozdrav »Zdravo!« Tako se je torej ta prireditev vršila ob obeh, vsakemu Slovencu znanih in priznanih narodnih pozdravih. Nas ta sloga samo veseli, ker menimo, da je bilo to vse skupaj dobro mišljeno. In težko bi nam bilo, če bi nas v tej veri le varal naš optimizem v narodno slogo in pa v treznost in pamet, ki nam je vsem zelo potrebna. Kako lepo je vendar, če sta bila oba napisa znak, da smo se otresli strasti in zagrizenosti in da vsi skupaj krepko jadramo lepšim in pametnejšim dnem nasproti.
Poveden! ob Sotli
Sedlarjevo, maja 1938,
Hudo deževje v drugi polovici letošnjega majnika je strašno prizadelo obsotel-ske kraje. Sotla s svojimi pritoki se je razlila po obširni Sotelski dolini in poplavila pokrajino daleč naokrog. Napravila je seveda ogromno škodo, ki je trenutno sicer še ne moremo preceniti'. Toda če uvidimo, da smo bili skoraj tik pred košnjo, že lahko ugotovimo, koliko smo utrpeli samo s pokvarjeno travo, ki bo gotovo za našo živinorejo zopet težek udarec, a za živinorejce nesreča. Dalje omenimo ogromno škodo na žitu, krompirju i. dr. Opravičeno zremo z bojaznijo v bodočnost, zlasti še, ker vemo, da to ni bila letos zadnja povodenj. Leto za letom sc to ponavlja. Da bi se ozrlo na nas milostno oko tistih, ki sipljejo narodu milost, pa bomo tudi zaman pričakovali. Kdo se briga za potomce tlačanov? Naše povodnji topot (in sploh nikoli ne!) nihče ne vidi. Kmetje si naj pomagajmo sami, kakor vemo in znamo! Uboga raja, zares! Obsotelski kmetje vemo, da smo siromaki in da gospodarsko, kulturno in politično ni nihče zainteresiran na nas. Kot ljudi **n davkoplačevalce pa naj se nas ne zapostavlja! Regulacija Sotle in nje pritokov je nujna, da ne omenimo naših drugih potreb! Ampak tu nam gre zares že za ubogo škorjico kruha!
Ne prosimo — pozivamo!
Obsotelski kmetje siromaki.
Vojni almanah
(20 let naše vojske).
Izšla je naša reprezentativna in elitna publikacija »Vojni almanah«, ki prinaša več aktualnih člankov, zanimivih pripovedk in črtic, več pesmi in anekdot. Almanah je lepo in bogato ilustriran. Uvodne besede so napisali minister vojske in mornarice in komandant letalstva ter komandant, članke, črtice in pesmi pa so prispevali naši najpopularnejši novinarji, književniki in pesniki. V Almanahu je nad 150 podob o vojski in zanimivih dogodkih. Cena 30, 50 in 100 din. Kompletna izdaja 100—150. Naročila: Beograd, Njegoševa 11, ček. rač. Pošt. hran. v Beogradu št. 53 81.
11.luni j. roiftni dan bratov Radičev
Učitelja vzornika hrvatskega seljaštva, dr. Ante Radič (1868—1919) in Stjepan Radič (1871—1928) sta se narodila res po lepem naključju istega dneva, namreč 11. junija 1868., odnosno 1871. leta. Oba sta znana in tudi v tujini priznana velika duševna dobrotnika svojega, po napredku hrepenečega naroda. Vse, kar hrvatsko seljaštvo danes podvzema in uvaja ali opušča v družabnem, prosvetnem, gospodarskem in političnem pogledu, je nasledek plemenitih naukov in načrtov bratov Radičev. Današnji vodja Hrvatov, dr. Vladko Maček, je dosledni izvrševalec teh svetlih naukov in načrtov. Hvaležni spomin na mnogo prerano preminula brata Radiča je v hrvatskem ljudstvu tako živ in tako globoko zasidran, da mu ni primere ne v hrvatski zgodovini ne zlahka v zgodovini katerega koli drugega prosvetlenega naroda na svetu. To se čisto posebno vidno pokaže že nekaj let sem o rojstnem dnevu bratov Radičev. Tako bo tudi letos, zdaj že tretjič, točno čez teden dni po vsej lepi hrvatski zemlji, ki se na to tako rekoč pobožno pripravlja na svojstven, pristno narodni način. To je res prava, prisrčna narodna pobožnost v spomin nepozabnima bratoma Radičema, pokojnima ustva-riteljema in voditeljema sijajnega hrvatskega seljaškega pokreta.
Rojstni dan obeh Radičev bodo torej Hrvatje tudi letos proslavljali po določenem načrtu, ki ga je odredilo vodstvo »Seljačke Sloge« v Zagrebu za vse člane in članice HSS. Kakor posnemamo iz zagrebških no vin, se morajo že dne 10. junija, na predvečer rojstnega dneva, zbrati vsi zavedni in pravi Hrvati ob 20. uri na svojih domovih. Priporočajo, da se naj zbere v eni hiši po več družin. Najstarejši izmed navzočih pojasni pomen bratov Radičev za napredek hrvatskega seljaštva. Mladina zažiga kresove in strelja s topiči. Nato se vsi zberejo in skupno zapojejo za to odrejeno pesem. Najstarejši član družine prižge sveče pred slikami Matije Gubca, dr. Antona Radiča in Stjepana Radiča. Medtem ko družina ponoči počiva, mora en domačin bedeti vso noč, da ob jutranji zori zbudi vso družino. Vsi vkup gredo na polje. Ob vzhajanju sonca, točno ob 4. uri pobožno umolknejo in dve minuti zbrano mislijo samo na rajna Radiča in njuno delo. Zenske so v narodni beli obleki. Opoldne se zberejo vsi vaščani na določenem mestu sela, kjer se razgovarjajo o pokojnih Radičih do 14. ure. Proslavo znamenitega dvojnega rojstnega dne zaključijo zvečer z zahvalno molitvico.
Dr. Vladko Maček sam fe izdal in objavil med drugim tudi v »SeljaČkem Domu« od 26. maja 1938. sledeči poziv, ki ga prinašamo v slovenskem prevodu:
»11. junij — rojstni dan bratov Radičev — je že tretje leto posvečen prosvetnemu hrvatskemu seljaškemu pokre-tu v tem smislu, da se posebno tega dneva vsi osvežimo z njunim naukom, z njunimi mislimi in z njunim zgledom.
Seljačka Sloga je napravila — tokrat sporazumno z Gospodarsko Slogo — tudi spored za proslavo tega dneva, ki sem ga jaz odobril in v posebni okrožnici priporočil, da ga povsod do kraja izvedejo.
Zato pozivam vse politične, gospodarske in prosvetne organizacije ter društva, da vsi, tudi najmanjši krajevni odbori skličejo seje ali skupne sestanke, na katerih si delo porazdele, najkasneje na binkoštno nedeljo ali na binkoštni ponedeljek.
Najbolje bi bilo, da bi v vsaki hiši či-tali kakšen Radičev članek ali razpravo. Naprednejši kraji že imajo Radičeva dela, a drugi si jih naj zdaj nabavijo.
Zavoljo zakasnitve poljskih del se more ta proslava obaviti tudi v nedeljo, dne 12. junija.
O	uspehu bodo obvestili mene predsedniki okrajnih organizacij in narodni poslanci, Seljačko Slogo in Gospodarsko Slogo pa njuni poverjeniki, in sicer do 20. junija.«
V tej in taki narodni pobožnosti, izvirajoči iz v ognju preizkušene bratske vzajemnosti in zvestobe ter seljaškega dostojanstva, je nezlomljiva sila hrvatskega seljaškega pokreta, ki vzbuja upravičeno občudovanje in spoštovanje pri vseh stvarno mislečih ljudeh. Takšen pokret vodi v gotovo zmago poštene misli prebujenega hrvatskega kmečko-de-lavskega ljudstva.
V prihodnji številki »Edinosti«, ki izide baš na rojstni dan bratov Radičev, se bomo tudi mi spominjali obletnice rojstva velikih buditeljev, učiteljev in vodij hrvatskega seljaštva s prikladno razpravo in po možnosti s slikami vodilnih hrvat-skih vzornikov.
Počkov.
Ob sokolskem iublleiu v Selniei ob Dravi
Dobra zn*menla za narodno slogo
prof. Kos, refer. za strokovne tečaje prof.i naf ff ISSBBAMA dr. Crnek, glasb. ref. prof. Druzovič; od-lwwt/'v borniki: Maistrova, min .dr. Kukovec, prof.
Rihtar, prof. Bizjak, dr. Travner, dr. Dolar, nadz. Senkovič in upr. Vrabl.
Počitek po trudapolnem delu na poliu..
Kmetska mladina poziva:
Združimo vse narodne sile
Na tem mestu moramo z veseljem ugotoviti, da so zadnji čas čedalje številnejši glasovi in predlogi, ki pozivajo k narodni slogi in enotnosti, ki pozivajo na enoten branik interesov in življenjskih zahtev celokupnosti, ne oziraje se na različno svetovno-nazorsko pripadnost. Ti predlogi se porajajo zlasti po zadnjih mednarodnih dogodkih, ki so bili takega značaja, da se je moral vsakdo, ki mu je pri srcu bodočnost naroda, ob njih globoko zamisliti ter je spoznal, da po dosedanji razdiralni poti ne smemo več dalje, nego je treba napotiti vse narodove sile k skupnemu in enotnemu delu. Vsi ti predlogi in glasovi nas tem bolj veselijo, ker obenem dovolj jasno potrjujejo načelno stališče o enotnem nastopu, h kateremu je pozivala naša »Edinost« koj spočetka, še prej nego je sploh prišlo do kritičnih mednarodnih dogodkov, ki
so menda le iztreznili marsikatero slovensko glavo. Kolikor so bili ob takrat-tnem načelnem stališču »Edinosti« mnogi nejeverni Tomaži, v toliko večje zadoščenje nam je, da smo že pred vsemi temi dogodki pozivali k skupnemu gospodarskemu, socialnemu in narodnoobrambnemu delu.
Prav posebno nas veseli, da prihaja klic za skupno delo vprav od slovenske kmetske mladine. To je klic iz ljudstva, iz naroda. Pričakujemo, da bo ta klic kmetske mladine vzdramil še marsikoga in ga pripeljal na pravo pot, ob času, ki je resen, in ki terja od vsakogar, da se kot mož postavi na branik.
V naslednjem objavljamo resolucijo »Zveze kmetskih fantov in deklet«, ki združuje v svojih kulturno-prosvetnih vrstah nad 20.000 članov in članic slovenske podeželske mladine.
ilucf. univerza v Ptuiu
Na občnem zboru Mariborske Ljudske univerze je podal v imenu njene podružnice v Ptuju poročilo njen predsednik prof. Cajnkar. Društvo, ki se je ustanovilo na pobudo medicinca Šalamuna, se je že dobro razvilo in kaže veliko delavnost. Imelo je več predavanj (predavatelje: gg. Baš, Vidmar, J. Mlakar, Gosar, Preobra-ženski, Verčon, šedivy, Debenak, Bunc, Podbevšek, J. Kozak in dr.) Uspel je tudi večer domačih umetnikov. Obiskovalcev je bilo okoli 1300. Prihodnje leto bo živela Ljudska univerza samostojno in ne več kot podružnica.
Obe Ljudski univerzi, mariborska in ptujska, predstavljata za našo severno mejo kulturni faktor, ki daleč presega krajevno pomembnost in zasluži vso podporo celokupne slovenske javnosti. Kedaj se bomo že enkrat odvadili gledati na naše obmejne probleme iz ozkega stališča, ki vidi v tem le lokalno zadevo, ki »jo bodo že sami opravili«!? Saj je Ljudska univerza kakor nalašč pripravljena, da pomaga graditi tu na meji močno narodno kulturo, ki bi na najširši osnovi družila Slovence brez raplike prepričanja. Priznati moramo, da se oba zavoda uspešno trudita, da dosežeta to svoje veliko poslanstvo. Kar bi si mi želeli, je samo čim tesnejša zveza s slovenskim središčem, ki ima še mnogo premalo smisla za njuno kulturno delo. Naša slovenska univerza bi bila v prvi vrsti poklicana, da zalaga slovenski sever s svojimi strokovnjaki in znanstveniki.
Resolucija
Glavnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet, sprejeta na U. redni seji v Celju dne 15. maja 1938.
»Izpovedujoč mnenje celotnega članstva, je Glavni odbor Zveze kmetskih fantov in deklet z ozirom na položaj, ki je nastal po nedavnih mednarodnih dogodkih, dolžan ugotoviti:
1. Da je bil vselej in povsod najvišji namen in smoter vsega kulturno-pro-svetnega dela Zveze kmetskih fantov in deklet, vzgojiti novo generacijo slovenske kmetske mladine v svobodoljubju ter stanovski, narodni in državljanski zavesti.
2. Da je potrebno krepiti slovensko narodno zavest in pojačati čut pripadnosti k narodnostnemu sklopu Jugoslavije, da vzraste novo pokolenje slovenskega kmeta, neodvisno od vsakega tujega vpliva, optimistično in zavedajoče se odgovornosti za narodno bodočnost in državno samostojnost.
3. Da je potrebna združitev vseh narodnih sil, ki naj se izraža v čim tes-
nejšem sodelovanju vseh slovenskih organizacij v narodno-obrambne svrhe, ki naj — pridržujoč si tudi v naprej posebnost svojih pogledov — v skupnem delu in manifestacijah prikažejo enotnost narodne volje povsod in v vseh vprašanjih, ki se tičejo narodne in državne eksistence in svobode.
4. Da je za dosego socialnih ciljev slovenskega kmetstva in za zasiguranje svobode kmetskega doma in njegovega napredka, ki je temelj narodne neodvisnosti, pripravljena sodelovati z vsemi odgovarjajočimi stanovskimi ustanovami slovenskega kmeta in tako pojačati zahteve kmetskega ljudstva, ki terjajo z ozirom na tujo podtalno propagando nujne rešitve.
V trdnem prepričanju, da more le složno delo vseh plasti naroda zasigurati njegov obstoj in napredek, dajemo to resolucijo v javnost.«
Glavni odbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani.
Kulturna
Iz deiovanla mariborske Uudske univerze
kar predstavlja gotovo za naše
V ponedeljek se je vršil občni zbor mariborske Ljudske univerze, na katerem se je podal račun o njenem delovanju v pretekli sezoni in se je sklepalo o prihodnjem delu. Iz poročil odbornikov navajamo nekaj statističnih podatkov.
Bilo je 52 prireditev, od teh 8 pokrajinskega oziroma potopisnega značaja, 9 literarnih predavanj in 3 literarni večeri, ki so vsi zelo dobro uspeli, nadalje 8 naravoslovnih, 4 gospodarska, 3 politična, 3 zgodovinska, 2 umetnostni, 1 jezikoslovno, 1 glasbeno, 1 aeronavtično predavanje in 3 kulturni' filmi. V ospredju teh prireditev je bil ciklus antropoloških predavanj (7), ki so posebno zanimala. Največji materialni uspeh je imelo predavanje o Triglavskem narodnem parku. Po jeziku predavateljev se delijo predavanja na 40 slovenskih, 7 hrvaških, 2 češki in 1 francosko. Skoro polovica predavateljev (21) so bili Maribor-
čani,
znanstvenike veliko priznanje. Predavanja so se vršila večinoma samostojna v lastni režiji, včasih pa v zvezi z Mariborskimi kulturnimi ustanovami (Jugoslovansko češkoslovaško ligo, Francoskim krožkom, Koroškim klubom in hrvaškim kulturnim društvom »Napredak«. Poslušalcev je bilo v celem okoli 8000. Finančno stanje izkazuje 30.000 din dohodkov in 26.000 din izdatkov. — Poleg tega se je vršil še v ok -viru mariborske Ljudske univerze pod vod stvom prof. dr. Crneka ekonomski tečaj, ki je prav dobro uspel. Obiskovalo ga jo 10—40 obisKovalcev.
Prihodnje leto bo vodil mariborsko Ljudsko univerzo sledeči odbor: predsednik ing. Kukovec, podpredsednik prelat dr. Kovačič, namest. predsed. ravnatelj dr. Tominšek, tajnik prof. Stupan, namest. prof. Bunc, blagajnik Matelič, namest.
Finžgarjev "Divji lovec" na mariborskem odru
Na prvi pogled je bilo tvegano postaviti na oder delo, ki nam je po svojem osnovnem, močno romantičnem občutju in po zelo primitivni dramatični tehniki, ki je tako značilna za ljudske igre, že močno tuja. Tako bi človek sodil na prvi pogled. Edini moment, ki je .govoril za tako predstavo, je bila priljubljenost kmečkih siže-jev, ki jih je Maribor pokazal posebno pri gostovanjih Koržetovih diletantov iz Cir kovcev. In človeku se primera kar sama vsiljuje, čeprav gre za dve navidezno povsem nesorodni, da ne rečem nasprotni deli. Finžgarjev »Divji lovec« s svojim iz razitim gorenjskim lokalnim koloriiom, ki smo ga po krivem, tudi to je treba enkrat povedati, smatrali dolgo kot edino manifestacijo slovenske značilnosti, ima nek prav poseben, človek bi dejal gasparijevski toplo romantični čar znamenj ob poti, visečih nagljev, prazničnih peč in pisanih ornamentov. Proti temu je Koržc kar nekam hladen, čeprav nam kmeta v njegovem delavniku in sočnem jeziku morda bolje približa. Kar pa se tiče dramske napetosti in povezanosti prizorov ter neke enovitosti, je Finžgarjev »Divji lovec« delo, ki bo vedno našlo svojo hvaležno publiko. — Uprizoritev sama je skušald posebno povdariti tisto strah, ki je pri Finžgarju še danes močna: njena romantična topiina in prisrčnost. To je režiserju (Ma-lec), posebno pa inscenatorju (ing. arh. Franz) izredno uspelo. Malo smo imeli na mariborskem odru inscenacij, ki bi bile z delom v tako tesni zvezi in ki bi ga tako podčrtale kakor Franzova, posebno v prvem dejanju. Malec nas mnogokrat preseneti s svojo razdelitvijo vlog. Tokrat je bila njegova izbira posebno pri Blažu, Rasbergerjevi, Košiču in Koviču res srečna. Posebno Košičev Tonček nam bo ostal še dolgo v spominu.
Ta in zadnja predstava je pokazala, da je med mlajšimi igralci še mnogo skritih sil, ki jih žal še premalo poznamo.
Posebno poglavje je oderski jezik. Igralo se je v nekem kompromisu med knjižnim jezikom in prizadevanji nekaterih igralcev, da bi govorili gorenjščino. Kar šestega tiče, je bila polanščina naših Cirkovčanov nekai čisto drugega! Da so til težave, bo moral vsakdo priznati, ampak da je bilo to, kar smo zadnjič slišali, vse kar se d doseči, pač ne verjamem.	jad
Nedelja, 5. junija. 8 Kvartet rogov. 8.45 Napovedi, poročila. 9 Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Ljubljani. 10 Verski govor (g. prior Valerijan Učak). 10.15 Slavnostne koračnice (plošče). 10.45 Otvoritev kongresa Društva za ceste (prenos iz Trgovskega doma). 11.30 Koncert. Sodeluje g. Jože Gostič, tenorist zagreb. opere in Radijski orkester. 13 Napovedi, poročila. 13.20 Kar imamo, to vam damo (plošče po željah).
17 Veselo popoldne za birmance. Sodelujejo: Radijski orkester, člani radijske igralne družine in plošče. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Slovenska ura. 20.30 Koncert vojaške godbe. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Ples in dobra volja sta družabnika najbolja (plošče).
Ponedeljek, 6. junija. 9 Napovedi. 9.05 Plošče. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz iranči-škanske cerkve. 9.45 Verski govor (g. ravn. Jože Jagodič). 10 Poskočne ne vesele (plošče). U Otroška ura (gdč. Manica Komar-va). 11.30 Vesel opoldanski koncert. Sodelujeta Radijski orkester in Cimermanov kvartet. 13 Napovedi, poročila. 13.20 Kar želite, to dobite (plošče po željah). 17 Gospodarska navodila za junij in tržne cene. 17.30 Sja-mel učiteljskih abiturijentov, pevske vložke poje g. Drago Žagar, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek; 19v Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Čajkovskij: Slovanska koračnica (plošče). 20 »Trije ženini«. Glasbeni pisani večer. Zamisel in izvedba Ada- t mičevih fantov. Sodelujejo člani Rad igr. družine in Adamičev jazz. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkester.
Torek, 7. junija. 11 Šolska ura: Moje knjige in moja khjižnica (g. Oskar Uudales).
12 Uverture (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Pester spored Radijskega orkestra. 18.40 Devize, devizne omejitve in način plačila brez deviz (g. dr. Josip Mihelak). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Deset minut zabave. 20 Koncert Radijskega orkestra. 21 Rossini: Italijanka iz Alžifa, opera (prenos iz Rima). 22 Napovedi, poročila.
Sreda, 8. junija. 12 Izpod južnega sonca (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Operetni venčki (plošče). 14 Napovedi. 18 Originalna švicarska godba (Malenškov trio).
18.40 Opazuj in poskušaj (g. prof. M. Adle-šič). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Šahovski, kotiček. 20 Koncert Sclivva-bovih in Foersterjevih pesmi (Akademski pevski kvintet). 20.45 Job. Seb. Bach: Brati-denburški koncert št. 2 (plošče). 21.10 Klavirski koncert. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Koncert na dveh citrah.
Četrtek- 9. junija. 12 Operni odlomki (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Znani plesni orkestri (plošče). 14 Napovedi. 18 Zvoki iz Jugoslavije (Radijski orkester).
18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Deset minut zabave. 20 Iz opernega sveta (Radijski orkester). 21.10 Rondo
— V. ura: Brahms — Dvorak — Rosenstock
— Koporc (predavanje: g. Srečko Koporc, klavirske točke: gdč. lierta Seifert). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkester in g. Mirko Premelč.
Petek, 1«. junija. 12 Iz naših krajev (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Pester koncert Radijskega orkestra.
18.40 Kupovanje živil na trgu (ga. Ivanka Velikonja). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Izseljeniške zanimivosti (g. Jože Premrov). 20 Koncert Radijskega orkestra.
20.30 Prenos jugoSl.-evropskega koncerta iz Beograda. 21.45 Ksilofon in saksofon (plošče). 22 Napovedi, poročila. 22.30 Angleške Plošče.
Sobota, tl. junija. 12 Plošče svirajo kar same,nekaj zate, nekaj zame. 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Plošče. 14 Napovedi. 18 Za delopust (igra Radijski orkester). 18.40 Pogovori s poslušalci. 19 Napovedi, poročila 19.30 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 Zunanja politika (g. dr. Alojzij Kuhar).
20.30 Joža Vomberger: SOS (Jaka Smodla-ka v konkurzu), vesela zvočna igra. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Za dober konec (igra Radijski orkester).
Kulturni drobiž
Kriza dunajskih gledališč. Znani dunajski »Theater an der Wien« je prenehal igrati. Tudi drugim gledališčem gre trdo. Nemara je to posledica Gbringove obsodbe avstrijske »Gemutlichkeit« (pro stodušnosti)?
Roman Karla Novega »Hočemo živeti«, čigar en odstavek smo slišali na re-citacijskem večeru, ki sta ga priredila češka pisatelja Novy in Hora pred meseci v Ljubljani in Mariboru, je izšel v hrvaščini. Žal so ga morali nekoliko skrajšati.
Marsikdo ne ve, da je treba naše čipkar-stvo uvrstiti med najstarejše dokumente naše kulturne tradicije; Slovenke se pečajo s čipkarstvotn že od njega dni, kar nam dokazujejo tudi pisani zgodovinski viri in tudi same dragocene čipke v nekaterih naših starih cerkvah ter v muzeju. Na svoje čipkar-stvo. smo Slovenci ponosni pred vsem svetom, ne le zato, ker ima tako lepo tradicijo, temveč tudi, ker je na izredno visoki stopnji. Naše čipke so znane po vsem svetu ter po svoji kvaliteti dosegajo, če ne že prekašajo, dragocene bruseljske in tudi že_ beneške čipke. Zato je prav, da bo na letošnjem spomladanskem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija Zveza gospodinj priredila razstavo. izdelkov ženske domače obrti ter dostojno prikazala visoko stopnjo našega čip-karstva.
Odrežite in priložite vprašanju
»i
odgovarja »smo na vpraianla, ki Hm in crUoten f« odrezek J
.E O IM O ST" 11. (unlfa T938
Dopisi..
Ptul
Preteklo nedeljo so se v spodnji dvorani Narodnega doma zbrali zastopniki in predstavniki Društev kmetskih fantov in deklet iz našega okraja, kjer so pretehtali storjeno delo v pretekli in napravili načrt za bodočo poslovno dobo. Razen enega so bila vsa društva prav dobro zastopana. Iz poročil je bilo razvidno, da je pododbor priredil pro-svetno-organizatoričrli tečaj, meddruštveno tekmo koscev v Vodrancih, kolesarsko dirko ter izlet, društva pa poleg tekem še številna predavanja, igre, izlete, sestanke in druge prireditve. Opaža se tudi, da člani kinetsko-mladinskega gibanja marljivo sodelujejo v zadrugah, kmet. strokovnih, viteških. humanitarnih in narodno-obrambnih organizacijah. kar je razveseljivo dejstvo in kaže, da smo na zdravi razvojni poti. Pri volitvah v ptujski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet so bili soglasno izvoljeni tov.: Joško Tomažič, Vitan, predsednik; Fr. Holc, Zagorci. I. podpredsednik; Joško Zelenik, Sv. Urban, II. podpredsednik; Mirko Plepelec, Središče, tajnik; Jurij Cestnik, Hajdina, namestnik; Ivo Šavora. blagajnik; Alojz Neubauer, Ptuj, namestnik; odborniki in njih namestniki: Micika Zorjan, Horvat Anton, Kocjan Milka, Fridl Alojz, Frančika Štampar, Ogrizek Martin, Veingartner Janez, Ekart Alojz, Holc Alojzija. Verhovčak Avgust. Gojkovič Trezika in Otorepec Anton. Vidimo, da so pri delu prave, neutrudljive in neustrašne roke, zato upravičeno Pričakujemo, da se bo delo za kulturni in gospodarski dvig naše vasi tudi letos nadaljevalo ter pri tem želimo našim {ar.tom in dekletom obilo uspeha. Delo daje pravico!
Rogaška Slatina
»EDINOST« DOBITE V ROGAŠKI SLA-TINI V TRAFIKI GOSPE RIBARIČEVE. Naše ugledne naročnike in naročnice prosimo. da opozorijo svoje prijateljice, znance, sosede i. sL na »Edinost« in da naš tednik, ki želi vsestransko ustreči, vsem in vsakomur priporočajo. »Edinost« je list za kmeta, delavca, obrtnika, izobraženca! Čitajte jo natančno in pazljivo!
Gospodinje rado prebirajo »Edmost« tia 6. strani, namreč »Gospodinjski kotiček«. Noben slovenski časopis nima o gospodinjstvu tako zanimive in obširne vsebine, a tudi tako pestre ne kot naš tednik. Kar celo stran! S posebnim zanimanjem so naše mame in tete Prečitale v zadnji »Edinosti« člančič »Sončenje in iztepanje posteljnih blazin«. Pri nas 'mamo s tem mnogo opravka, ker smo tuj-sko-prornetni kraj. Tudi »kuhinjo« rade prebirajo. Priporočamo našim uglednim gospodinjam, da si »gospodinjski kotiček« izrežejo ter ga shranijo v posebno mapo. Sčasoma bo nastala lepa gospodinjska knjiga!
Otrok se je izgubil na Boču. Triletna Jančič Micika se je izgubila. Zadnjič so jo videli neki izletniki v nedeljo, dne 15. maja pod Bočem. Pač žalostno za starše, da se jim izgubi otrok, ki je še bolj negodno kot kako pišče.
Pevsko društvo »Sloga« s krogom prijateljev lepe slovenske in jugoslovanske pesmi je priredilo v nedeljo. 29. maja majniški izlet k prelepemu in romantičnemu Sv. Flo(janu. Na domačiji gospe Julke Fišerjeve, ki je pripravila izletnikom prav krepek prigrizek (pečeno odojče), je v lepi popoldan donela lepa pesem.
Deževje pred tednom d-ni in še prej je povzročilo v Sotlini dolini naše okolice povodenj. ki je povzročila mestoma na travnikih
SEJMI
6. junija: Novo mesto. Zagorje ob Savi. Ormož. Murska Sobota.
7. junija: Bučeča vas, Metlika, Radovljica, šcnt Vid pri Stični, Ormož, Črnomelj. Vače,
l	oški potok, Radohova vas, Ljutomer, Laško. Marenberg. Mozirje, Pristava, Kapele Pri Brežicah Ptuj. Dol. Lelidava.
8. iunija: Celje, Ptuj. Trbovlje .
9. junija; Ig. Škocjan- Žužemberk, Slivnica, Pilštanj, Turnišče.
10. iuniia: Lož. Maribor.
11. iuniia: Brežice, Celje Trbovlje.
Naše tržišče in cene
Les. V trgovini z lesom še vedno vlada Precejšnje mrtvilo. Preko zimske sezone so se precei nakopičile zaloge. Izvoza ni velikega, domača poraba pa je paradi manjše gradbenosti tudi nekoliko padla. Povprečno se gibljejo cene: Tesan les 160—220 din za kub. meter. Smrekovi blodi od 130—160 din-barovi hlodi od 140—180 macesnovi hlodi od 250—340. Drva trda od 60—75 din za meter. Smrekov rezan les 300—370 din za kub. meter.
Živina. Tudi v kupčiji z živino ni opaziti posebne živahnosti. Sejmi so sicer dobro zasedeni. vendar pa ni večjega povpraševanja. Cene se povprečno gibljejo naslednje: debeli voli 4.50—5.75 din za kg. poldebeH voli
3.50—4.50 plemenski 4.50—6- biki 3.50 5, krave debele 4.25—5,25. plemenske krave
3.50—4.75. klobasarice 2.5t)—3.50. molzne krave 3.75—5. mlada živina 4—6- teleta 5.50 do 7.50 din.
Svinje. Mnogo boljše ie razpoloženje v kupčiji s svinjami. Cene so trdne, povpraševanje precejšnje. Povprečetie cene: mladi prašički od 5—6 tednov stari 80—-120- 7—9 tednov 120—140, 3—4 mesece 150—200. 8 do .10 mesecev 400—800 din, Špeharji od 9—10
občutno škodo. Treba bo začeti ob priliki misliti tudi na to, kako ubogega kmeta rešiti takih ponavljajočih se škod.
Radeče
Strokovni tečaj povišan v strokovno nadaljevalno šolo. Na željo tukajšnjih obrtnikov ter na prošnjo šolskega vodje g. Adal-berta Božiča je kraljeva banska uprava povišala sedemmesečni obrtni strokovni tečaj v strokovno nadaljevalno šolo, ki bo trajala devet mesecev in se bo pričela s prihodnjim šolskim letom. Teritorij nove šole obsega: Loko pri Zidanem mostu, Zidani most, Svib-no. Podkraj, Jagnjenico in Radeče. Vsi vajenci so po obrtnem zakonu dolžni hoditi v imenovano šolo, s čimer se obveščajo tudi obrtniki-mojstri in trgovci.
Ogradite cesto! Cesta, ki drži od Zidanega mosta do Radeč, je bila preteklo leto na mestu usada deloma popravljena. Delavci so napravili škarpo, ki je stala 1200 dinarjev, niso je pa ogradili. Naprošamo sre-ski cestni odbor v Laškem, da v izogib ev. nesrečam pusti ograditi cesto, ali pa jo da zasaditi z živo mejo, kakor je skoro na vseh mestih, kjer pada breg strmo v Savo. Nadalje naprošamo, da imenovani odbor da popraviti most. ki drži čez Savo. Na nekaterih mestih so že zelo obrabljeni leseni pragovi, ki povzročajo silno neprijetno vožnjo.
Zidani most
Kolesarska nesreča. Pretekli teden se je pripetila na cesti med Loko in Radečani težka kolesarska nesreča, ki bi kmalu zahtevala žrtev v osebi Franca Kajtne, železničarja na Zid. mostu. Po klancu je naletel na kamen, zaradi česar je padel in se precej hudo poškodoval po glavi in dobil tudi pretres možganov.
Železniška nesreča. Pretekli teden je lokomotiva brzega vlaka zavozila v zadnji voz tovornega vlaka, ki je stal na postaji. Dva vagona sta se iztirila. Precej se je no-škodoval tudi železničar g. Potočnik iz Maj-landa. Vendar pa poškodbe niso nevarne.
Jastrehci
Na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija se vrši na senčnatem vrtu tovariša Jakoba Zabavnika tombola s prav lepimi in koristnimi dobitki, na katero Vas vabi Prostovoljna gasilska četa Vitan.
Raihenburg
Rudnik Reštanj bodo povečali. Kakor do-znavamo, bodo povečali obrat v premogovniku Reštanj, ki je last TPD v Senovem. Do sedaj izvaža rudnik vsak dan približno po 20 vagonov premoga. Ko bodo pa povečali obrat, bo znašal po 100 in se bedo sprejemali tudi novi delavci. V ta namen so zvozili okoli 30 vagonov gradbenega lesa ter ga odložili ob cesti proti Senovem. Gradbena dela za povečavo rudnika je prevzela tvrdka Dukič, ki bo porabila les za opornike pri novih rovih.
Kog
2e v zimskih mesecih je občina, kakor prejšnja leta, dobila za podporo revnim in delanezmožnim 2000 kg koruze, katere pa še iz neznanih razlogov do danes ni razdelila med potrebne. Zato vlada med prizadetimi upravičeno razburjenje. Vprašamo, zakaj se razdelitev odlaša? Ali bodo v poznem poletju podpore bolj potrebni kot pozimi, ko ni zaslužka? Ali se čaka zato, da bo koruza v vlažnih prostorih splesnila ali se drugače pokvarila, ali..? Pravijo, da se je med Ormožem in Središčem po prevozu iste videlo drugi dan po cesti mnogo raztrošene koruze, ker se je baje vreča preglodala... Prosimo pojasnila, kdo je tu dolžan odgovora in koga zadeva krivda, da se prebivalstvo po nepotrebnem ne razburja. g.
Sv. Lovrenc v Slov. gor.
Društvo kmečkih fantov in deklet priredi na Grabšinskem bregu na binkoštni ponedeljek, 6. iunija svojevrstno in prav zanimivo tekmo škropivcev na vinski trti. Spored: ob 14. uri zbirališče škropcev in ostalih gostov pred krčmo ge. Urše Korenove; ob pol 15. uri odhod sprevoda z godbo na čelu v bliž-
din, pršutarji 8—9. plemenske svinje 7.50 do 8.25. 1 leto stari prašiči po 700—800 din.
Kože. Telečje kože 12—16 din, goveje 10 do 14, svinjske 6.50—8 din.
Žito. Po zadnjem ukrepu vlade, ki je dovolila 1000 vagonov uvoza brez carine- je cena pšenice takoj popustila ter velja sedaj 100 kg 222 din, kar pa je še vedno precej v primeri s cenami na drugih trgih. Polagoma je začela popuščati cena moke in pa koruze.
Poljski pridelki. Novi krompir 5—7 din kg, merica starega 8—9 ali 1.50—2 din kg, novo domače zelje 5—6 din, paradižniki so še dragi in stanejo 24 din kg, grah v stročju 7 do 8 din kg. buče 10 din kg.
Seno. Na trgu je čedalje manj starega sena. Cene r>a so začele nekoliko popuščati, ker je sedaj že vsepovsod polno dobre paše. Sladko seme je po 55—80 din za 100 kg. kislo oziroma polsladko pa po 40—50 din.
Vino. Zaloge se krčijo. Pojavili so se tudi znova kupci in kupčija postaja z vsakim tednom živahnejša. Navadno namizno vino se prodaja v Slov. goricah po 6—7 din, boljše izbrano pa od 8—9 din in celo do 10 din. Drugod pa so vina zaenkrat še nekoliko cenejša, vendar pa nikjer pod 5 din.
nji vinograd; ob 15. uri govori odposlancev, zatem začetek tekme škropcev; ob 16. uri izid tekme in razdelitev nagrad. Po tekmi bo na vrtu nove krčme kmečka veselica z vsakovrstno zabavo in plesom. Igrala bo ciganska godba iz Prekmurja. Dobra postrežba z jedili in izvrstno vinsko kapljico. Vabimo daljna in okoliška društva, da že popoldne organizirajo k nam posebne izlete bodisi z avtomobili ali kolesi. V primeru slabega vremena se ta prireditev preloži na nedeljo, 12. junija.
Bizeljsko
Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo dne 26. maja poučno zgodovinsko ekskurzijo na Cesar grad, kateri se nahaja v sosedni Savski banovini. Ekskurzije so se udeležili večinoma člani iti članice s predsednikom, podpredsednikom in tajnikom društva. Med izletniki je vladalo pravo tovariško razpoloženje ter vsestranska zadovoljnost. Društvo priredi sredi tega meseca tekmo koscev, kar še točneje pozneje javimo. Članstvo se prav pridno pripravlja za mogočno povorko.
Vinarska in sadjarska zadruga Bizeljsko je priredila v mesecu aprilu 6-dnevni tečaj za suho cepljenje in siljenje vinske trte. Tečaj je prve dni vodil g. kmetijski referent Vrisk, pozneje pa funkcionarji zadruge sami. Stalno sta bila navzoča predsednik g. Iljaž Jože in pa podpredsednik g. Pečnik Gustav. Uspeh tečaja je bil pooplnoma zadovoljiv, zadruga pa ima lepo urejeno trsnico, v kateri vzgaja sadike za svoje člane.
Sv. Bolfenk pri Središču
Vandalistlčno početje. V temni noči prejšnje nedelje so znani zlikovci spet bili na poslu ter si tedaj privoščili oglasno tablo Društva kmetskih fantov in deklet, ki je bila postavljena na .Vitanu, kjer so jo strgali z drevesa, nakar jih je črna tema vzela. Da se še dalje legitimirajo in svojo vzgojo razgalijo, so isto razsekano na. male kose raztresli zadnjo soboto po cesti čez Jastrebce, da tako še ponovno izzivajo. To je v teku dveh let že četrti slučaj vandalističnega početja- zato je jasno, da je na delu organizirana skupina, kateri bo pač treba končno stopiti na prste. Sicer so se proti neumnosti tudi bogovi zaman borili, vendar pozivamo povzročitelje tega in temu enakega zla, da se zavejo svoje usodne zmote in odgovornosti, kajti s tem brezvestnim početjem, ki jim ga narekuje samo strast in zagrizenost, dajejo svojim sovrstnikom kaj slab vzgled. Apeliramo na vse trezno misleče Bolfenčane, da ohranijo mirno kri ter ob prilikah, počasi, a »gvišno« pomorejo ta gnoj skidati tja, kamor spada. Tako se bo z naravnimi lepotami obdarjen hribček Sv. Bolfenka ob naši slogi in delu razvija! naprej in dajal zavetje vsem. ki so čistega srca in odkritih namenov.	xy.
Hrastnik
Članek o inozemskih Neslovanih, kateri zavzemajo v naših tovarnah boljša mesta z lepimi plačami, ki ga je prinesla predzadnja številka »Edinosti«, je pri našem prebivalstvu našel veliko odobravanje, dočim je pri prizadetih prišlo do velikega razburjenja. Oospodje, kar pomirite se, saj veste, da smo Jugoslovani donekle potrpežljivi. Pika.
Dol pri Hrastniku
Zadnje dni je bil dograjen majhen del ceste, ki pelje iz Dola v Hrastnik. Zdaj smo pa opazili, da se je na nekem mestu tega dograjenega dela pričela cesta zopet prekopavati, z izgovorom, da se bodo položile betonirane cevi. Kako, da betonirane cevi niso bile že nri gradnji položene, kar bi tudi manj stalo? Še se spominjamo, kako je Pjed par leta na občnem zboru našega »Olepševalnega društva« od strani nekaterih gospodov, katerim gre vsa zasluga za razvoj našega kraja, v prvi vrsti za elektrifikacijo, speljavo novega vodovoda, zgraditev nove narodne šole in ureditev nekatrih naših ulic, bila predlagana asfaltacija ulic in postavitev spomenika padlim vojakom. To pa ie na pro-tipredlog nekaterih nasprotnikov, kakor iz-gleda, vse skupaj zaspalo. Naša vas je od takrat kljub sedai nekoliko kubičnimi metri navoženega in razgrnjenega gramoza ostala slabša kakor je bila. Na ulicah vidiš kupe smeti, blato, ob potoku nobene cestne ograje, pri samem vhodu v vas te pa z ene strani pozdravlja visoko se vzpenjajoče grmovje, z druge pa zverižena in z motkami zbita ograja ob travniku, katera je takšna, da se je Bog usmili. Zato apeliramo na merodajna mesta, da naj se povrnejo na že prej zapo-ceto akcijo, vse nepotrebno pa odstrani, da se nam ne bodo tujci smejali. Bilo je že dosti smeha za ograjo ob travniku.
Bz Kočevia
Akademski pevski zbor v Kočevju. Predzadnjo nedeljo v maju je posetil mesto Kočevje akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki je priredil v kino-dvorani uspel koncert pod vodstvom svojega artističnega vodje in komponista g. Franceta Marolta. Koncert je bil veličastna manifestacija slovenske narodne in umetne pesmi. Pri tej wiliki moramo zabeležiti tudi razveseljivo vest, da se je končno tudi v Kočevju pričelo svitati nekaterim zares delavnim ljudem, ko so prišli do spoznanja, da se na ogroženih slovenskih tleh Slovenci, pomešani med Nemce, ne sinemo igrati »klerikalce« in »liberalce«, pa so ustanovili nekakšen »narodni odbor«, ki si je zastavil za nalogo delovati za kulturni in socialni podvig kočevskih Slovencev. Le škoda, da se je ta odbor omejil zopet na same ljudi iz mesta, pa se bojimo, da bo kmalu zadobil tisti meščanski prizvok, ki se tako rad ob malenkostnih razprtijah obnav-
Velesejem v Ljubljani
Posebne razstave na spomladanskem velesejmu, ki bo od 4. do 13. junija. Poleg splošnega dela, kjer bo prikazan napredek posebno naše domače industrije v preteklem letu, bo letošnja velesejmska prireditev obsegala še tele posebne razstave:
1. Francija, že od nekdaj velika prijateljica našega naroda, bo priredila službeno razstavo francoske knjige, svoje parfumerije in bižuterije.
2. Pohištvo in stanovanjska oprema. Te razstave ljubljanskih velesejmov so že tako ukoreninjene, da jih pozna cela Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Letošnja razstava bo predstavila pohištvo moderne linije, pri kateri pa so upoštevani vsi praktični momenti.
3. Avtomobilska industrija bo pripravila veliko revijo osebnih, poltovornih in tovornih vozov ter motornih koles. Ta razstava bo zavzemala skoro 2000 kvadratnih metrov in bodo zastopane vse znamke, kar jih v svetu kaj velja, v najrazličnejših tipih.
4. Nekaj posebnega pa bo razstava »Cesta«, ki jo pripravlja Društvo za ceste v Ljubljani. Ta razstava ne bo aktualna samo radi reševanja našega cestnega vprašanja, ampak bo dobrodošla tudi zato, ker bo_širšemu občinstvu pokazala veliko delo, ki ga to društvo opravlja. Razstava bo razdeljena v tri skupine: Splošni del. Naša cesta kakršna je. Naša cesta — kakršna bi morala biti.	_
5. Tekstilna razstava bo bredočila, kako visoko se je že razvila tekstilna industrija. Videli bomo, da njeni izdelki kakovostno povsem dosegajo inozemske, so pa poceni in zaposleno je naše delavstvo.
6. Razstava tobačnih izdelkov Monopolske uprave. Razstavo bo uredila ljubljanska tobačna tovarna.
7. Naše gospodinje nam bodo podale sitko in pomen ženske domače obrti.
8. Razstava male obrti bo zastopana v posebni skupini. To razstavo organizira referat za pospeševanje obrta kr. banske uprave v Ljubljani.	_______
lja, ko gre za prestiž ene ali druge grupe, ki bi tajno le rada zavojevala nad interesi kočevskih Slovencev. Znano je, da so v okolici kočevskega mesta takisto zavedni Slovenci, ki so se že odlikovali s svojim delom za slovensko narodno stvar na Kočevskem, pa se zato po pravici čudimo, čemu se ta »narodni odbor« ni čutil dolžnega, da bi za »narodno« stvar pridobil v odbor Preizkušene narodne delavce. Toda »narodnemu odboru« vsekakor želimo obilo uspehov, želimo pa tudi. da bi svoje delovanje razširil tudi na podeželje, tako za organizacijo dela kakor tudi za pritegnitev vseh konstruktivnih narodnih delavcev v odbor, za korist slovenskega delavca in kmeta na Kočevskem. Pohitite torej, če nočete, da vas ne bodo prehitele zopet razne politične stranke in strančice, ki so vselej prihajale med kočevske Slovence samo po — volilne kroglice in glasove...
Stara cerkev pri Kočeviu
Za mašo ali otroku srajco? V Stari cerkvi pri Kočeviu že nekaj let uspešno deluje prosvetno društvo »Sloga«, ki je včlanjeno v ZKD. To društvo, ki ni politično, ampak združuje v svojem delu 156 članov raznega svetovnega nazirania, goji predvsem slovensko pesem in vprizarja v poučne namene razne odrske prireditve, ki so zmeiotn-dobro obiskane. Prvi predsednik in ustanovni član tega koristnega slovenskega društva je bil g. Hočevar, posestnik iz Slovenske vasi, ki pa se je pred leti izselil »s trebuhom za kruhom« v Ameriko, doma pr. je pustil ženo in mladoletno hčerko. Pred kratkim pa je iz Amerike prišla vest, da je prvi predsednik »Sloge« umrl. F a bi počastili njegov spomin, so nekateri Slovenci, ki bi radi zanesli v društvo vpliv od gotovih političnih nestrpnežev, predlagali, naj se ta spomin dokumentira na različne načine. Nekateri se zlasti zavzemajo, da bi se plačala tuk. župniku, voditelju kočevskih Nemcev, sv. maša v počastitev Hočevarjevega spomina. Druga skupina pa predlaga, naj bi se za tistih 30 dinarjev raje kupila najrevnejšemu otroku v okolišu srajca. Spor se vleče že nekaj dni. Radovedni smo, ali bo zmagala pametna slovenska samozavest ali klečeplazstvo tistih, ki bi radi še dalje kazali svojo pasjo vdanost lastniku glasila »Gottscheer Zeltung«. Slovenci, prisluhnite glasu svojega srca!
»Dr. Maipam«. V počastitev majnika, tako vsaj govore Slovencem, so kočevski Nemci postavili sredi svojih vasi obeljene smreke z zelenim vrhom. Najvišje takšno majuh&o drevo ali »dr. Maipatn« (v kočevskem žargonu!) je ono v Stari cerkvi, ki je sestavljeno kar iz dveh smrek. Ljudje šušljajo, da je letos »dr Maipam« zato tako visok, ker hočejo kočevski Nemci na ta način proslaviti znani anšlus. Bilo kakorkoli, eno je gotovo: veličastno drevo v Stari cerkvi ni letos okrašeno niti z enim narodnim trakom, kakor je bilo to v navadi vsa druga leta. Umestno bi bilo, da naše oblasti za-branijo postavljanje vsakega takšnega drevesa, ki ni okrašen z narodno troboiko! Na ta način bi vsaj odpadli vsi komentarji, ki so danes v sramoto kočevskim Slovencem! Kočevska ie del jugoslovanske zemlje! Če so kočevski Nemci zares takšni lojalni državljani, kakor to zmerom radi zatrjujejo, naj v bodoče vsaj okrasijo postavljeno drevo z našimi državnimi barvami! Potlej se nam ne bo treba čuditi najnovejšemu geslu »Gottscheer Zeltung«, ki ga je pričel ta časopis z mastnim tiskom objavljati; »Du hoscht lei oin Hoimot!«
Otvoritev bolgarskega parlamenta. Car Boris III. zapušča parlament potem, ki je imel pred zbranimi narodnimi poslanci svoj otvoritveni govor.
Za dom in pridne roke
Materinstvo in vzgoja
Vzgoja sočutja pri otrocih, že v rani mladosti mora mati buditi v otroku ljubezen do bližnjega, usmiljenje do revnih in od narave zapostavljenih. Privzgojiti mu pa mora tudi veselje in voljo do tega, da potrebnim pomaga. Najlažje bo to naredila z dobrim zgledom. Mati, ki je sama dobrega srca, bo imela tudi dobrosrčne otroke. Mati, katera odpodi od hiše vsakega berača in ga celo ozmerja, mati, ki grdo ravna s sebi podložnimi, se ne sme čuditi, če bodo njeni otroci, ko malo odrastejo, surovi in brezsrčni.
Otrok v prvem letu nima pojma o sočutju, ker se še ne zaveda, da tudi drugi čutijo. Pogosto je celo neverjetno krut. Za sočutje je treba razumevanja. Majhen otrok je navadno zelo samoljuben. Boji se za vsako malenkost, ki jo ima. Krčevito stiska k sebi steklenico z mlekom, igračo ali denar, boječ se, da bi mu kdo tega ne vzel. Le malo je otrok, ki bi radi dali drugemu io, kar imajo. Razumna mati bo že v tei prvi dobi navajala otroka k dobrosrčnosti. Ko se začne otrok maio zavedati, mora z brati in sestrami deliti darila. V družinah, kjer je več otrok, je mnogo lažje vzgajati v otrocih ljubezen do bližr njega, kakor pa tam, kjer je samo eden.
Ko ojtrok malo zraste, naj da mati njemu dar za berača, da mu ga sam izroči. S iem bo .v otrokovem srcu vzbudila usmiljenje. Razloži naj otroku, kakšen revež je berač, ki si ne more ■ sam prislužili kruha. Tudi iz svojih prihrankov naj otrok’včasih-obdari berača. Primerno je tudi, če mati navaja otrolca, da kupi
Kako preplatkamo tianovanje
Z okusno prepleskanimi stenami neverjetno povzdignemo, oživimo in spremenimo sobo. Težko je dati za slikanje sob neko natančno navodilo, vendar za nekatere primere lahko povemo, kaj je primerno in. kaj. ne.
bratcu ali sestrici majhno darilce za god. Kmalu bo prišel otrok do spoznanja, kako dobro de človeku, če napravi bližnjemu neko veselje ali dobroto; spoznal bo celo, da je slajše dajati nego jemati.
Ko prične otrok obiskovati šolo, naj ga mati vzgaja v ljubezni do součencev. Kaznuje in pouči naj ga pa v slučaju, če se norčuje iz vaškega berača, pohabljenca ali starega človeka. Zelo slab vzgled uži vajo otroci v družinah, kjer starši grdo ravnajo s posli. Kako naj potem otrok z njimi lepo ravna? In vendar je otrok dolžan služinčadi izkazovati isto spoštovanje kakor proti vsakemu drugemu človeku. Ootroci ne smejo poslom nič ukazovati, ampak jih ja vse prositi. Slabo vzgojo in malo srca kaže mati, ki dovoli, da otroci služinčad zmerjajo ali celo udarijo! Otrok mora videti v vsakem človeku brata.
Pred deco tudi ne sinemo nikoli pretepati živine. To slabo vpliva na otroka in postane krut proti živalim. Ravnanje z živalmi pa je merilo za kulturno višino naroda. Dajmo otroku v oskrbo zajčke, kokoš, golobe ali jagnje; s tem mu bomo najlažje privzgojili ljubezen do živali. Pravtako ne sme mati dopustiti, da se otroci surovo znašajo nad prirodo. Nauči naj ga čuvati in ljubiti prirodo. Otroci naj dobe kos vrta ali njive ali par lončnic, ki jih sami oskrbujejo.
če bomo otroke tako vzgajali, bodo zrastli v ljudi, ki bodo imeli mnogo sočutja, srca in ljubezen do vse stvarstva, ki jih obdaja.
Za sobo, kjer strop ni' ostro ločen od navpičnih sten, bomo izbrali za stene kakor za strop enobarvno slikarijo, ali pa bomo slikarijo z ostrim, precej debelim robom zaključili v višini okenskega vrha, strop pa poslikali z zelo svetlo, najbolje z rumenkasto barvo. To velja za sobe s takozvanimi votlimi ogali.
Kadar se odločimo, da prepleskamo st -
novanje, vedno nastopi vprašanje, kakšno barvo bi izbrali. Za kuhinjo in shrambo, bomo v slučaju, da nista prepleskani z oljnato barvo, izbrali vedno belo barvo. Kdor ima kopalnico, jo naj prepleska z barvo, ki daje človeški koži lepo ozadje. To je višnjeva ali opekasta rudeča barva. Tudi svetlorumena ali pa oranžna barva se dobro obneseta. V prostorih, ki jih uporabljamo za spanje, pa nikakor ne smemo prepleskati sten z oranžno ali rdečo barvo, ker vznemirjata. V spalnico sodi najbolj zelena ali rujava barva. Znano je, da vpliva zelena barva zelo pomirjujoče na oči. Zato je dobro, če jo uporabljamo tudi v delovnih sobah. Sinja barva daje sobi zelo miren in tih videz, vendar ni zelo stanovitna. Temnih sob ne smemo nikoli poslikati z višnjevo, zeleno ali .vijoličasto barvo, temveč vedno s svetlimi, toplimi barvami, na pr.: s slonovina-storumeno, svetlo rumeno, svetlo rujavo ali svetlo rdečo barvo. Majhne sobe bomo prepleskali z raznimi podolgastiml vzorci, ker ti na videz podaljšajo in razširijo sobo. Tudi bela barva sobo precej poveča. Previsiko sobo zniža temen strop.
Ko se odločamo, kako bi prepleskali sobo, moramo upoštevati tudi pohištvo in zavese. Barva sten se mora lepo prilegati barvi pohištva. Orehovemu pohištvu se lepo prilega rujava, rdečerujava, rumena, oranžna, zelena in siva barva ter tudi vse vmesne barve. Za črno pohištvo si bomo izbarli zelene ali rumenkaste stene. K pohištvu iz češnjevega ali orehovega lesa se pa lepo podajo višnjevi vzorci. Obupno je videti, če se barva zaves tepe z barvo sten. Vse barve v sobi naj nudijo očem neko ugodno zaokroženo harmonijo.
Pranim perila
Vsaka gospodinja ima rada lepo perilo. Po perilu, ki se suši na dvorišču, navadno gospodinjo sodimo. Ker je lepo in dobro perilo drago, a mode ne menja vsak hip, kakor vrhnja obleka, je pač najtoplejša želja vsake gospodinje, da bi ga čim dalje ohranila. Trpežnost perila je odvisna od tega, kako z njim postopamo. Saj poznamo slučaje, ko perica pri pranju na perilu več uniči nego očisti.
Naše babice so nosile večinoma debelo, doma tkano perilo. Njim ni bilo treba nanj tako paziti. Današnje perilo je iz tanke in občutljive tkanine, zato je velikega pomena, kako perilo peremo. Cilj gospodinje mora biti, da porabi za pranje kolikor mogoče malo časa in truda, a da perilo vseeno pri tem ne trpi škode. Včasih so se žene pranja kar bale. Danes to ni potrebno, ker imamo za pranje celo vrsto dobrih pripomočkov in navodil.
Preden perilo namočimo, ga preberemo tako, da damo belo, pisano in volneno perilo ter nogavice vsako posebej. Nikakor ne sodi, da bi namakali skupaj namizno perilo, telesno perilo, posteljno perilo, brisače, robce, nogavice, volneno in pisano perilo, ovratnike in druge drobnarije, otroško perilo, poškrobljene kose in kuhinjske cunje.
Belo perilo namočimo čez noč v raztopini sode, da sc vsa nesnaga odmoči. Pisano in drugo občutljivo perilo pa namočimo v deževnico. Iz te vode perilo zjutraj ožmemo, ga namilimo, zmencamo in iz-plahnemo. Za kuhanje perila je najboljši lug, ki ga pripravimo z mehko vodo. če nimamo na razpolago deževnice, so po-
služimo pralnih pripomočkov, ki spremene trdo vodo v mehko. Znano je, 1 gram apnenca veže v vodi 15 gramov mila, ki s tem izgubi veliko na svoji moči. Dandanes izdelujejo tovarne mnogo pralnih pripomočkov, ki olajšujejo pranje, a perilu ne škodujejo. Vsaka gospodinja naj uporablja oni pn^^noček, do katerega ima po lastni izkušnji največ zaupanje.
V	lonec ali kotel za kuhanje naložimo enkrat le toliko perila, da ga lahko obračamo in pride lug povsod do perila. Perilo naj vre najmanj 15 minut med večkratnim mešanjem. Ko je perilo kuhano, ga pustimo tako dolgo v lugu, da se ohladi. Nato perilo šen enkrat pregledamo in z rokami zmencamo madeže, ki so morda še ostali. Kuhano perilo izplahnemo najprej v topli vodi, potem pa tolikokrat v mrzli, da je zadnja voda čista. Veliko težav povzroča šibkejšim ženam ožemanje perila. To delo zelo olajša preprosta kljuka, ki se privije na čeber in pri ožemanju drži perilo na enem koncu. Vendar ni dobro, če perilo premočno ožemamo, ker pri tem pokajo nitke in se perilo predčasno raztrga.
Praktični nasveti
Prhljaj na glavi najlažje odstranimo, če enkrat na teden natremo lasišče z jajčnim rumenjakom. Tako namazano glavo posušimo, potem pa dobro izperemo z mlačno vodo.
Nespečnost. Najboljše sredstvo proti nespečnosti je čaša tople vode, ki jo izpiješ tik pred spanjem. Zanesljivo sredstvo proti nespečnosti pa je tudi sok ene ali dveh čebul, ki ga istotako izpiješ pred spanjem.
Štedenje mila. Pri pranju se milo v vodi po nepotrebnem rabi na vseh šestih ploskvah, ne samo na oni strani, s katero milimo perilo. Zato je priporočljivo, da kos mila na petih straneh ovijemo v stanjol-pa-pir. To pri pranju nič ne moti. vendar pa prepreči preveliko uničevanje mila.
Da ne prekipi mieko, namaži notranji rob posede, v kateri mleko kuhaš, z maslom.
Mleko poizkusiš tako, da vtakneš vanj dolgo iglo. Če ostane mleko na koncu igle, je mleko dobro, če pa zdrkne dol, je to znamenje, da je primešana voda.
Stročje (grah itd.) kuhaj brez soli. Soli šele potem, ko je že mehko, ker sicer moraš predolgo kuhati.
Steklo prevrtaš, če namakaš sveder za vrtanje v živem srebru in v mešanici kafre in terpentinovega olja.
Lesene posode za cvetice ne maži nikoli s katranom, ker ta razjeda korenine rastlin, ampak jih namaži z mešanico lanenega oija in apna.
Zgoščeno črnilo ne razredči z vodo, ker se z njo črnilo kvari, ampak mu prilij kisa.
Obledel rokopis postane čitljiv, če mesto, ki je nčitljivo, namočiš najprej z vodo, potem pa s čopičem, namočenim v amomjaku. Na ta način se stvori žveplena kislina ki rokopis zopet počrni, da ga lahko čitaš.
Vonj po znoju odpravimo/ če se umivamo v vodi, kateri smo dodali nekaj kisa.
Cenena obramba proti moljem je orehovo listje, ki ščiti obleko pred temi škodljivci.
Živalske uši uničiš z vodo. v kateri se je kuhal krompir.
Znojenje nog. Noge moraš umivati v vodi, v kateri prekuhaš hrastovo skorjo. Izmenjavaj toplo kopel z mrzlo.
KUHINJA
Vipavska juha. Namoči čez noč pol kilograma fižola, drugi dan ga zavri, odcedi, nanovo zalij z 2 1 tople "vode, osoli in kuhaj do mehkega ter ga pretlači s fižolovko vred skozi sito. Posebej kuhaj pol kilograma kislega zelja in prideni kuhanemu pretlačeni s fižolovko vred. Nato razbeli 5 žlic olja (lahko
Sinkovo vprašanje.
JANEZ TROP
Ko je stari Ajd stopil iz krčme — do tja ga jc' z veliko mujo spravil njegov sinko Franci - , je postal, da bi si natlačil in prižgal pipo. Sinko ga je še vnaprej vlačil za žepe, ali Ajd sc ga je otresel.
»Počakaj, no!« je godrnjal in se ga otepal. »Pa si ti nažgi pipo v grabnu, kjer ni elektrike! Mama bo že počakala. Boga zahvali, da sva iz krčme! to je pol poti dč doma.« Obrnil se je proti studencu in nadaljeval glasneje: >-Minka vlači vodo, a?«
»Minka, Minka! Kdo pa?« je odvrnila dekla in se zasmejala. Ajd je pristopil bliže, jo začel povpraševati, če hodi kaj k šmarnicam — on bi kaj rad šel z njo, in zakaj ni nocoj šla — taka lepa noč se kaže. Dekla mu je na vse odgovorila, ničesar pa mu ni ostala dolžna, ni se prenehala smejati.
Od dekle ga Franci ni upal vleči; Minka je bila zanj tuja ženska, a tujih ljudi se je Franci malo bal. Obrnil se je in se obesil na plot gostilniškega vrta. Sredi njega so sedeli in kvartopirili stražmojster, gospod starešina finančne kontrole, mesar in še neki gospod, ki ga Franci še ni videl in ki je bil debel. Izpod gosto ozelenelih kostanjev, ki so jim delali streho, jc visela žarnica in jim svetila po mizi, da ni Franciju ušla najmanjša kretnja. Oni kajpada njega ne bi mogli opaziti.
Debeli gospod se je naslanjal na stol, sc oprijemal vrča piva in nekam zviška mežikal. Vedno, ko sc je zahehetnil: »Hehe!«, je izpustil pivo, sc pogladil po bradi 1— ostala dva razen mesarja, sta oba obstala in se čakajoče zazrla vanj, da bi ga bolje slišala •— in potiho povedal nekaj besed.
Tako je!« jc vzkliknil starešina, se zahihital in pogledal proti cesti.
Stražmojster je odložil cigareto na rob mize, se oprijel gumba na suknji in povedal nekaj važnega, oziraje se na gospoda debelega in starešino. A mesar se je opiral z nogo ob mizo, da se je pozibaval in se prepiral.
»Ne«, in »ne«, in »tako«, in »tako! Nikakor ne! Ne, mene nihče! T-ako je biio. Ha!« je slišal Franci.
Starešina je kar zvijalo od hihitanja. Kimal jc proti gospodoma in pogledoval proti mesarju. Vendar mesar ni odnehal. Znova se je prepiral in se zibal, kakor da se njega prav za prav vsa zadeva ne tiče. To je zabavalo starešino, spravljalo v zadrego gospoda stražmojstra, dočim je debeli gospod še vse bolj zviška in mirneje gledal po mizi in govoril, ne da bi se ozrl na mesarja. A mesar jc kričal in si ni dal ničesar dopovedati.
Franci je skočil k očetu in ga potegnil za žep.
»Oče, stepli se bodo! Oče, poglej!«
Ajd je pogledal pod kostanje in pomah-nil sinu, naj molči. »Kdo se bo stepel?« ga je vprašal potiho, a na glas je povedal:
»Gospodje igrajo.«
Odšla sta, tudi dekla je odnesla vodo na glavi. Fant se je oziral nazaj po kvartopircih, kar je jezilo starega Ajda, da ga je nahrulil:
»Kam zijaš? Ali vas tako podučujejo?«
Prešla sta progo in zavila za živo mejo po bližnici proti domu. Po travnikih so prepevali črički', v ribniku pa so regale žabe; drugače je bila noč jasna, da so se videle zvezde na nebu; od Drave je vela topla sapa. Za lesenimi bajtami, ki so si jih postavili agrarci, je Ajd postal in se obrnil proti gošči, da bi nekaj opravil. Sinko jc odšel naprej, a za ovinkom se je ustavil.
V	cestarjevi bajti pod potjo so svetili; Franci se je zagledal skozi nenavadno veliko okno za tako kočo; tudi tu so kvartali. Plešasti cestar sc je čohal po kosmati bradi', se režal s svojimi mišje majhnimi očmi, a Bolcar, ki je sedel za mizo v sami srajci, se je stegoval čez slatinsko steklenko in nekaj dopovedal tretjemu, ki ga Franci skozi oknu ni videl, naj je še tako stegoval vrat. S postelje za mizo se je vzpela cestarjeva Nanca in se zagledala v karte, ki so jih metali na mizo; tudi ce-
starka je pristopila, da bi videla, kako se bo steklo, in si brisala roke v predpasnik.
Ko je prišel stari Ajd, je zagledal Bolcarja, kako se je vzpel izza mize in kako sta obe ženski stegovali vrate. še '3ti trenutek je Nanca zaploskala in zaplesala v rdečkasti jopci, a stara se je samo smehljala in prikiinovala cestarju, ki se jc lokavo smehljal in si gladil brado. Bolcar je nekaj pojasni)_ onemu tretjemu, ki ga ni bilo videti, potlej pa je prijel za steklenko in nalil kozarec.
»Glej, hudiče, kvartajo!« je zaklel Ajd, nekaj zadrkal in pljunil.
Sinko je preskakoval koreninje za njim, na klancem pa ga je povlekel za suknjo in ga poklical:
»Ata?«
»Kaj bi rad?«
»Prejle ste pa tak rekli.«
»Kak?«
*	Gospodje igrajo«, je ponovil Franci.
Ajd se je ustavil sredi koraka in pogledal na sinka.
»Kaj si rekel?« ga jc vprašal. »Kako govoriš?«
»A gospodje bi se skoraj stepli«, jc povedal Franci plaho in se umaknil od očeta, da ga ne bi dosegel.
»Kaj pa tebe to briga, kako jaz rečem«, mu je dejal in krenil naprej. »Ali mogoče meniš, da sem pijan, da me boš imel za norca? Nakj sinko, nikdar!«
stana« je bil velik sprejem v »Linden-hofu«. Poleg umetnikov je prisostvoval ves ugledni Dortmund. (Dortmund ima 535.000 prebivalcev!) Mestni župan dr. Bannecke se je zahvalil Ivanu Bre-zovšku, da se je odzval pozivu ter dirigiral »Tristana«, ki da bo v njegovi interpretaciji ostal v neizbrisnem spominu Dortmundčanov. Svojo čašo je župan dvignil na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Kralj. Visočanstvo kneza namestnika Pavla in šefa vlade dr. Stojadinoviča. »Dortmunder Zeitung«, »Westfalische Zeitung«, »Tremonia« in drugi listi so polni slavospevov za g. Brezovska. In dortmundska mestna občina mu je podarila plaketo s pergamentom, ki poveličuje njegove zasluge na umetniškem polju. Sijajna afirmacija Slovenca na nemški
Od reveia do ministra
Edouard Herriot ..mora rešiti•• Francijo - Sijajen govornik. ki razvnema srea Francozov
Župan mesta Lyon je lagoden, vendar marljiv idealist, ki mu je usoda namenila vodstvo druge najjačje francoske politične stranke. Stranka se imenuje radikalno-socialistična, pa ni radikalna in ne socialistična. Vsestranska osebnost gospoda Herriota daje dobrodušno sliko njenih ciljev, njenega tempa in njenih meja. Vsekakor je to uvaževan faktor, kajti vsak povprečni Francoz je — radikalsocialist.
Edouard Herriot je bil rojen leta 1872. v Lyonu, kjer živi od rojstva. Leta 1905.1 je bil izvoljen za lyonskega župana in to funkcijo vrši še danes. Kadar postane lokalna opozicija resna, gre g. Herriot navadno v občinsko hišo, kjer se po navadi razjoče in potoži z vso vehemenco romanskega človeka. Nato ga seveda redno zopet izvolijo in mestni svetniki se še sra rnujejo, kako neki je bilo mogoče, da je sploh bila postavljena še kaka druga kan didadura razen njegove. Herriot je bil v mladostnih letih revež. Njegova kariera je potekala takole: učitelj, profesor na Ikonski univerzi in naposled poslanec, minister, ministrski predsednik, predsednik zbornice itd. Herriot je mojster, ki zna igrati na klaviaturi čuvstvenosti. V ^ota-lem je človek, ki strastno ljubi dobro jedačo in pijačo. Mala južina izgleda v očeh gospoda Herriota takole: juha, dve postrvi, jerebica, mnogo raznega sočivja,
močnata jed in sir. Vse to po navadi »zalije« z dvema steklenicama burgundca. Svoje zdravje pripisuje dejstvu, da se je od mladosti abstiniral od — alkohola, z izjemo vina, piva in likerjev. Leta 1924. je postal prvikrat predsednik vlade. Evropa je prisluhnila, saj je smatrala njega in Macdonalda onstran Rokavskega kanala kot oličenje neke nove dobe evropske sprave. Herriot je oče francosko-ruske nenapadalne pogodbe. Mislil je tudi, da mora Francija plačati svoje dolgove Ameriki. Zato je moral tudi iz vlade, kajti plačevanje dolgov se zdi vsakemu povprečno poštenemu Francozu neumnost prve vrste.
Herriot je sijajen govornik ter izreden stilist. Svojih govorov nikdar ne čita, najraje jih stresa iz rokava. Njegova najljubša gostilna je restavracija »Mere Brazier« v Lyonu. Spisal je tudi več knjig. Med njimi najboljšo studijo o Madam-' ^'-a-mier in najboljšo knjigo, ki jo je kdorkoli spisal o Beethovnu. S svojo stranko se je precej skregal. Leta 1935. je bil že osamljen. V Blumovi vladi že ni dobil ni-kakega portfelja. V svojih velikih dnevih je bil premočan, pozneje pa premehak. Vedno ga navdaja misel, da mora »rešiti« Francijo. Pred kom ali čim, tega sam ne ve povedati.
Slovenec dirigiral v Dortmundu •Tristana* in .Prodano nevesto'
Znani dirigent beograjske opere Ivan Brezovšek je te dni z velikim uspehom dirigiral v Dortmundu v Nemčiji »Tristana« in »Prodano nevesto«. Wagner in Smetana. Nemec in Čeh. Oba v interpretaciji Slovenca z nemškimi solisti, zborom in orkestrom. Sijajen akord večnega stremljenja po lepoti, ki ima svoje genije — bodisi produktivne ali reproduktivne — v vseh narodih. Ponosni pa moremo biti Slovenci, da je žel slovenski dirigent v tujini tako velik sloves. Ivan Brezovšek je dovršil konzervatorij v Dortmundu in tam je prvikrat javno vihtel taktirko. Dortmund mu je priredil res prekrasen sprejem. Po predstavi »Tri-
Pretekli teden je obiskal romunski ministrski predsednik patrijarh Miron Christea poljsko prestolico Varšavo. Ob tej priliki je imel več razgovorov s poljskimi državniki. Na podobi vidimo patrijarha Mirona, ko je položil venec na grob neznanega vojaka v Varšavi.	_________
operi v Dortmundu spada brez dvoma med aktivne postavke našega kulturnega delovanja v tujini.
Krsta s telefonom
Nekateri ljudje se silno boje navidezne smrti. Tako tudi sofijski trgovce Sotir Konstantinov, ki je določil v svojem testamentu sledeče: v krsto, ki bo sprejela po njegovi smrti njegovo truplo, mora biti steklenica vode in kos kruha. Iz krste same mora štrleti posebna cev za dovajanje zraka. V krsti sami pa mora biti tudi telefon, spojen s stanovanjem sorodnikov bodočega pokojnika. Konstantinov s ije hotel s tem zavarovati takojšen stik s sorodniki v slučaju, da bi zopet oživel. Mož je pred kratkim umrl. Izpolnili so vsako njegovo željo. Samo telefona mu
poštna uprava ni hotela inštalirati v grob. Namesto aparata so namestili navaden električni zvonec, če bi torej g. Sotir Konstantinov ... kar pa ni verjetno, bo lahko napravil požirek vode, prigriznil košček kruha in potem pozvonil . . .
Razstava v slavoloku, zmage v Parizu
Marsikdo, ki je že videl Are de Triorn-phe v Parizu, si niti mislil ni, da se nahaja pod teraso slavoloka lepa dvorana, ki nudi prekrasen pogled preko Pariza.
V	tej dvorani so sedaj namestili historično razstavo, ki vsebuje slike in spomine na vse slavnosti, ki so se vršile ob slavoloku v zadnjih petdeset letih.
Podoba uničevalnega dela reke Mure, ki je prtekli teden zaradi deževja prestopila bregove in se razlila ob bregovih čez travnike, njive in polja^ Poplavila pa je tudi več vasi ter prebivalstvu prizadela veliko škodo._______________________________________________________
Obmolknila sta, skozi klanec ni rekel nihče besede. Franci je gledal v nebo in štel zvezde. Rad bi zvedel, koliko časa bo še živel. Znenada pa je odskočil, toliko da ni butnil v očeta, ki se je ustavil sredi hoje.
»Kaj se boš bal?« ga je nagovoril Ajd, »Kako, a kako sem rekel pn bajti?« Zmajal je z glavo.
Franci je vedel, da jo zmajuje nad sabo; zato je ponovil:
»Glej, hudiče, kvartajo!« Nasmehnil se je. »Sinko, falot si!« je rekel, in dobro se mu je zdelo. »Pojdiva!«
šla sta. Sinko je znova štel zvezde. Prejle sicer ni naštel toliko, a tisto ne bo veliaio, saj ga je oče zmotil.
A stari se je zamislil, če je vso reč na tanko pregruntal, si je moral priznati, da ta njegov sinko ni brez giave. Kje se le jemlje? Kako ti gre in kaj takega op^zi! On je vedno tako govoril, a svoj živ dan ni pomislil, da bi bila tu kaka razlika, da bi bilo v takem govorjenju kaj narobe. Na obeh krajih so kvartali, a v krčmi bi se »gospodje skoraj stepli«, kakor je dejal sinko ter ga na ta način, skoraj bi rekel, zafrknil. Glej ga> Tudi bi skoraj rekel, da ima falot prav. Ne moti se. Tu ni nekaj v redu z njim. Le da ni tega opazil — a sin je opazil! Navsezadnje je res, zakaj bi bili eni gospodje, a drugi hudiči. Ve, da
ni mislil tako, kakor se je izrazil; kajti cestar in Bolcar nista nikaka hudiča, a vendar! Eni se prepirajo, pa jim reče gospodje — celo malce strahu in spoštovanja je bilo v njem do njih, tu pa ploskajo in se smejejo, v njemu pa se nekaj upre, kakor da bi jim zavidal veselje ter jih imenuje hudiče. Na, kje je zdaj tu razlika? Razlika? Hm? Je razlika, ali je ni? Ali je sploh razlika ali je sploh ni?
Postal je in se ozrl po Franciju, kakor da bi hotel njega povpraševati. Zagledal ga je daleč za sabo; sredi pota je stal in zijal v nebo. Ni ga poklical. Naj grunta nebo, si je dejal, in dobro se mu je zdelo. Bo že prišel za njim, ta se ne bo več izgubil v življenju. Odšel je naprej.
Naj bo še njegov sinko dvakrat pameten, se je jezil, vprašal ga ne bo besede. Da, razlika! Če pametno premisli, je razlika, a če pa še enkrat pametno premisli, pa ni nobene razlike. Saj tu je tisti vrag, kjer ga je ta falot zgrabil in ga navil. Najboljše bo, če prične pri kraju. Če je razlika, v čem je, a če je ni, v čem je ni. Počasi se še mu le svita, kako je vsa reč zamotana. Kako naj odgovori sinku? Očetova dolžnost bi bila, da mu odgovori, če ga otrok kaj vpraša, da mu pojasni, kaj mu ni jasno. Ali —?
Ajd se je znova ustavil, na hitro, kakor da bi ga kdo poklical.
Ali ni mogoče sinku vsa zadeva jasna, ali ni sam tisti, ki je potreben odgovora? Na, to reč bo moral razmisliti. Kje je_ že ostal? Pri razliki. V čem je razlika? V čem je ni? To se mu je takoj dozdevalo, da bo tičal zajec v tem grmu. A kako naprej? Da, kako naprej? Naj vpraša sinka, ko je pa ta njega vprašal? Ne, otrok ga pa ne bo učil vere! Hvala Bogu, a je doma; saj ne bi nikamor prilezel. Treba se bo pomeniti z materjo. V čem je razlika? V čem je ni? Za to gre!
Doma je žena nekaj jezikala, a ker je Ajd nocoj molčal, kar po navadi ni bila njegova navada, so v koči kmalu upihnili svetilko. Ajd se je spravil k ženi, a Ajdla je položila Francija k sestri. Fant jo je zrinil k steni in zaspal.
Na to je Ajd čakal. Obrnil se je k ženi in začel?
»Poslušaj, mama, kaj me je ta najin sinko vprašal? šla sva . . . Videla sva . . . Vprašal me je ... In kaj rečeš ti?« Dolgo ji je pripovedoval.
»Kaj?«
»No, radi vprašanja, radi razlike. Ali je, ali je ni?«
»Ah, trapa, nacedil si se!« Obrnila se je od njega.
Ali je to vse, kar mi meniš povedati?«
»Vse!«
»Dobro, pa zaspi. Jaz ne bom. Kajti ve^
liko vprašanje je to, treba bo najti odgovor nanj. Zaradi sinka!«
»Ti ga le išči. Bog ti daj srečo, samo mene ne ogovarjaj! Nisem lazila podnevi po krčmah!«
»No ja!« Obrnil se je še on od nje, a zaspal ni. Vso noč se je obračal.
Proti jutru se je Ajdla prebudila in ga vprašala:
»Si že zgruntal?«
»Ne še«, ji je mirno odvrnil.
Ko se je prebudil, je sijalo solnCe v kočo. Poparjen in povešen kakor presajena in nezalita mladika na solncu je vstal in vzdihnil.
Kako se naj prikaže sinku pred oči? Kaj mu naj odgovori?
Pogledal je na sinkovo posteljo. Ni ga bilo. Vstal je — hvala Bogu!
S praga se je razgledal po nasprotnem bregu. Nekdo je piskal. Visoko nad kočo si je Franci napravil piščal in piskal na njo. Ajdu se je zdelo, da se mu je odvalil kamen s hrbta.
»Pa saj ni bilo nič takega«, si je dejal in se vrnil v kočo.
Skozi dan, ko je podiral drevje, se je še spomnil na razliko, a z dnevi je pozabil na njo. Vsaj s sinkom se ni nikoli menil o njej.
OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«!
je tudi mast), stresi v razgreto olje žlico moke in 3 stroke sesekljanega česna. Ko se nekoliko zarumeni, prideni zelej. Ko prevre, postavi juho kot samostojno jed s krompirjem ali makaroni na mizo.
Krompir v papriki. Olupi, operi in zreži na kocke 4 debele krompirje. Daj v posodo 1 in pol žlice masti, drobno zrezano čebulo, ščep sladke in ščep pekoče paprike. Ko se čebula zarumeni, prideni pripravljeni krompir. Praži ga med večkratnim mešanjem 10 minut, osoli in - dodaj žlico paradižnikove mezge, nekoliko drobno zrezanega debelega peteršilja in prilivaj počasi 1U 1 tople vode. Ako liočeš, prideni tudi nekoliko kumne. Vse skupaj kuhaj še V4 ure.
Vinska omaka. Razgrej žlico masti ali masla; dodaj pol žlice sladkorja, in ko se sladkor zarumeni, še polno žlico moke ter mešaj, da se še moka nekoliko zarumeni. Nato zalij s^ primerno količino vina. katerega si razredčila, z vodo. Dodaj limonin olup, košček cimeta in klinček, ter sladkorja in soli po okusu. K omaki serviraj dušen riž.
Pljučna pečenka v omaki. Vzemi 1 kilogram pečenke, ji odstrani žile in maščobo ter jo na deski nekoliko potolci. Nato jo osoli in položi v kozo. Prideni žlico masti, košček korenja, peteršilja, nekaj koščkov
čebule, nekaj zrn celega popra in maihen lovorjev list, prilij 2 žlici vode in žlico vinskega kisa. Pokrij in pari do mehkega. Pečenko med parjenjem enkrat obrni. Nato potresi zelenjavo z žlico moke, nkoliko premešaj in prilij 3 žlice kisle smetane ter majhno zajemalko juhe. Pusti, da vse skupaj prevre, nakar pečenko zreži, jo zloži na krožnik in precedi nanjo omako. Pečenko postavi s krušnimi ali žemljevimi cmoki na mizo.
Žemljevka. Nareži na listke 3 žemlje in 3 jabolka, namaži kozico iti nadevaj vrsto že-meljnih rezin, nato jabolka, potresi z žlico sladkorja in ščepom cimeta, nato naloži zopet žemeljnih rezin in jabolk. V lončku stepi K 1 mleka in 1 jajce, polij po žemljah in jabolkih, postavi v pečico in peči pol ure.
Kraljevska pogača. Mešaj v skledi 12 dkg surovega masla, 14 dkg sladkorja in 4 rumenjake ter prideni žlico drobno zrezane limonine lupine, 5 dkg drobno zrezanih mandljev ali lešnikov, sneg 4 beljakov, 13 dekagramov moke in žlico rozin. Vse skupaj narahlo premešaj in stresi v dobro pomazano posodo ter peči v srednje vroči pečici tričetrt ure. Nekoliko ohlajeno pogačo nadevaj z dušenimi jabolkami ali mezgo ter ,jo postavi toplo ali mrzlo na mizo.
POLCE VLJI. SANDALETI SANDALI OPANKI
Velika izbira
uoprc Dictgc
in vse druge vrste
Damske
Specialiteta
tvrdke
svilene, najnovejše moderne barve a din 11*—, 14*—, 17*— do 29*—
flor nogavice
trpežne, a din 11*—, 12-—, 15*—, 19-—, 25*— i. t. d.
kombineže, rokavice
mmmammmmmmmmammmmmmmmmammamsmsmamaBmmasm^ansmms'
zelo lepe, trpežne od din 25*— naprej sandalete, gandi, dežniki
Damski plašči
najnovejši modeli
Velika izbira in najugodneje v konfekciji
Zenon III Moserjeira ul. 1
Telef. 37-5-55 Zastopnik:
FRANC VOGRIN
Maribor, Ma strova 15/1
Tel. 26-64
beseda 0*55 din, dopisovanje po 1*50 din; fnse-ratni davek do 40 besed V-din, nad 40 besed 2- din. Za šifrirana pisma se plaia 10*— din. Za odgovor je priložiti 3-din v znamkah
FRUSKOGORSKI BISPR
NAJBOLJŠE
in
NAJCENEJSE
Maribor, Vetrinjska ul. 26
da zaslužite 1000 Din mesečno doma. Dopis«:
„Anos“ Maribor
Orožnova 6
Priletite znamko!
so aktovke rožne torblee denarniee in nahrbtniki
najprimernejše darilo
Velika izbiral Nizke tenel
Ljudska samopomoč
VAN KRAVOS
z velikim vrtom ugodno na prodaj. Naslov v upravi.	129
Za izkazano mi zaupanje izrekam svojim cenjenim odjemalcem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Obenem si dovoljujem vljudno sporočiti, da sem svojo papirnico prodala gospodu
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem z dnem prevzel staroznano papirnico
A. Platzer
I. KARBEUTZ-U
Papirnico bom vodil v dosedanji obliki in isti priključil še mojo dosedanjo trgovino s pisarniškimi potrebščinami in pisarniškimi stroji.
Priporočam se še za nadaljnjo zaupanje in naklonjenost ter beležim z odličnim spoštovanjem
Prosim, da ohranite mojemu nasledniku isto zaupanje, ki ste
ga izkazovali meni.
I.Kaibeutz
A. Platzer
9 Gosposka uS. 3
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Francfe Gerželj, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.