SOLA_
PETDESET LET »FEYNMANOVIH PREDAVANJ«
JANEZ STRNAD
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani
Leta 1964 so izsla Feynmanova predavanja o fiziki (The Feynman Lectures on Physics) Richarda P. Feynmana, Roberta B. Leightona in Matthewa Sandsa [4]. Nekateri jih imajo za najznamenitejšo fizikalno knjigo [1], drugi navajajo, da je izšla v najveCjem številu izvodov [2]. V angleSCini jih je izšlo veC kot poldrugi milijon. Prevedli so jo v vsaj l2 jezikov in samo v ruSCini je izslo veC kot milijon izvodov. Posvetimo uCbeniku nekaj pozornosti.
Edini se ziveCi piseC M. Sands je opisal, kako je prislo do knjige [2]. KoneC petdesetih let prejsnjega stoletja ni bil zadovoljen z uvodnim predavanjem fizike na Kalifornijski tehniski univerzi CalteCh. Študenti so se pritozevali, da se v prvih letnikih ne sreCajo s sodobno fiziko. Predstojnik oddelka Robert BaCher sprva nad predlogi za spremembe ni bil navdusen. Sands pa je zanje pridobil R. Feynmana. Dobro ga je poznal, odkar sta leta 1944 skupaj delala v Los Alamosu pri naCrtu Manhattan. Mnenje so podprli se drugi Clani oddelka in BaCher je popustil. Fordova ustanova je naCrtu namenila dober milijon dolarjev.1 Izvajanje naCrta je nadzoroval odbor s predsednikom Leightonom in Clanoma H. ViCtorjem Neherjem in Sandsom. Neher je kot uspesen eksperimentalist imel na skrbi izdelavo novih poskusov. Leighton je z uCbenikom Principles of Modern Physics leta 1959 studentom priblizal sodobno fiziko. Glede sprememb programa pa je bil zadrzan. Sestanki so pokazali, da on in Sands ne bosta mogla zblizati stalisC.
Ze po izstrelitvi Sputnika leta 1957 so osnovali odbor PSSC (PhysiCal SCienCe Study Committe), ki naj bi prenovil amerisko srednjesolsko fiziko. Odbor je sprozil tudi pobudo za izboljsanje uvodnega pouCevanja fizike na visokih solah in v ta namen imenoval Komisijo za fiziko na kolidzih (Commission on College PhysiCs). Sands je bil Clan komisije in ji je med letoma 1964 in 1966 predsedoval.
Sandsu se je zdelo, da zadeve teCejo prepoCasi. Pomislil je, da bi slo hitreje, Ce bi bil pripravljen prevzeti uvodno predavanje Feynman, ki je bil znan kot uspesen raziskovaleC in izreden predavatelj. Sprva so se pojavili ugovori, da se nikoli ni predaval novinCem in daje nepogresljiv na podiplomskem studiju. Postopno se je Feynman navdusil nad predlogom, da lahko uvodno predavanje oblikuje po svoje. Postavil pa je pogoj, da predava samo
^Ustanovila sta jo leta 1936 Edsel Ford in Henry Ford z namenom, da deluje v dobro človeštva. Nekaj casa je bila najbolj cenjena ustanova svoje vrste na svetu. Med drugim je podpirala tudi razvoj poučevanja.
enkrat. Naposled so ugovore utišali z mislijo, da ne kaze nasprotovati, če si Feynman Zeli predavati. Večji del dodeljenih sredstev so porabili za izdelavo novih naprav in za plačilo kolegov, ki so prevzeli prejsnje delo sodelavcev novega predavanja.
Po polletni pripravi je Feynman jeseni 1961 začel z uvodnim predavanjem. Na teden je predaval dvakrat po uro. Študenti so imeli se uro vaj, ki so jih vodili podiplomski studenti ali člani oddelka, in tri ure laboratorija pod Neherjevim nadzorom. Predavanja so snemali z magnetofonom in fotografirali popisano tablo. Strojepiska je sproti pretipkala besedilo s trakov. Leighton je kljub začetni zadrzanosti zavzeto sodeloval in ob Sandsovi pomoči sproti urejal zapise, ki jih je nazadnje pregledal Feynman. Tako so studenti kmalu po predavanju dobili v roke zapiske predavanj.
Na drugih univerzah so zvedeli za predavanja in poizvedeli, ali bi bilo mogoče dobiti zapise. Oglasili so se tudi zalozniki. To je pripeljalo do odločitve o učbeniku. Najboljso ponudbo je dala zalozba Addison-Wesley, ki je lahko knjigo izdelala od začetka do konča. Obljubila je dostopno čeno, ker ni bilo avtorskih honorarjev [2]. V knjigi je besedilo teklo na notranji poloviči strani, slike in pregledniče so prisle na zunanjo polovičo strani. Tako stolpčev besedila ni bilo treba posebej lomiti. Na predlog za naslov Fizika ena s tremi avtorji se je Feynman odzval uzaljeno, čes da sta imela Leighton in Sands zgolj »vlogo stenografov«. Pristal pa je na naslov Feynmanova predavanja o fiziki.
Leta 1962 so se nadaljevala predavanja v drugem letniku. Leighton je tedaj ponovil predavanje v prvem letniku in prepustil urejevanje zapiskov Sandsu. Odločili so se tudi, da bo poseben, tretji del namenjen kvantni mehaniki. Nekaj predavanj za ta del je Feynman dodal na konču leta 1963. Delo se je nekoliko zavleklo, ker je Sands tega leta prevzel mesto pomočnika direktorja Stanfordskega čentra za izgradnjo velikega elektronskega linearnega pospesevalnika (SLAC). Kljub temu se je vse končalo po načrtu.
Učbenik je dozivel veliko ponatisov in posebnih izdaj. Leta 1964 je Feynman imel izredno predavanje Gibanje planetov okoli Sonca, ki so ga izgubili. Ko so ga nasli, sta David L. Goodstein in Judith R. Goodstein uredila Feynman's Lost Lecture. Leto po Feynmanovi smrti 1988 sta David Goodstein in Gerry Neugebauer pripravila Commemorative Issue. Skrajsani različiči Six Easy Pieces leta 1994 in Six Not-So-Easy Pieces leta 1998 sta vsebovali samo po sest poglavij. Sledili sta New Millenium Edition v uredni-stvu Mičhaela A. Gottlieba in Rudolfa Pfeiferja in Definitive and Extended Edition. Gottlieb in Ralph Leighton (sin Roberta in Feynmanov prijatelj, ki je z njim bobnal) sta leta 2005 pripravila Feynman's Tips on Physics. Exercises for the Feynman Lectures on Physics. Knjiga je zajela stiri poglavja, ki so jih v prejsnjih izdajah spustili, med njimi tri poglavja o resevanju nalog, ter Sandsove spomine [2]. Naloge je spočetka pripravljal Robert Leighton v sodelovanju z Ročhusom Vogtom.
Izslo je več brosiranih izdaj ter zvočnih in video posnetkov, samostojnih ali dodanih knjigam. Tezko je dobiti pregled nad vsemi izdajami, uredniki,
založbami in lastniki založniških pravic. Osnovna Feynmanova predavanja so od konca lanskega leta prosto dostopna na spletu vsaj v dveh razliCicah, Caltechovi in na spletni strani Predavanj [4].
Leighton in Sands sta Feynmanu izrocila svoji zasnovi programa, a program predavanj je oblikoval Feynman sam. Kolikor je bilo mogoce, so v besedilu ohranili njegov neposredni slog. Zaradi Feynmanove odsotnosti je peto in sesto predavanje prevzel Sands. Predavanji Cas in oddaljenost in Verjetnost pa nista posegli v osnovno Feynmanovo zamisel. Prvi del je bil v glavnem namenjen mehaniki, sevanju in toploti, drugi elektrodinamiki in tretji kvantni mehaniki. Feynman pa se ni drzal ustaljenega reda. Pogosto je posegel naprej in tudi vpletel veliko snovi, ki je sicer uvodna predavanja ne vsebujejo, na primer Odnos fizike do drugih znanosti, Linearni sistemi in pregled, Simetrije v fizikalnih zakonih itd. Na nekaterih mestih je namignil na svoje raziskovalno delo, na primer pri elektromagnetni masi ali nacelu najkrajsega casa in nacelu najmanjse akcije. Theodore Welton, ki je s Fe-ynmanom studiral na Massachusettski tehniski univerzi MIT, je omenil, da »stevilna poglavja izvirajo neposredno iz gradiva, s katerim smo se srecali - dodam naj, da z zadovoljstvom - v teh letih« [3].
Feynman je v svojem predgovoru menil, da je »bila vsa stvar v bistvu poizkus. [... ] Vprasanje je seveda, kako dobro je poizkus uspel. Moj pogled -zdi se pa, da ga vecina ljudi, kije delala s studenti, ne deli - je pesimisticen. Ne mislim, da sem opravil zelo dobro za studente. Ce pomislim, kako je vecina studentov resevala naloge na izpitih, mislim, da je sistem neuspeh.« Po mnenju Goodsteina in Neugebauerja je bilo novincev na predavanjih vse manj, vse vec pa podiplomskih studentov in clanov fakultete. Sands je bil drugacnega mnenja. Obzaloval je tudi, da je predlagal predgovor. V naglici ga je Feynman posnel na magnetofon se pod vtisom Sandsovega obvestila o 65-odstotnem uspehu studentov. A kaze, da je Feynman svoje mnenje pozneje spremenil. Enemu od zivljenjepiscev je namrec izjavil, da so Predavanja ena od najboljsih stvari, ki jih je naredil. V odzivih v Fizikalnem forumu na spletu naletimo na mnenje, da so Predavanja »krasne knjige, ki vas bodo naucile pogleda na fiziko od dalec. Navdihnila vas bodo in imeli boste obcutek, da prvic v zivljenju zares razumete. Nikakor pa vas ne bodo naucila resevanja fizikalnih problemov ali vas pripeljala do boljse ocene«. Stevilni studenti se s tem strinjajo. Vecina fizikov pa ima predavanja za prvovrsten dosezek. Feynman je v epilogu zapisal: »Zelel sem vam dati nekaj obcudovanja cudovitega sveta in fizikov pogled nanj, za kar verjamem, da je velik del prave kulture modernega casa.«
LITERATURA
[1]	T. Phillips, The Feynman Lectures on Physics, Nature 504 (2013), 30-31.
[2]	M. Sands, Capturing the wisdom of Feynman, Phys. Today 58 (2005), 4, 49-53.
[3]	T. A. Welton, Memories of Feynman, Phys. Today 60 (2007), 2, 46-52.
[4]	The Feynman Lectures on Physics, www.feynmanlectures.caltech.edu, ogled 31. 1.
2014.