Redacci6n y Admlnistracl6n C. HAMON USTA 5158 T. A. 50 - 5502 Bs. Aires ★ Naročnina: Za eno leto $ 8— Za pol leta $ 5.— ^a inozemstvo 2 Dolarja Posamezna štev. 20 cts. SiomsKi Glas REGISTRO NACIONAL 1NTELECTUAL DE LA PROPIEDAD No. 225027 (LA VOZ ESLOVEHA) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD KSLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA. ORGANO DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS o n O 'Z W H < ILi 2: U K H O o £ u UJ < U I FRANQUEO PAGADO Concesi6n N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Concesion N’ 1551 ^®TO (ASO) II. BUENOS AIRES, 5 I>E NOVIEMBItE (NOVEMBRA) DE li)47 Nfim. (štev.) 2« l»A JVIUJER EN EL PLAN QUINQUENAL DE LA R. F. P. DE YUGOSLAVIA Asegurar en la medida mas amplia la participaccion de la mujer en la economia”; asi reza el articulo 14 de la Ley referente al Plan Quinquenal ^Ue esta en pleno desarrollo en la Republica Federativa de Yugoslavia en el £Ue no solamente el obrero especializado tendra trabajo sino tambien todo aombre o mujer no especializados pudiendo durante el transcurso del mismo j*ečTar a seri o. Este plan quinquenal es de Capital importancia no solamen-para los hombres sino tambien para las mujeres, ciudadanas de la R. F. P. **e YugosJavia. Su realizacion — renovacion de la industria, progreso de la jJSricultura, elevacion del nivel cultural, etc. — traera a nuestra patria la in-~ePendencia economica liberando completamente de los explotadores e impe-^listas extranjeros a las riquezas naturales, todo lo cual acrecentara enor-^emente su poder defensivo. El plan no podra ser cumplido en otra forma Por otros medios a no ser mediante la participacion de todas las fuerzas Vlyas de Yugoslavia en las que se hallan comprendidas tambien las mujere3 ??rupadas en el Frente Antifascista Femenino de Yugoslavia. Esto traera alibi emente la completa abolicion de la explotacion del hombre por el «ombre y creara tambien una base material y estable de la definitva libera-®l0n de la mujer yugoslava que fue tan descuidada en el sistema social y an-‘ipopnlar de la vieja Yugoslavia. La obrera trabajara mas faciclmente, des-jju®s de la renovacion de algunas ramas de la industria. sobre maquinas mo-"ernas, con una mejor proteccion sanitaria, en las condiciones de nuevos me-?®50s tecnicos, condiciones que han sido previstas por el plan. Ella podra “^bajar mejor cuando su chico se encuentre cuidado en los asilos o en las plez*s de amamantamiento u otras institucioneš anexas a las fabricas y de forma la produccion de la mujer sera mas grande y mejor. La supera-Cl°n de la produccion del trabajo significa, en un regimen como el de Yu-Soslavia, el aumento del salario y la rebaja del precio de los productos de °nsunuci6n y no el enriquecimiento de los industriales como sucede en to-08 aquellos paises donde el regimen social se apoya en bases capitalistas. . ' • • La introduccion de la mecanica y de la auimica en la agricultura cons-*TOira un gran alivio en la vida y actividad de la campesina. Ello reempla-el trabajo lento y pesado del arado tirado por bueyes, que a mienudo ebia realizar la mujer en Yugoslavia, por el trabajo pronto y facil del trac-El apoyo especial que el Estado presta a las cooperativas del trabajo Sricola — sin las cuales no es posible una completa liberacion de la mujer ^ contribuira a asegurar un progreso economico y material mas g'rande y 11 consecuencia un mayor desarrollo de la cultura de la mujer campesina .. c2' superacion de la produccion de la eriergia electrica en una propor- te°H ^^0//° con re^acion al ano 1946, liberara a la mujer de una gran par- de trabajos domesticos que le son atribuidos permitiendole cumplir las de-dad ^areas m^s facilmente. El plan preve lžt inversion de grandiosas canti-^ cs necesarias a la elevacion del nivel de la ciencia y la instruccion de j~“®era que en ese sentido se hallan abiertas grandes posibilidades a la mu-las que anteriormente carecia casi por completo. ^ La eertidumpre de la mujer, de que la realizacion del plan le aportara e a ^ueva vida, una vida mejor y mas sensata le impulsa a participar con q^asrao en todas las acciones y empresas en favor de su cumplimiento, lo pCons^tuye al mismo tiempo una garantia de que el plan quinquenal de F- P. de Yugoslavia sera no solamente cumplido sino tambien sobrepa- Vj. realizacion, el cumplimiento del plan que nos ocupa formara las nue- Vo Jnujeres — mujeres libres, valientes, instruidas, las mujeres de un nue-«po.., — y es ahi ji justamente donde reside su mas grande significado. ‘J. I. V. *MAGA PROTIFAŠISTIČNEGA TRŽAŠKEGA D ELAVS1VA •tlj- 8tu proglasili splošno stavko, ki so no enotnostjo izvojevali novo zmago. . •>* pridružili tudi trgovci, obrtniki Po dogovoru z zavezniško vojaško u- ^ privatnih uradov. Stavka je bi-^^r°glašena zaradi odpusta članov odbora iz službe, kar fcftl 8^av^a velik napad na vso sindi-^^anizaeijo. Enotni sndikati so splošno stvko v ladjedelnici V 1ar^a> v tovarni pri Sv. Andreju fcila l adjedelnici Sv. Roka. Stavka je jaii. rati protest proti pasivnemu zase pr,,lu zavezniške vojaške uprave, ki Wav ne zanima za probleme de-A demokratičnih in sindikalnih , Tržaški delavci so z borbe- pravo so enotni sindikati prekinili splošno stavko, potem ko je bil med enotnimi sindikati in vojaško upravo dosežen sporazum, po katerem se člani tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka vrnejo na delo, aretirani tovariši pa spuste na začasno svobodo. Na podlagi tega sporazuma je mestni odbor enotnih sindikatov za Trst objavil prekinitev splošne stavke o polnoči dne 24. sept. Tržaški delavci so pokazali s to stavko njihovim sovražnikom, da so njihove organizacije nedotakljive in da hočejo mir v svoji majhni državi. Polnomocni Poslanik FLR1 v Rrgentini General major ' France Pirc, se Uraca u Bs. Rires Uradno poročajo iz Beograda, da t7u-goslovanska Vlada ne predvideva in ne želi prekiniti diplom-atične odnošaje z Argentino in General Major Franca Pirc, jugoslovanski polnomocni Minister se v najkrajšem času povrne v Buenos Aires. Minister Pirc je odpotoval v Beograd, da obvesti natačno Vlado o dogodkih, kateri so se dogodili v čile. General Velebit je izjavil, da se jugoslovanski Minister v Argentini povrne v Buenos Aires takoj ko uresli zadevo glede aretacije dvojice jugoslovanskih diplomatov od strani argentinskih oblasti, kakor tudi glede dogodkov, ki so povzročili prekinjenje diplo-matičnih odnošajev s čilensko Republiko. Izjavil je nadalje, da Jugoslavija ni želela prekiniti diplomatične odnošaje z Cilejem, toda postopanje Cilenških oblasti je dovedlo, da je bilo prc kinjenje neizbežno. Dodal je, da Jugoslavija želi obdržati prijateljske zvezs z vsemi južnoameriškimi republikami. Omenil je glade kopje pisma, ki se govori, da je bilo pisano od strani enega jugoslovanskega diplomata s.voji soprog’i in katero je bilo v časopisju objavljeno, kot dokaz, ki ga ima v rokah čilenska Via da napram jugoslovanskim predstavnikom, ter rekel, da se gre tu za najna-vadnejšo falsifikacijo. * Kakor smo čitali, je čilenska Vlada pred tednom uradno izjavila, da pisma poslana od strani Svetovalca Daliborja Jakaša svoji soprogi vsebujejo le nekak ključ glede delovanja, ker da D. Jakaša ni poročen ter nima nobene soproge. Op. Ured.: Po uradnih poročilih lahko javljamo, da se General Major France Pirc povrne v Buenos Aires v sredo 12. t. m. ODPOTOVAL JE SVETOVALEC POSLANIŠTVA F.L.R.J. V BUENOS AIRESU. Na poziv Vlade F.IR.J. je odpotoval iz Buenos Airesa, dne 23. oktobra Svetovalec Poslaništva Dalibor Jakaša v; spremstvu svoje soproge in male hčerke Krasne. V pristanišču so Svetovalca Daliborja Jakaša in družino pozdravili predstavniki izseljeniških ustanov iz Buenos Airesa in okolice ter veliko število 1 jugoslovanskih izseljencev. u-.ri >/nr • v t . ;jin nnlnMIsm s ni PROTEST GORIŠKIH SLOVENCEV ",I!iU Pisali smo že o krvavih dogodkih v Slovenskem Primorju, zlasti v Gorici, ki so se vrstili po odhodu zavezniškega vojaštva. Neofašistične banditske tolpe so nekaj dni razgrajale ter uničevale po Gorici, varnostni organi pa so stali mirno ob strani in se niso ganili. škodo na slovenski lastnini Jahko cenimo na preko 80 miljonov lir. Gostilničarji, trgovci, izobraženci, delavci in obrtniki so se morali umakniti na podeželje, de izognejo napadom nasilne drhali, ki je načrtno ropala po sloven-venkili lokalih. Ti krvavi dogodki v Gorici so vzbudili ogorčenje pri vseh jugoslovanskih in demokratičnih narodih, pa tudi med italijanskimi proti-fašisti. Po prvih pogromih je odpotovala delegacija Slovencev v Rim, da izrazi svoj protest zaradi kršitve določb mirovne pogodbe. V Gorico je prišla komisija pod vodstvom podtajnika notranjega ministrstva Marazza, ki je v Gorici sprejel vse druge delegacije prej, kakor slovensko. V razgovoru s slovenskimi delegati je prefekt dejal, da bi bilo pametno, če bi se voditelji demokratične fronte začasno preselili. Nova italijanska uprava je takoj po--kazala na očiten način svojo namero,5 da onemogoči slovenskemu življu v Italiji samoupravo. Sedaj skušajo gotovi italijanski krogi prikazati stvar takb, kakor da so zagrešili te vandalske ga* jfli minilo« pade in poškodbe razni neodgovorni ' elementi. Toda goriško slovensko ljudstvo je politično zrelo in je od vsega1' početka prepoznalo to hinavsko dvolično politiko. To ljudstvo je preživelo črne dneve fašističnega terorja, farizejske zavezniške zasedbe. Preživelo bo tudi zle nakane in namere sedanjega De Gasperijevega nasilnega in nazad-njakega režima. 11: o i <1 ZA SLOVENCE NI KRUHA Predsednik italijanske vlade De Ga-speri je poslal v Gorico posebnega odposlanca Marazzo, ki je v črnih letih Ji '•< 1942/43 obiskoval taborišče smrti na Rabu, kjer je pomrlo na tisoče Slovencev in Hrvatov, in ki sedaj ni štedil s hinavskimi, bizantinskimi besedami, ko; : je sprejel v Gorici delegacijo goriških"'''; Slovencev. . , < r. r oni. -r Kakšna pa je v resnici “novaUiitali-^«" janska politika, kažejo dogodki sami. Goriški nepfajšisti so ubrali novo tak-/ tiko, potem ko se Jim ni posrečilo, nar od domescati z italijanskimi fašističnimi-begunci iz Reke in dnxgod.„Vse kaae,/ da gre za načrtno organizira«©, akcijo vo« z&, odstranitev Slovencev iz Gorice in okolice. * KRATKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE Ljubljana: 1. septembra je pričela o-bratovati največja livarna v .Jugoslaviji in sicer zavodi “Litostroj’ v Ljubljani. En del tovarne se že gradi, do-čim drugi se proizvaja. V tem se ravno kaže sila našega delovnega ljudstva, ki izpolnjuje obveze gospodarsko indu-stri-ajlslcega plana. Na slavnostni o-tvoritVi sta govorila maršal Tito iti minister za industrijo LRS Prane Leskovšek. V bližini tovarne zida podjetje Gradis mogočne stanovanjske bloke. • * Beograd: Od 30. septembra do 1. oktobra se je vršil Kongres Zveze borcev Narodno Osvobodilne Vojne, ki je bil sklicanza to, da izvrši čimtesnejšo povezavo borcev .partizanov, ki naj zastavijo vse svoje sile, tako kot v borbi tako tudi pri obnovi in zgradnji naše države. Govorili so maršal Tito, jninister za notranje zadeve FLRJ Aleksander Rakovič. V imenu udeležencev Narodne Osvobodilnega boja Slovenije je pozdravil Kongres minister Franc Leskovšek. Kongres je izvolil Izvršni Odbor, katerega predsednik je maršal Tito in plenum in nadzorni odbor Zveze Borcev. ❖ Ljubljana: izseljenci so se v veliki množini odzvali klicu domovine, ki jih zove zopet nazaj v domači kraj, kjer je danes za vse kruha dovolj in nihče ni prisiljen, da si išče zaslužek drugod po svetu. 15. oktobra je prispel iz Metza v Franciji transport izseljencev rudarjev obstoječ iz 500 oseb. Dne 5. oktobra je prišel iz Belgije transport z 330 povratniki. Omenjeni transport je prispel iz Ljega, centra največje premogovne industrije v Belgiji. ‘28. septembra sta prispela iz Westfalije dva transporta z 31 izseljenci povratniki. 24. septembre je prispelo 200 iz Ho- landije. II. septembra je prispela druga skupina izseljencev iz Kanade s pa-robrodom na Reko, bilo jih je 500, na poti jih je iz Nove Zelandije in Avstralije 900, iz Holandije 500, iz Belgije 500 in iz Kanalde 500 povratnikov. Na Jesenicah je prirejena prehodna baza od koder se odpošlje izseljence-povratnike v bazo v Kamnik, kjer se odpočijejo in se jih pozneje porazdeli po njihovih željah. Izgrajeni so izseljenski stanovanjski bloki v Celju, Kočevlju in Hrastniku, gradijo se stanovanja za izseljence tudi po drugih industrijsko razvitih krajih. Naši bratje, ki so se povrnili v domovino se vključujejo v petletni gospodarski proizvodni plan. Z upravičenostjo hvalijo socijalni ustroj nove Jugoslavije. * Ljubljana: Slovesnost začetka obrata ljubljanske nove livarne “Litostroja” se je spremenila v splošni praznik vsega delovnega ljudstva Ljubljane. Iz vseh strani so prihajale delegacije, ter velike množice ljudstva, ki so hotele prisostvovati temu svečanemu trenutku. Delovni kolektiv “Litostroj” se je marljivo pripravil za to ^slovesnost. Livarna je bila okrašena z velikimi slikami Lenina, Stalina, Tita in Kardelja. Na tej slovesnosti je prisostvoval tudi maršal Tito. * Ljubljana: Mestna Ljudska Oblast, je prevzela mestno klavnico. Do novembra 1946 je vršila ljubljanska mestna kla vnica samo usluge, dajala je svoje naprave in prostore drugim interesentom. Z novembrom 1946, pa je prevzela mestna klavnica po sklepu Mestne Ljudske Oblasti tudi preskrbo mesta z mesom v svoji režiji, poleg tega je pričela pripravljat tudi mast. Ljud- MEDNARODNE VESTI ITALIJA Fašizem ni še uničen, tako nam dokazujejo poročila, ki od tam prihajajo. Danes se isti pojavlja v raznih oblikah in z različnimi imeni, vedno pa z enimi in istimi nameni. Vzkliki fašizmu in Mu-soliniju, kakor tudi celo manifestacije,, vse to nam dokazuje, da niso bili povzeti i e koraki za popolno iztrebljenje istega. Ena izmed teh skupin nastopa pod imenom ‘‘Movimiento Social Italiano” in je v rimskih mestnih volitvah celo dosegla tri zastopnike. Kot izgleda vlada je nekaj ukrenila za preprečiti razvoj omenjene stranke in je iz tega namena aretirala par voditeljev iste, kakor tudi znanega advetnika An> brosinija, kateri je v začetku leta zagovarjal enega izmed Matteotijevih morilcev. FRANCIJA Občinske volitve v Franciji so potekle mirno. Socialistična stranka je odvrgla predlog kom. stranke za skupen nastop in tako s tem- dala možnost da je generala De Oaulle-jeva stranka dobila večino glasov. Na drugem mestu je Kom. Stranak in z mnogo manj glasovi na tretjem mestu so socialisti. Vlada kateri načeljuje socialist Ra-madier je dobila dne 30. okt. zaupnico, katera dejansko pomeni prav malo, da je temu tako, nam bodo dokazale spremembe pred katerimi se naihaja francoska republika. Vlada je dobila 300 glasov, 280 je glasovalo pa proti. NEMČIJA Nemška policija je aretirala deset članov zloglasne belogardistične tolpe, katera šteje okrog sto članov in se nahaja v amerikanski coni. Aretirani so bili oboroženi z modernim orožjem in njih organizacija nosi ime po belogardističnem generalu Bender, kateri je bil za časa okupacije Ukrajine šef policije. * TURČIJA Dne 29. okt. je poteklo 21 let odkar je bila v Turčiji proglašena republika. Ob tej priliki je v Angori defiliralo okrog 7.000 vojakov, kateri niso bili več opremljeni s starim, ampak z modernim angle-šlco-amerikanskim in nemškim orožjem. ROMUNIJA V Bukareštu je pričel proces proti bivšemu vodji agrarne stranke doktorju Ju-liu Maniu in drugim 18. voditeljem opozicije, kateri se morajo zagovarjati radi dajatve -informacij tam' nahajajoči se angleško-amerikanski vojaški misiji. JUGOSLAVIJA Radi oddaje neresničnih poročil sta morala zapustiti Beograd amerikanska časnikarja Mary Lester in njen soprog. Prva je bila poročevalka United Press-a in dru gi pa “The New York Times’’-a. Viktor Savtlfl upravnik pri Obveščevalnem Ministerstvu je izjavil, da v bodoče lahko vrši to službo v Jugoslaviji kak drugi «lan agencije United Preš.. NOVfl DRZAVNfl JVlEJfl JAED FLRS, ITALIJO IN STO - JEM i i 2190 { 2197^ A20H3 J .t < \ y A fKraniSka-Gora .PcjntebA Ul2227 ^ (L«u ' V'"' 05y.mnuei cvFojda 1 J' CorVnoU/^''' !?/ o Pas’°? dF r čepoVa"° ' ^ I/ L _ I- V I I * # IT\ ’/ i ■ i/ la* « . , # _ V?4 ,7 Im,..— J? ^ loh.BjjJa (7AI- I ■ -> O O h liistfico { *»S6»'“:Vn ' v \ Podordcici I/ o^,or,-3 . c Učili/ J - jjF 7 ,^-r----------- " • j OSlavnik Vi (Sl ' % i ' ! \ N\ 'H l >L. It « "f;PALS*i\ v' v- Ai 1 \/(srad»$£« ■^SORICA il!) r^fn- A\ 'T* i c,;; s/C i w tKi^ x t otok vc "27J; Mctodržicao S-tan/ol rOSTOP^ 1 \ i o *JS0UŠCl«* pc°‘ Mirami^. Toneta Fajfarja strst Uustra novo ustanovljenega mini-tte"Ja 2a lesno industrijo, Viktorja p °a za ministra za preskrbo, Jožeta Ivan t.Za ministra za lokalni promet, Jan« ®?8[ent» za ministra za delo in eza Hribarja brez portfelja. jem. Prišel je skrivaj rovariti proti 0-svobodilni fronti. Vse to dr. Močnikovo protiljudsko delovanje je našlo svoj odmev na velikem predvolilnem zborovanju 12. oktobra v Solkanu, ko je nad 5.000 ljudi pospremilo dr. Močnika do goriške 'meje in mu prepovedalo vrnitev. Z njim vred so pospremili tudi dekana Kretiča, ki je ob kapitulaciji Italije uničil v Čepovanu, kjer je bil župnik, vse dokumente o fašistih in narodnih izdajalcih. Dr. Močnika poznajo zelo dobro mnogi pošteni slovenski duhovniki, ki niso skrivali svojega nezadovoljstva zaradi njegovega imenovanja za apostolskega administratorja. Znani goriški. duhovnik, msgr. prof. Ivančič je dejal ob dr. Močnikovem imenovanju: “Kako si je ta človek sploh drznil priti v Jugoslavijo”. Zaman so vsi poizkusi, ki bi šli za tem, da bi razbili trdno povezano enotnost osvobojenega primorskega slovenskega ljudstva. Ljudstv-o se tudi sprašuje, zakaj vztraja Vatikan na tem, da ostane priključena Goriška pod jurisdik-cijo goriškega škofa, ko se mu je po Hitlerjevi nasilni priključitvi Gorenjske tako zelo mudilo podrediti vso Gorenjsko celovški škofiji. Prav gotovo je tudi, da bi noben pošten slovenski duhovnik ne sprejel upravo jugoslovanskega dela goriške škofije iz rok fašista in znanega sovražnika vsega slovenskega ljudstva, nadškofa Mar-gottija. * RESNICA O LANIŠČU PRIHAJA NA DAN V Pazinu se je pričel proces proti krivcem, ki so zagrešili dogodke v Lanišču. Med obtoženimi sta tudi Cek, župnik v Lanišču in 'msgr. Ukmar, ki je prišel birmat na podlagi posebnega dekreta Vatikana, ki mu ga je izposloval tržaški škof Santin. Msgr. Ukmar je pri zasliševanju priznal, da so “krivi oni, ki so me poslali, konkretno škof. Poleg tega me niso nikjer poučili, kako je s stvarmi.” Ko ga je javni tožilec vprašal, zakaj ni prišel birmat sam škof Santin, je Ukmar odvrnil: “Kako bi prišel, ko ga ljudstvo ne mara.” Tudi je priznal msgr. Ukmar, da je “pri nas velika sovražnost proti škofu Santinu.” Bistvene važnosti pa je Ukmarjevo priznanje, “da oblast ni kriva za incident v Lanišču, temveč župnik, ki je izzval mržnjo in organiziral kmete za borbo. Ni čuda, da je postopek glede botrov vznemiril duho-ve.” Dosedanji potek razprave jasno kaže velik politični pomen tega proce-sa^ Značilno je, da so se dogodki v Lanišču pripetili neposredno po obisku predstavnikov ameriških cerkvd v FLRJ. Temnim silam, ki neprestano rovarijo proti novi Jugoslaviji, je bil očitno potreben nekakšen dokaz o preganjanju cerkve. Italijanski šovinist Skof Santin ter kolaboracionist med drugo svetovno vojno Cek sta bila kakor nalašč pripravno orodje za to zadevo. Iz Ukmarjevih izpovedb je povsem' jasno razbrati, da sta se Santin in Cek, ko je bil v Trstu pri škofu Santinu na obisku, točno zmenila glede poteka birme, in priprav, ki naj privedejo do izzivanja in vseh posledic, ki so nujno s tem v zvezi. ZLORABA URADNEGA POLOŽAJA Mestni odbor Slovansko-italijanske protifašistične zveze v Trstu je na podlagi jk> ložaja, ki Je nastal na Svobodnem tržaškem ozemlju po uveljavljenju določil o žigosanju In registriranju osebnih izkaznic zavezniške vojaške uprave zahteval v posebni resoluciji razveljavljenje odloka fašističnega režima o spremembi slovanskih priimkov v italijansko obliko ter da poskrbi ZVU nemudoma za to, da se odpravijo sistemi, s katerimi se skuša potvarjati narodnost državljanov. Zavezniška vojaška uprava je namreč pri ustanovitvi u-radov za žigosanje in registriranje osebnih izkaznic najela uradništvo, ki slovenščine niti ne razume, niti ne govori. Zaradi te pomanjkljivosti so prišle številne pritožbe predvsem iztr žaške okolice, kjer živijo po večini ali skoraj Izključno Slovenci. Zgodilo se je, da so ti uradniki, prežeti s šovinističnim duhom, zlorabljali svoj uradni položaj, mešali pojme o narodnosti ln državljanstvu ter namenoma potvarjali na škodo slovenskega življa številčno razmerje med obema narodnostlma, ki živita na področju Samostojnega tržaškega ozemlja. Značilno je, da je zavezniška vojaška upra-va, ti je včasih pokazala, da je znala v svojih aktih uveljavljati načelo dvoježlč-nostl, prav sedaj, ko je Samostojno tržaško ozemlje tudi formalno priznano, prekršila povsem Jasno določbo Statuta STO, s katerim se proglaša slovenščina kot u-radni Jezik poleg italijanščine. * ZNANI PROTIFAŠISTIČNI BOREO IZPUŠČEN IZ ZAPOROV Dne 11. oktobra so tržaške oblasti po 100 dnevih zapora vrnile svobodo nekdanjemu uredniku “Partizanskega dnevnika ' dr. Danilu Miliču, po rodu iz Zgonika. Dne 3. Julija so ga aretirali na njegovem stanovanju v Trstu. Jugoslovanska vlada je zaradi njegove aretacije ln aretacije še dveh drugih tovarišev protestirala na pristojnih mestih v Londonu in Washlngto-nu. Pokazalo se Je, da ni bilo nobenega vzroka za aretacijo dr. Miliča, ki Je izkazal svoje protifašistično ln ljudsko mišljenje kot borec narodno osvobodilne vojske. TR2AŠKO LJUDSTVO TERJA RED IN POM IRJENJE Zastopniki delavstva in protifašističnih organizacij iz Trsta so si ob spremstvu nad 5.000 glave množice izposlovali dostop k zastopnika polkovnika Carnesa, predstavnika zavezniške vojaške uprave. Predložili so mu resolucijo, v kateri protestira tržaško ljudstvo proti politični špekulaciji s procesom proti delavcem ladjedelnic Sv. Marka, za kar sta odgovorna ZVU in Delavska zbornica, nadalje proti sistemu ovadb plačanih fašističnih agentov ter proti aretacijam partizanskih borcev. Tržaško ljudstvo terja odstranitev vpliva vseh tistih temnih sil na'področju STO-Ja, ki stalno rovarijo proti pomirjenju in bratskemu sodelovanju, za kar se bori tržaško delovno ljudstvo. Zavezniška vojaška uprava bo morala storiti potrebne u-krepe proti pojavom neofašizma, ki morajo enkrat za vselej Izginiti s področja STO. PO STARIH METODAH Dno O. oktobra se je pričel Šolski pouk na ozemlju Julijske krajine, ki Je bilo priključeno k Italiji. Niso pa italijanska oblastva doslej nastavila slovenskega učiteljstva. Italijanska uprava ne mara upoštevati, da jo n. pr. v Slovenski Benečiji 1.700 slovenskih Šoloobveznih otrok, za katerih poučevanje bi bilo treba 84 učit«. Ijev. Prošnje za namestitev je vložilo 88 učlteljov ln učiteljic, ki so poučevali žo npod upravo ZVU. IZIGRAVANJE SVOBODE TISKA V ppn«°At?n SE VRŠI VELIKA PRIREDITEV V To J5S25 £ k ? , TNICE OKTOBERSKE REVOLUCIJE. 8ov&+i?iv- bo kulturnega in umetniškega značaja, organiziralo 228?BS°rUska- finska, LiUX Til Slovanskega Združenja v Argentini, in Kot NORTE (Las Heras m Malabia) z izbranim sporedom. sledili lovori arg-ent.inska ^ sovjetska fiimna, nato bodo 8d]oS„ ? se kodo izvajale razne točke. Začetek ob 8.30 uri - vstopnina: $ 1—. — Rojaki obiščite to prireditev ruskih bratovi VOLITVE NA PRIMORSKEM IN V ISTRI Dne 30. novemba bodo volitve poslancev v Zvezno skupščino FLR Jugoslavije in v Ljudsko skupščino LR Slovenije ter Hrvatske na vsem priključenem ozemlju Slovenskega Primorja ln Istre. ZBRAL JE 80.000 LIR ZA MORILCE MILKE VRABEC Poročali smo o tragični smrti Milke Vrabec, ki je postala žrtev neofašistične napadalnosti v Trstu. Policijsko poročilo pravi, da Je policija zaključila svojo preiskavo glede morilcev Milke Vrabec ln da je zadevo predala sodniji. Ugotovljeno Je, kako nizko so padli razni šovinistični krogi v Trstu in kako so ti krogi povezani z zločinsikmi napadalci na tržaške demokratične kulturne ustanove ln z morilci Car-dilejeve tolpe. Na dan po umoru Milke Vrabec je neki tržaški pokvarjenec začel zbirati denarne prispevke, ki naj bi omogočili morilcem beg lz STO-ja. Nabral je 50.000 lir, s katerimi Je potem razbojniški "Dodo" zbežal v Denetke, kjer deluje “centrAa”. Po Trstu se klati še več desetin takih tolp, kakor Je ona, ki sta Jo vodila Cardile ln menda tudi zloglasni ‘‘Dodo”. Te tolpe so dobro preskrbljene z orožjem in denarjem. Stvar oblasti je, da razčisti te stvari ln zagotovi varnost na področju Svobodnega tržaškega ozemlja Tržaško ljudstvo Je razburjeno zaradi pristranosti civilne policije, ki nadaljuje stare metode ln ki favorizira fašiste, doilni preganja vse resnične demokrate. Poročali smo o razbijanju neofašističnih tolp v Gorici v dneh priključitve. Te tolpe so med drugim napadle tudi uredništvo slovenskega manjšinskega lista ‘‘So-če” v Gorici in tamkajšnje podružnice “Primorskega dnevnika", škodo cenijo na nad pol milijona lir. To pa še ni bilo vso. Pokazalo se Je, da hočejo neofašisti, ki so v službi De Gasperljevega režima, preprečiti izhajanje “Soče”. Značilno je, da lahko nemoteno izhajata v Gorici slovenski reakcionarni tednik "Slovenski Primorec" ln emigrantski protijugoslovanski tednik "Demokracija'*, ki opravljata sramotno, Izdajalsko delo razbijalcev enotnosti slovenske manjšine. Dana’ Je bila možnost, da bi se “Soča" tiskala v Trstu, za kar pa bi bila potrebna formalna Izjava italijanske oblasti v Gorici, da nima ničesar proti temu, da bi se "Soča” tiskala v Trstu. Niti gorlška kvestura ln niti goriška prefektura nista hoteli dati take izjave in "Soča" zopet ni mogla iziti. V tem postopku Je dokaz, kako sl De Gasperljev režim predstavlja svobodo tiska ln kako misli z Izvajanjem zagotovil, ki so bila dana glede zaščite slovenske narodne manjšine na onem ozemlju, ki Je bilo priključeno k Italiji. • HUDA SUBA NA KRASU že drugo leto je bila na Krasu huda suša. Naši slovenski gospodarji so ze- lo prizadeti. Slaba letina prinaša velike skrbi kmečkemu gospodarstvu na Krasu. Tudi živinoreji preti velika nevarnost, ker zelo primanjkuje sena in knue. Računati je, da bodo morali kra-ski gospodarji prodati letos 30 do 50 odstotkov živine, ker je ne bodo morii,-krnnti. —' ' =======S=====~^« UNION ISTRIANA invita a la FIESTA DE LA CANCIOl^ el 15 de Noviembre de 1947 a las 21 ho-ras en SAN JUAN 782. Se llevard a cabo un seleeto programa y un gran Baile familiar, dirigido y animado por Wence Lazarič. Compatriotas: Concurran! ulova ti* iti <* t A a ----------- v v v Požar Uničil Bogato Knjižnico Slovenskega Profesorja Ves trud življenja prof. Alberta^ 'rinčiča je bil v svoji knjižnici, ker za-imal se je vedno izključno le za splo valo jezike, znanstvenost, io literaturo. Vse njsgovo bogastvo e bilo torej zloženo v predalih, t. j v Ponovno na delo V hiši ulice Alsina se je poduče- industrijske in trgovske 'zadeve, itd. Zahajalo je tja nad 100 učencev, katere je prof. STRASNA NESREČA ZADELA SLOVENSKO DRUŽINO V CORDOBI Cordoba. -šega rojaka vil tekom dolgih let življenja, je bila : a cenilce vredna okrog $ 100.000. Za prof. Prinčiča so bile te knjige pisan« v raznih jezikih največji zaklad i vetu. Med njegovimi glavnimi deli je bil skoro dokončan slovensko -kaste-l;anski slovar, za katerega je žrtvoval celo zadnje desetletje. Jn vse to je sefa, j nepričakovano uničil požar, ki je zbruhnil v torek 23. okt. - Stanoval je prof. Prinčič v ulici Alaina 45.1 v starodavni hiši, kjer je več let podučeval učence v raznih znan-..vetnih gred metilu Prof. Prinčič je S!o-venec,roj n v Brdih pri Gorici. Po do končanih srednjih šolah je obiskova • lovite šolo v Oxfordu, nadalje na Sor honi, razne italijanske univerze in se 'doboko izpopolnil v znanstvenosti še v ;aznih drugih državah. Dobro obvladuje 11 jezikov, deloma pozna 17 in ie sposoben za podučevanje teh, filozofije in znanstva. Želja prof. Prinčiča je vedno bila ustanoviti posebno ljudsko univerzo in da bi se ta želja izpolnila, se je namenil in dospel v Argentino, kjer je že pred 20 leti pričel organizirati, da bi se postavila taka univerza, ki bi bila “od ljudstva, za ljudstvo”. Ko je dospel v Argentino njegova glavn!a prtljaga so bile knjige s katerimi je napolnil 3 kamjone. Bile so to knjige — temelj knjižnice, katero je ogenj uničil. Ni bil zavarovan. O nesreči je prof. Prinčič rekel: “Zapustil sem okrog 6 ure pop. dom in šel podučevat v nek prisoten privaten zavod. Ko sem se čez 5 ur vrnil, se mi je na domu nudil strašen, nepopisljiv prizori Knjižnica je gorela, bil je le velik plamen krog katerega so gasilci z cevmi metali vodo. Rekli so mi,da je to gotovo povzročil slab električni vod, radi katerega je nastal kratki spoj ter tako nastal ogenj, ki je uničil skoraj vse moje knjige. Kar je še ostalo je tudi radi vode in saj vse popolnoma uničeno. Enaka usoda je doletela vse moje papirje, spise, nešteto beležk in tudi slovensko-kasteljanski slovar, ki je bil žepripravljen za ga izročiti v lisk.” Omeniti moramo, da prof. Prinčič ni bil nikjer zavarovan. :njigah. Knjižnico, katero si jo posta- Prinčič podučeval v sobani pritličja in celo na terasi. Svoji učenci so obiskovali profesorja in ž njim občutili nesrečo, ki ga je doletela. Tudi po vseh tukajšnjih založbah,pri katerih je profesor zelo poznan, se je o nesreči komentiralo. Čeprav je prof. Prinčiča doletela ta nesreča, ostal mu je še pogum in rekel: “Prav dobro se spominjam vseli knjig, ki jih je požar uničil. Med temi je bilo mnogo knjig, ki so še edine obstojale od izdaj in katere so vsebovale beležke velikih učenjakov in bile radi tega velike vrednosti. Priti do takih knjig je nemogoče več, toda pripravljen sem pričeti vnovič delo, katero bodo drugi nadaljevali.” Dodati moramo, da je prof. Prinčič malo poznan v naši naselbini, ker bavil se je vedno le v znanstvenih strokah in poučevanjem. Glede političnega prepričanja je kot bi živel v deveti deželi. Poznamo ga, ker je v zadnjem času podučeval na tečaju slov. jezika med mladino Ljudskega odra. Pripraven je tudi, dav bodoče pripomore pri tečajih naše mladine. - Mirni in srečni dom na-Ivana Gorše, je dne ‘23. oktobra zadela velika nesreča, katera je pretresla splošno javnost, posebno pa našo naselbino. Njegova soproga Julka je zakurila peč za kruh. Ogenj ji je čez čas ugasnil in da bi ga spet prižgala je drva hotela politi z nafto. Vzela je v roke steklenico od 10 litrov v kateri je bilo mogoče komaj dva litra te nevarne tekočine in nekoliko polila. Hkratu pa se je ogenj užgal in zajel tudi ostalo tekočino v steklenici. Slišal se je močan pok, steklenica se je razletela na drobne koščke in Julka je v ognju obupno klicala na pomoč. Na nje klice je prihitel soprog Ivan in sosedje, ki so ogenj krog Julke takoj ugasnili. Radi hudih opeklin je bila nesrečna Julka prepeljana v Sanatorio Mayo, kjer so ji brez izgube časa nudili pomoč. Vsako prizadevanje zdravnikov pa je bilo zaman, ker naslednji dan je Julka podlegla hudim opeklinam. Tudi Ivan je pri reševanju svoje soproge zadobil hude opekline na rokah, za katere se je moral zdraviti v istem sanatoriju. Pogreb pokojnice se je vršil v nedeljo, dne 26. oktobra na pokopališču IŠČE SE. Kdor bi kaj vedel za Amelijo in Fani Piščanc iz Cvetovža - Rihemberk ali pa ako bodo same čitale te vrstice naj se oglasijo na naslov: Juan Sebasti&n Bach 4496 - L. M. Saavedra. Sv. Heronima. Da je bila pokojna Julka Dejak por. Gorše dobra mati, poznana in priljubljena je to pričal njen pogreb, katerega se j6 udeležila vsa slovenska naselbina iz Cordobe in okolice. Pokojna Julka je bila iz Dolenje Vasi pri Ribnici na Dolenjskem, kjer zapušča svoje stariše in brata. Tu v Argentini pa pet in sedemletno hčerko ter žalujočega soproga. Bila je 'članica Slovenskega Delavskega Podpornega Društva Edinost v Cordobi in zvesta naročnica Slovenske-pa Glasa. Prizadeti družini naše globoko sožalje ! * ŠE ENA SMRT Cordoba. — V bolnici “Clinica” je preminul, dne 22. septembra Anton Milavič, doma iz Iderskega pri Kobaridu hš štev. 101. Vdomovini zapusČa ženo in šest otrok. Ker nima tu v Argentini nobenega svojcev, je policij® uredila zadevo njegovega inventarja i'1 to v prisotnosti treh prič. Pogreb se je vršil na pokopališču Sv. Vincenca v Cordobi. Naj mu bo lahka argentinska zemlja! SMRT Poročali smo v zadnji številki, da je umrl Ivan Abel Ušaj, doma iz ččrnič, brat našega znanega kulturnega delavca Alojza Ušaj. Pokojnik je bil namenjen, da odpotuje avgusta t. 1. v domovino, a je radi padca na delu moral v bolnico, kjer so ugotoivli, da je radi padca dobil rano na želodcu, ki je dne 13. okto. podlegel. PRVI SPOMLADANSKI Pl K" NIK SLOVENSKE KOLONIJE se vrši v nedeljo 23. NOVEMBRA v OLIVOSU, na zemljišču “LA ARMONIA” - Avda. J. C. Paz 2899; to je 4 kvadre od zeležmške postaje Olivos ali Borges. Na lepem, prostornem in senčnatem zemljišqu se bodo vršile razne tekme, igre in plesna zabava na plošče. Zabave v prosti naravi ne bo manjkalo. Preskrbljeno bo tudi za jedačo, t. j.: okusne klobase in “asado ter potrebne pijače. Prevozna sredstva: Kolektivo 68 iz čakarite, 60 iz Plaza Italia (rudeča številka) ter vlak F.C.C.A. Kdor želi prevoz s kamjoni, naj se obrne za informacije pri odborih posameznih društev. PRIREDITVENI ODBOR SLOV. SVETA Pogreb mu je pripravil brat Alojz in sestra Adela. Tov. Alojz Ušaj se potom Slovenskega Glasa najlepše zahvaljuje odboru G.P.D.S., Slovenskemu Svetu in skupne' Casa 44 VI L LA REAL” — SEPELIOS LUJOSOS AUTOS DE CALIDAD — PARA CASAMIENTOS. de —* Victor M. Herrera Consulte: A v da. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 RESTAVRACIJA IN Peter Benčič Lastnik. INDEPENDENCIA 4202 BAR BUENOS AIRES USTNICA UREDNIŠTVA Franc Ferlila, San Agustln. — Preje-jeli v redu Vašo naročnino in tudi vsoto $ 30.— za rekonstrukcijo Jugoslavije in kateri denar smo izročili U.S.J. Po pošti Šobite tozadevne pobotnice. Anton Gabrijelčič, Pza. Huincul. — Vašo naročnino prejeli v redu. Hvala. Glede zabojev v domovino Vam javljamo, da lu pošljete lahko po pošti na Comi-misitin Coordinadora de Ayuda a Yugosla-via, Avda. Sata Fe 2914, Buenos Aires. Morate zaboj pripraviti dobro z popolnimi r&slovi. Poštnina stane ? 4— za vsak kg. Pozdrave. mu pevsiiemu zboru ter vsem rojakom--ki so poslovili brata Abela. Najlepša hva la tovarišem Kukanji in Leopoldu Ušaj11’ ki sta med našimi rojaki zbrala $ 221 z® kritje pogrebnih stroškov in hvala vsem. ki so pri tenvu prispevali. ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI J. Medved .................... ? 2— K. Mučič ....................... 2.— J. Lazar ....................... 2. R. Počevlnski ............... ,, 1. ' J. Adam ......................... 2. * F. Ferfila .................. ,, 2. ■ J. Kerševan .................. ,, 2. , A. Gabrijelčič,.................... *■-" 1 I. Vever ........................ ,, 2.— Od prej ......................... 225. Skupaj ........................ $ 244.—- Vsem darovalcem najlepša hvala. Kr o j stenica > L Si (t> P O LIP VSA PISALNE IN RAČUNSKE STROJE Prodajam, kujujem ter izvršujem vsakovrstno popravljanje v tej stroki. ANTON VOGRIČ Esmeralda 633 - III n. T. A. 31 - 1774 v ■ O. Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-84 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO SiomsKt Propietario: CONSEJO ESLOVENO CORONEL RAMON LISTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF Adminiatrador: METOD KRALI PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 64-1509. Ivan Cankar”: Ramallo 4962 — Saavedra. MUdski Oder: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502. “jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. ^druženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: iAv. Fr. Beir6 4916, T. A. 50 - 5591 ZASTOPNIKI: Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. 2a Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. j Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. XU,la P da Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. ? .^ballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Larcmaga 2235. Za Šaavedro in okolico: Viktor Metijak: Ramallo 4992. Buenos Aires, 5 de Noviembre de 1947 No. 28 CASCPI/JE V DANAŠNJI I I I i Ne nahajamo se več v dobi, ko je časopise listal in čital le gospod, ker jpnes vsak preprost delavec rad vzame v roke časopis, potom katerega izve aJ se dandanes dogaja po svetu. Kakor si človek dnevno poskrbi zajtrk, .o se tudi potrudi, da si že zjutraj poskrbi dnevnik iz katerega bo čital ajnovejše vesti. Ker pa je bilo in je še vedno časopisje različnih tendenc, človek včasih na to ne pazi ter kupuje katerisibodi časopis, češ, saj vsi pri-reg^‘5 Porocila. Treba je pa, da znamo ločiti lažnjiVa poročila od ti ir ^or časopise, četudi površno, bo takoj izprevidel, da je skoraj ves Posebno pa obveščevaln e agencije v službi reakcionarnih in impe-p ističnih Videli smo v kako neresnični luči nam je pokazalo časopisje J^ško Konferenco, na kateri se je vršil diplomatičen boj glede usode evrop-Kih držav in narodov. Sledimo zasedanju Varnostnega Sveta, kjer se razpravlja o velevažnih zadevah, da bi se prišlo do pravega sporazuma med razum velesilami in se na ta način izognili vsaki bodoči vojni. Vidimo, kako se anes hoče svet zaslepiti s zadevo Grčije. Zunanji Minister FLRJ Stanoje je med zasedanjem splošne skupščine Združenih Narodov jasno doka-H kako so je Grčija odpovedala znatnemu delu svoje neodvisnosti in se Postavila pod gospodarsko in upravno nadzorstvo Z.D.A. Vprašal je, ali je res ‘Ogoče t*»di pred to skupščino s tako slabo zaveso iz di"'a prikriti vmeseni® v notranje zadeve Grčije, Turčije, Kitajske, Indonezije in mnogih ^ugih držav. O takih in podobnih zadevah pa ne izvemo potom reakcio-~®*nega časopisja, ker Vso resnične novice bi bile v škodo imperialističnim 6« !e. časopisje v službi reakcionarnih sil nam to jasno dokazujejo ne- »ana in lažnjiva poročila napram FLRJ in ostalim Slovanskim državam. sako najmanjšo izmišljotino zapadna reakcionarna propaganda izkoristi k Protijugoslovansko gonjo; Da sta bila te dni izgnana iz Jugoslavije dva H ročevalca obveščevalnih agencij New York Tinles in United Press, ni to ,lCP«da, saj sta v svojih poročilih pogostoma blatila voditelje jugoslovanske ^ade in v svojih poročilih le podpirala in omogočala gonjo napram jj'j V poročilih razvidimo, da današnji voditelji v Jugoslaviji ne zanikajo, A* še vse popolnoma v redu, pač pa se trudijo s pomočjo zavednega ljud-v va’. sve stanje dnevno boljša. Ne Samo iz naših tamkajšnjih časopisov, tem-lj ?.3Z nešteto osebnih pisem in slik razvidimo, kako se položaj v Jugoslaviji ^er Sovjetske Zveze ena izmed onih, ki je v povojnem na- v d i vz^ec^ celemu svutu. Ljudstvo je z vso vnemo na delu, da se bo določeni dobi, ne samo dovršil, temveč presegel petletni plan. V naši domo-teoK-r* krez poselnosti, zato ni lakote. Ni pa s tem rečno, da je vsega v tnlju ker narod še vedno občuti posledice zadnje vojne. V pismih, katera eJemamo, nas svojci vedno kličejo naj se čimprej vrnemo v domovino, kjer 111 otavljajo, da nam ne bo manjkalo ne dela in ne kruha, jj .Videli smo tudi kako so reakcionarne in imperialistične sile v trenutku, Ust Jugoslavija zasedla svoje meje na Primorskem in ko je> bilo dejansko Oii vn°v^.eno Svobodno Tržaško Ozemlje, skušale s tendenčnimi in izzivalna es^fni preko Svojih agencij in listov prikazati napeto in nevzdržno stanje do u°Vih meJa^ mec* Jugoslavijo in STO-jem, obtožujoč Jugoslovansko arma-2«*°* napadalko. lzšli so listi z velikimi naslovi: “ODLOČILNA URA V — MIR JE V NEVARNOSTI — NEUSPEL JUGOSLOVAN-ČAxtt0IZKUS VD0RA V TRST — INCIDENT PRI TRSTU MED AMERI-JUGOSLOVANI — RAFALI IZ STROJNIC IN TANKOV SO TITOVE EDINICE — itd. Vse to pa je bila propaganda za-Še jT - velesil in so jo izkoristili za protijugoslovansko gonio. Podobna in njse vesti smo tudi mi čitali in še čitamo v raznih tukajšnjih dnevnikih, ki h reakcionarne liste spada tudi slovenska revija “Duhovno Življenje”, vodifr P°, nav°dilih Vatikana blati in neti mržnjo napram FLRJ in nje Zadp m' ^nhovno življenje” ni več revija, ki je bila posvečena verskim vlad °tm’ *emve° Politično glasilo. V svojih stolpcih zatrjuje, da v Jugoslaviji ta nnv-0r ^er ohj^vlj3- raznovrstne nesramne laži o naši domovini, da bi na Ija sv°In odteSJ1ilo izseljence od svoje matere domovine. Z eno besedo: oprav-^^gyamotno izdajalsko delo slovenske manjšine v izseljeništvu. Ves ti iz i 3rganiza ici • U. S. J .-SLOVENSKI ODBOR Prispevki za rekonstrukcijo F. I/. R. Jugoslavije Centralni odbor in Ženski pododbor. Nabrano potom tovarišice štefl Križman ln tov. Slavkota Bratuž. Darovali so: Po $ 100.—: Ivan Sojer. * Po $ 65.—: Slavko Bratuž. Po $ 60.—: Ivan Ribičič. Po $ 50.__: Ivan Gjurkovič, Olga Be^ sednjak, Franc Mislej, Dinko Ribičič Ili-jin, Miroslav Božič, Ivan Soda Cotič. ' Po $ 40.—: Ivan Bratuž. Po $ 30.—: Frančiška Kofolj de Alber-gante, Albina Ukmar, Franc Ravbar. Po ? 25.—: Karel Kerševan, Ivan Mezgec, Prane Terbižan. Po $ 20.—: Miroslav Bratuž, Marija fcjilo. Prane Sardoč, Mirko Peljhan, Marija Podgornik Jez-ova, Franc in Jakob Pau-čič, Jože Kasamer, Ivan Mislej, Jože Vouk. Skupaj $ 910.00. Potom tov. Karla Bandelj so darovali : Po $ 30.—: Ivan (Premir. Po $ 25.—: Albin Bandelj, Albert Terbižan. Po $ 20.—: Karel Bernetič, Ivan Lipi-čar, Anton Itadolovič, Alojz Terbižan, Alojz Mrzek, J. Zlobec in B. Tančar, Aleksander Zlobec, Oskar Batagelj, Jože Kovačič, Franc Umek, Anton Kocjan, Prane Bezek in Vencelj Veskovo. Skupaj $ 360.00. Potom tovarišev Remec in Košuta so darovali: Po $ 30.—: Ivan Remec, Venceslav Košuta, Karel Peric, Anton Jež, Pavel Stube, Leopold Komel, Franc Bele. Po $ 25.—: Štefan. Leban, Josip Purič. Po $ 20.—: Josip Masten, Filip Boškin, Stanislav Lonc, Ivan Leban, Rudolf Komel, Prane Suderčlč, Emil Semolič, Josip Vidmar, Viktor Gabrijelčič, Vincenc Leban, Viktor Umek, Alojz živec, Mirko Bele. Skupaj $ 520.00. * Iz pododbora San Martin Potom tovariša Krusič so darovali: Po $ 50.—: Josip Krusič, Družina Vidmar, Franc Slejko, Viktor Kovač, Janez črne, Štefan širok in Franc Mlečnik. Po $ 30.—: Franc Poglavec, Lojze Brajnik, Mirko Podgornik, Angela Krusič. Po 25.—: Anton Uršič, Emil Peršič, Valentin Pisk, Karel Filipčič, Franc Birsa in Leopold Sever. Po $ 20—: Janko Polak, Leopold Vodopivec, Josip Rojc, Ivan Kerševan, Alojz Švara, Jože Kovačič, Alojz Bandelj, Mihael aMurič, Marij Šuligoj, Antonija Klun, Lucjan Vatovaz, Andrej Škrbec, Terezija Kpan, Maija Mozetič, Anton Stancar, Ga-špa Nuncija, Ivan irok, Franc Kodrič in Karel Uršič. Skupaj $ 1000.00. V prejšnjih številkah objavljenih ......................... $ 9.020.— V današnji................... ,, 2.790. Skupaj . ................ $ 11.810.— Poprava V “Slov. Glasu” št. 25,pod naslovom: ‘‘Iz pododbora Saavedra in društva Ivan Cankar’ , kjer stoji Po $ 30.—: Albin Vodopivec, se mora pravilno glasiti: Po $ 30.—: Albin Vrabec. Nadalje, namesto: Po $ 50.—: Josipi Frančičin, Ivan župan, Skupaj $ 70.—, tl moralo biti: Po $ 50.—: Josip Frančič. Po S 20.—: Ivan župan. Skupaj $ 70.—: in namesto Po $ 40.—: Štefan Bajt, bi moralo biti: Po ? 20.—: Štefan Bajt in Štefan Bajt. * Izvanredna seja Dne 27. septembra se je vršila, izvan redna seja U.S. J. "Slovenski Odbor”, kr. tere se je udeležilo večje število aktivisto glavnega odbora in pododborov. Posamezne komisije; kakor tudi zastopniki po družnic so poročali kako napredujejo z zbirko. Iz poročil je bilo razvidno, da posebno nekatere komisije prav izvrstno vršijo svojo dolžnost. Tudi podružnice so se dobro izkazale, posebno ona iz Saa-vedre in iz San Martina. Na podlagi poročil nabrana vsota za rekonstrukcijo F. L. R. Jugoslavije znaša okrog $ 20.000, kar znači, da smo dosegli polovico našega načrta. Mnenje navzočih je bilo, da s požrtvo ■ valnim delom bomo izpolnili načrt, toda za izpopolniti ga, ne smemo čakati zadnjega momenta, zato pa apeliramo na vse one, ki niso še prispevali, da isto napravijo čim prej, kajti pomagati rekonstrukciji Nove Jugoslavije je dolžnost vseh zavednih rodoljubov. Rojaki, rojakinje! Pomagajmi prT zgradbi Nove Federativne Jugoslavije, do. tako pokažemo, da smo vredni sinovi naroda, kateri je žrtvoval vse za vsih. * PAR BESED V POJASNILO Čeprav pomožna akcija za rekonstrukcijo Jugoslavije uspešno napreduje, kar narn dokazujejo številke, katere so najboljši dokaz, da večji del našega ljudstvu sočustvuje •/. domovino, katero je naci-fašizem s pomočjo domačih belogardistov opustošll. Malo industrije smo imeli, toda sovražnik je še popolnoma uničil, toda to pa ni bilo dovolj, ker opustošeni so bil: vinogradi, polja, domovi itd. Skoraj dva miljona človeških žrtev, nešteto invalidov, udov in sirot. Vse to je pav mala slika naše domovine, kateo imamo vsi zavedni Slovenci pred očmi. Znano nam je tudi vsem,da v Jugoslaviji uspešno napreduje petletni plan, za katerega izvršitev je potrebno mnogo denarja. V ta namen se vršijo povsod zbirke za rekonstrukcijo, kar pomeni da Jugoslavija še vedno potrebuje naše pomoči. l>obi se ljudi, kateri zatrjujejo, da Jugoslavija ne potrebuje več j)oinoči, toda oni ki to neresnico vedoma razširjajo so nasprotniki Titove Jugoslavije in od tes nimamo kaj pričakovati. Poleg omenjenin so tudi še vali ako bi si naš odbor ne pridržal zase drugi, kateri se izgovarjajo, da bi prispe-30% nabranega denarja. Tem in na splošno vsem čitateljem moramo ponovno povedati sledeče: Od nabranega denarja za rekonstrukcijo F. L. R. Jugoslavije ne ostane niti en centavos ne odboru in ne nobeni nabiralni komisiji. Vse gre za Jugoslavijo. KNJIŽNICA SLOV. SVETA Javljamo vsem članom naših društev, da nova skupna knjižnica posluje ob sredah od 20 do 22 ure ter ob nedeljah od 18 do 20 ure v uredniških prostorih Slov. Glasa, ulica C. R. Lista 5158. Knjižničar. (Društvene vesti sledijo na 8. str.) &NE 29 NOV. SE VRŠI PROSLAVA ČETRTE OBLETNICE ANTIFAŠISTIČNEGA VIJEČA (SPORED IN DVORANO OBJAVIMO V PRIHODNJI ŠTEVILKI) 9tr. « Nftin. (Iter.) 88 — S Novembra 104* SMRT FAŠIZMU 1 Mladinski Glas SVOBODA NARODOM llamado de la Fed. Nlundial de Imnes El Consejo de la FederaciOn Mundial de la Juventud Democrfttica, que ha cele-brado reclentemente en Praga una lmpor-tante reunl6n en la que fueron atenta-mente examinados los problemas de la paz y las necesldades de la juventud mundlal, ha hecho pfibllca una declarac!6n dirlgl-da a la Juventud de los palšes de America Latina cuyo texto rejroduclmos a con-tlnuaclOn: Pop la paz y la democracla— •‘Querldos amlgos: El Consejo de la FederaciOn Mundlal de la Juventud Democrdtica acaba de ce-lebrar en Praga una Importante reuniOn en la cual los problemas de la paz y las necesldades de la juventud mundlal han sldo atentanvente examinados. Como resul-tado de ello, nuestra FederaciOn ha rati-flcado su voluntad de contlnuar y ampllar su decldlda lucha en favor de la paz y la democracla para todos los pueblos. Al mlsmo tlempo el Consejo ha tornado en cuenta 'que los restos del fasclsmo y lus fuerzas reacclonarlas redoblan sus esfuer-ios para lmpedlr la realizaciOn de los anhelos populares y la estructuraclOn de la paz. El colonlallsmo se nlega a recono-cer el derecho de autodetermlnacidn con-sagrado en la Carta de las Naclones Unl-das. Sectores lmperlalistas manlobran ci-nlca y brutalmente con el manlflesto de-slgnlo de lmponer el predomlnlo de sus In-tereses y provocar la_.guerra contra los pueblos democrfltlcos. Creciente Jnflencla de la FederaclOn— “El Consejo ha constatado la crecien-te Influencla de la FederaciOn entre los m&s dlversos sectores de la Juventud de-mocrfttlca. El reclente Festival Mundlal de la Juventud calebrado en Praga y or-ganlzado por la F.M.J.D., 'ha sldo una bri-llante demostraclOn de esa Influencla al-eanzada entre los jOvenes demOcratas del mundo, cuyos Ideales de paz, libertad y blenestar encuentran en la F.M.J.D. su mAs firme defensora. La Juventud demo-crfttlca de Europa. Amfirlcac, Asla y Afrl-ca, de la gran mayorla de los pueblos co-lonlales que luchan por su lndependencia ha hecho de la F.M.J.D. su gran central juvenll en el combate por los derechos de la juventud. Los jOvenes de America Latina— "La juventud de la America Latina no debe ni puede estar marginada de este gran movimlento juvenll mundlal. Cono-clda es su ardlente y tradicional lucha por la libertad e lndependencia en res-fuardo de la soberanla de sus paises y por el progreso y mejoranvlento de las condi-ciones de vida, trabajo y estudio de la Juventud. En la actualidad, nuevas amena-*as se ciernen sobre la Juventud y los pue blos de America Latina. El imperialismo pretende someterlos a sus manejos de do-mlnaciOn, utilizando sus fuerzas y recur-sos para sus fines espansionlstas. Por eso siis problemas han merecido muy especial NOVO STAVBENO PODJETJE Calle Ramin Lista 5552 — TJ. T. 64-1509 Za kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR Zasebno: Calle Virgilio 2941. atenciOn de parte del Consejo de la F.M. J.D. en sus tiltlmas sesiones. A este res-pecto se ha adoptado una serie de medl-das prftcticas tendientes a reforzar y ex-tender nuestros actuales lazos, con los jOvenes compaiieros de la America Latina, de las cuales algunas de las mas impor-tantea son: ■—Eipresar su apoyo y solidaridad para con la juventud de America Latina en su lucha por la libertad, la democracla, los derechos pollticos y econOmicos, por la plena lndependencia del capitalismo ex-tranjero. —Mandar a America Latina una dele-gaciOn compuesta de representantes de los Estados Unidos, U.R.S.S., Francia, Es-pafia republicana, Yugoslavia, uno de los paises coloniales, Checoslovaqula, Canadd y la U. I. A., en octubre de 1947, con el fin de establecer estrechas relacciones con la juventud latino amerlcana, estudiar las condiciones de vida de la juventud, popu-larizar la F.M.J.D. y tomar parte en la preparaciOn y organlzaciOn del Congreso de la juventud latino americana. —Dar instrucciones al Secretariado de la FederaciOn para que establezca un De-partamento Latinoamericano en la sede de la F.M.J.D. en Francia, con el propO-sito de reforzar la Influencla de la F.M.J. D. sobre la juventud de los paises latino amerlcanos y su IntegraciOn en la F.M.J.D. El pr6xlmo Congreso Latino-Amerlcano— "La F.M.J.D. ha dado todo su respaldo al prOximo Congreso de la Juventud de America Latina convocado por la Confe-rencla de dirigentes juvenlles reunida en Cuba en maržo del presente afio. Los pro-bleir.as b&slcos de la Juventud latinoame-rlcana figuran en la agenda de dicho Congreso: lucha por la paz, la democracla y la total lndependencia; el desarrollo ln-dustrial y agrlcola; reivlndicaciones juve-niles en el trabajo y la educaclOn; nece-saria unldad de la juventud, etc. “Nuestra FederaciOn espera que de alli habrž, de surgir la urgente movilizaciOn de la juventud democr&tica de la America Latina, dispuesta a luchar por sus derechos y a contribuir a la derrota de las fuerzas reaccionarias e imperialistas ique amenazan la paz mundial. Por lo tanto, la F.M.J.D. hace un vigoroso llamado a to-das las organizaciones afiliadas a nuestra FederaciOn en la Amfirica Latina y a todos los sectores juveniles coincidentes con blenestar de la juventud, para que tomen nuestra lucha por la 'paz, la libertad y el parte activa en la realizaciOn del futuro Congreso de la Juventud Latinoamericana y manifiesten su solidaridad con las de-rnils fuerzas Juveniles democritlcas que luchan por la mišma causa en el resto del mundo. Finalir.ente el Consejo insiste en poner de manifiesto la urgente necesldad de la unidad de todas las fuerzas juveniles de-mocraticas de America Latina en torno a la F.M.J.D. como el medio mžs eficaz y poderoso para el logro de nuestras aspl-raciones comunes. iVlva la Juventud Democrfttica de America Latina! iViva la unldad de la juventud demo-crAtica del mundo y su lucha por la paz, la democracia y una vida mejor! iViva la FederaciOn Mundial de la Juventud Democr&tica! iJOVENES DEL MUNDO: UNIOS! iADELANTE POR 'UNA PAZ DURADE-RA! El Consejo de la F.M.J.D.” ASAMBLEA JU VENIL EN “IVAN CANKAR” El domingo 23 del mes ppdo. se rea-lizo en la sede de la mencionada so-ciedad Eslovena de Saavedra, una Asamblea Juvenil eonvocada con el fin de reorganizar la Juventud Eslovena del mencionado sector para de esta ma-nera, poder llevar a la prictiea las ta-reas que la juventud reelama se reali-cen a la brevedad. Luego de la discu-sion de un interesante plan presenta-do por uno de los asociados se paso a lo referente al curso del Idioma Eslo-veno. Cabe hacer realizar que se ha deei-dido en principio la iniciacičn del mencionado Curso para el dia 2 de novieai-bre a las 10 hs. por lo que todos los interesados en concurrir pueden hacer- lo el dia mencionado a los efeetos de llenar las solicitudes correspondientes. Este Curso se dictara en la Sociedad “Ivan Cankar” y sera dirigido por su Comision Juvenil. Invitamos a todos los jovenes Eslovenos de Saavedra y alrededores a concurrir al Curso de Ensenanza del Idioma. INAUGURACION DE UNA BIBLIOTECA La Comision Juvenil de la A. Y. L. filial Boca-Centro invita a todos sus so-cios, amigos y simpatizantes en general INOZEMSKE BRIGADE. Inozemske delovne brigade so veči-nomasestavljene iz študentov. Kljub temu, da niso šle vse (zlasti one iz severne Evrope) na progo s pravilnimi predstavami onaši novi državi in prilikah v njej, razviden je globok dojem, ki jim ga je vtisnila delovna vnema naše mladine in vsega našega delovnega ljudstva. Vidi se, da študente poleg državnopravnih, kulturno prosvetnih in gospodarskihh vprašanj zanimajo najbolj čisto politična vprašanja, kakor vloga Ljudske Fronte in Komunistična Partija; naša nova ljudska demokracija, izgradnja soializma itd. Mnogo je tudi govora o naših obmejnih problemih, predvsem o Trstu in Slovenski Koroški. Jugoslovanska mladina se potrudi dati inozemskim brigadam o vseh teh vprašanjih jasno izčrpno in objektivno sliko, tako da ni dvoma, da bodo ti razgovori pripomogli k boljšemu >azu-mevanju nastanka, razvoja ciljev naše ljudske demokracije tudi v državah kjer se to namenoma zamolčuje ali pa potvarja. Sodelovanje inozemskih brigad na mladinski progi je važno torej tudi za medsebojno razumevanje in utrjevanje mednarodne solidarnosti 'mladine, ki zasleduje pač iste cilje in iste ideale: borbo za mir,, za sodelovanje vseli svobodoljubnih narodov in za pravo, ne-potvorjeno demokracijo. al aeto de apertura de su Biblioteca que tendra lugar el dia 9 dc noviembre a las 17 horas en su sede social, sita en la Av. Almirante Brown No. 721 — Capital. En esta oportunidad y despues de las palabras de los respectivos orado-res se efectuarž un brindis para Pr0‘ seguir con un animado baile. FINALIZO EL CAMPEONATO DE FOOT-BALL El Campeonato de Foot-ball organi' zado por nuestra Federacion Juvenil, finalizo el dia 2 de cte. mes, con,e. triunfo del equipo de la juventud de Club Democrata Yugoslavo de D®0”' Sud, que derroto por 1 a 0 el de D.K.l'-Ljudski Oder. El tanto fue anotado a los 10 aninu-tos del segudo tiempo, pese a los inten-tos del companero Jančič, que se des-empeno brillantemente segun los «»-mentarios de todos los asisteutes. » partido transcurrio en un ambiente lfi* tenso, dado que era decisivo, pese a 1» cual se impuso el buen sentido, jalon-n&ndose asi una etapa mds en el histo-rial deportivo de nuestra juventud. t Hubo de todo, hasta “lustradas , pero la “hinchada” no se dej6 eng«' iiar, cuando las faltas evidentes >10 eran penadas. GRŠKA MLADINA PREŽIVLJA NAJSTRAŠNEJŠO HKRATI PA TUDI NAJBOLJ HEROJSKO DORO SVOJEGA ŽIVLJENJA Je izjavil delegat gTŠke demokratih« mladine na zasedanju sveta Svetovne Federacije Demokratične Mladine. “V času,ko vam govorim, sc mora »a tisoče grških mladincev z orožjem v roki boriti za svojo svobodo proti novim okupatorjem. V Grčiji gospodarijo angleški in ameriški imperjahsti-Grška mladina preživlja najstrasne.)*0 hkrati pa tudi najbolj herojsko dobo svojega življenja. Hrabro in odloči*0 se bori proti monarhofašističnemu režimu. Od 52 tisoč demokratov, ki so J1*1 grški fašisti zaprli ali internirali Ji*1 otoke, je po večini mladina. Vojas»a sodišča so obsodila na smrt 415 demokratičnih mladincev, več kot 4.000 nila-deničev je bilo pobil ih brez preiskave-Vse to pa ni zlomilo in ne bo zlomi 0 borbenosti grške demokratične mlad1 ne. Prepričani smo, da je demokrati0' na mladina vsega sveta na naši strani. Ne smejo pa vse te simpatije osla samo pri besedah, ampak se morajo iz" premeniti v materialno in 'moralno P°' moč, ki je nujno potrebna Grčiji v nje ni borbi za svobodo, demokracijo i" neodvisnost. (“Slov. Poročevalce”-) JUGOSLOVANSKO DRUŠTVO “SAMOPOMOČ SLOVENCEV” —MLADINSKI ODSEK— VABI vse cenjene rojake in rojakinje na “LUNCH”, kateri se vrši v NEDELJO 9. NOVEMBRA ob 4 uri pop. v društvenih prostorih, ulica Centenera 2249. Po “lunchu” plesna zabafa na plošče. MLADINSKI ODSEK. Str. 7 a Juventud y la Nueva Vugoslavia mm. Bscudo de la Juventud Popular Yugoslava RATO DUGONJIč, Presidente del Consejo Central de la Juventud Ij. j Popular Yugoslava. tral ^ iPreTS'BntaJ° P°r Rat0 Dugonjič, Presidente dsl Consejo Cen-ore-aniri Cn - PoPular Yugoslava, al Tercer Congreso de la cafgo que ocupaaS1°n “ ^ fU<§ ele?ido por unanimidad para el Saradas: sieron fin a la explotaci£u del hoiubre por el hombre. Se concibe fdcilmente que ninguna de estas victorias no habian podido ser obte- MLADINA JE IZPOLNILA LETOŠNJO NALOGO PRI GRADITVI GOZDNIH KOMUNIKACIJ Pri graditvi gozdnih cest in železnic je prejšnji mesce sodelovalo več ko 6500 hrvatskili mladincev in mladink. V letošnji sezoni je mladina dosegla pri teh delili izredne uspehe. Tako so nidas sin la participacičn tan vasta y al delovne brigade očistile 524.748 kva-impulso hacia el trabajo, tan lir.petuoso dratnih metrov terena, posekale 16.842 que se manifesta entre nuestros obreros, )sotros festejalr.os en estos dtas el 6r»ario de la vlctoria sobre los ocu- V8 ai^08 han transcurrido desde el 2o. j0{ Z680 de la Juventud Antifascista Yu-g^va realizado en Drvar. e* curso de esos dos afios, nuestros ^an °^on'd° victorias de lmpor-loj histOrica que han coronado todos ***«««» y todos los sacrificios he-en la lucha por la Uberaci6n naclonal 'a democracia. . — — .................... lt0 Iasclstas y sus servidores. . . Nues- <^a*8 8e balla en la posicičn veritajo- li * p° desenvolvimiento ulterior de- \ v 0 de nuestro pueblo. Nuestra pa- 8alido de la guerra devastada, pi- fflbie^ eDlP°brecida; y lo que es mas te- Vj' con una cifra enorme de pčrdidas Vrt0*8 hllmanas que llega a 1.700.000 t“ero ffa >08°tros hemos salido de la gue-0 vencedores, con una fuerza mo-rodeados de la atenciOn y la U est.CI6n de la humanidad .democriUica. ^a CllIe nosotros 'gozamos resulta ^8lat 8 la enorme partlcipaciOn y del cj^8 nuestros pueblos en la gue-Cu„. ra el invasor fascista »*•* 'uoui laoi/inin, tf»ban *as hordas fascistas se encon-*° a'to <*e 811 Poder, nosotros lep , II USUL i Uo ItJl? ^8 t echo frente, no deseando nada ^Ou 0 ylvir en libertad y nosotros he-‘^Plicado nuestros esfuorzos sin ^ ** d*1/61110 y 8ln deP°ner las armas has-A) a la vietoria. !#Un j l8®° tiempo, todos aquellos que nmbu'dos de esplrltu demoerStico et) ^es^ro pais porque durante la gue- V a *»cha contra el ocupante, nos-611108 sabido y hemos encontrado la °S l0sPara definir por las armas con to-% ^liores, de crear los' fundamen-4 *UeM.Uestra nueva den ocracia. de poner ls Di-n ^ nuestro pueblo laborioso en nia,10s • \ 6|°8 salido de la guerra devastados ®Mo *'0(*er 80 eneuentra en manos del % ^ Para su blnestar y no para el ser-au^iversos traidores y explotadores. l! 6V° ®'stado ha sido creado que no arina Para la opresMn del pue-r> sino que se organiza pa-8»s intereses. La antlgua Yugo-K 'Wc,r estado de opresi6n naclonal, 0flo8n n’ de explotaci<5n del pueblo la tancamiento cultural, de .obscurantismo, ha desaparecido para siempre. Sobre sus ruinas se han levantado los fundamentos del nuevo Estado, la comunidad de pueblos iguales en derechos fraternalmente unidos, en el cual, por primera vez en la historia el pueblo trabajador de las ciu-dades y de los pueblos detentan el poder en sus manos, y posee todos los medios que ofrece la democracia popular para ob-tener todas las ventajas de su trabajo. Es con un balance semejante que lle-gamos al dia de la vietoria de las Nacio-nes Unidas sobre la Alemania fascista. Sin embargo, la vietoria sobre el ocupante fas cista no ha significado para nuestros pueblos la desmovilizacifin. Ha hecho, en el periodo de trabajos pacificos, movilizarse para realizar tareas por el cumplimiento de las cuales, una mar de sangre do nuestros mejores jfivenes liabia sido verti-da. Nosotros debemos afirniar los progre-sos democrftticos adquiridos por nuestros pueblos en el curso de la guerra, prose-guir y acabar la lucha contra los vestigios militares, ideolfigicos y politicos dol fascismo, pues sus representantes habian siempre sabido hacer “piel nueva”, pero conservando el vlejo espiritu reaccionario. Debemos reconstruir las casas incendia-das, restablecer las vias de comunicacMn destrufdas, poner en estado de explotaci6n las minas, organizar el abastecimiento, en una palabra, restablecer y ren.ozar nuestra economia nacional y proceder en tal forma que ella pueda servir para acjuellos que trabajan y no a un punado de explo-tadores. en tiempo de paz, vemos que este afio ha dos de lar econstrucciSn de Yu^oeslavia Echando una mirada sobre los resulta-sido de una importancla Capital para el desenvolvimiento futuro de nuestra U'a-tria. La vietoria del Frente Nacional en las elecciones, la proclamacičn de la Rc-pilblica, la promulgacifin do la Oonstitu-ci6n que definitivamente ha legalizado todos los progresos demoeraticos obteni-dos en la lucha por la liberaciCn, la puee-ta en estado acelerado de todo lo que lia sido destruido durante la guerra y las grandes victorias obtenidas en la o lira de restauraci6n y de desenvolvimiento de los bienes publicos <]ue son la fuente de la fuerza de las masas populares, de su bien-estar en nuestro pais; estas son algunas de las grandes victorias del ultimo afio. Elias han dado a nuestro pueblo la fuerza y creado todas las condicionos reque-ridas por la reeonstrucci6n y la renovaclčn ulterior de nuestro pais, que aportaron el >80 ’ tJApioiacion «ei puenio la- uuerior ae nuestro pais, que aportaron el e corrupciOn, de violencia, de es- blenestar y expansi6n cultural y que pu- nuestros campesinos, nuestros intelectua-les la boriosos, en nuestra juventud. Nues tros pueblos conclben el hecho que re-construyendo, consiruyendo de nuevo, ellos trabajan por primera vez para ellos mismos y que de esa suerte ponen en de-rrota a los enemigos de la Nueva Yugoes-lavia que, despu6s de haber perdido el poder tientan ahora de obtener ventaja de sus posiciones en el sector econ6mico y de crear dificultades al nuevo Estado popular. La juventud yugoeslava ha festejado el 9 de mayo de 1945 en la forma mžts glo-riosa. Ese dia ella se encontraba en el frente ejecutando las uiti mas cargas contra las hordas enemigas, liberando Zagreb, Ljubljana, Trieste y nuestras otras ciudades y pueblos. De las filas do la ju-ventud, han salido 19 h<5roes nacionales. Mžs de 70.000 j6venes de ambos sexos han obtenido condecoraciones militares por sus mžritos en el combate durante la insurrecci6n y la guerra. La nueva gene-raci6n yugoeslava ha sido objeto de un reconocimionto publico de la cual podra El 18 de noviemhre de 1944, el Presi-dium del Consejo Antifascista de Libera-eternamente confiar. ci6n Nacional toma la resoluci6n siguien-te: “A fin de testimoniar a nuestra juventud del frente, en la retaguardia y en las par-tes no llberadas de nuestro pais. el reconocimionto que ella ha merecido por su heroismo sin igual; con el fin de sefialar delante de todo elpueblo los m6ritos ex-copcionales de la Unifin de la Juventud Antifascista Yugoeslava, la reunifin de la juventud de todos los pueblos yugoeslavos para la lucha contra los conquistadores fascistas y sus servidores, como sus mS-ritos en la elaboracidn infatigable de la fraternidad en nuestros pueblos; El Presiduim del Consejo Antifascista de Liberaci6n Nacional Vugoslavo, por la proposici6n del Comandante S upremo del Ejčrcito Nacional de Liberacion y de los destacamentos de partisanos yugoeslavos. mariscal Josip Broz Tito, decide: Acordar la condecoracin de la Orden de la Liberacičn Nacional a la 'Uničn de la Juventud Antifascista de Yugoeslavia. El Presidente: Dr. Ribar; el eccreta-rio: R. Fchotakovic”. Aquf. debemos acordarnos una voz mSs de nuestros can.aradas caidos en los cam-pos de batalla, en nuestras ciudades no liberadas, en las prisiones y los campos de concentraci6n. Su gloria no ha sido atuortajada en las tumbas, ella vlviril eternamento. Exclamo: Gloria y gratitud a nuestros combatientes caidos en la guerra por la liberacičn, a todos los heroes conocidos ,»• desconocldos que nos han ensefiado como hay que vivir y combatir por el bien dol pueblo. Nosotros les prometemos tiue el espiritu de los hfiroos do Kozara y do Sutjeska, de nuestros magnificos combatientes de brigadas de proletarios, de innume-rables hčroes de todas partes del pais, np desaparecerft jamas. . . Es con ese espiritu que vive la juventud yugoeslava, es con ese espiritu que ella elevara las go-neracionos futuras, con el fin de que ollas no titubeen en sacrificar sus vidas cuan-do se trate de la libertad y de la glo/ia de la Patria . * . .En el pro.vimo numero publlcareiuos la continnacidn od vodstvom _uC ce gospe V. Tomina, postali -umetniki baleta, ki ne zaostaja G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta Grande" SIERHAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m, ODPRT CELO LETO, EADIC Izdelovanje novih aparatov tor vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4650 več prekašajo mnoge baletne skH. • ki nastojajo po mestnih gleda11, jk«P, ? sili J. KROJAČNICA “LA TRIESTlN^ Izdeluje po najmodernejšem ktofi DANIJEL KOSI* V Calderon 3098 - Devoto - Buenos T. A. 50 - 6228 J -- . . 1 TRGOVINA JEST Srečko Turel ★ TRELLES 1402 U. 1 'k le <1 SLOVENSKI DOM Spominska slovesnost Kakor je bilo javljeno, je dne 26. »tobra. Slovenski Dom priredil spojko slovesnost v počastitev svojih članov: Dr. Viktor Kjudra in anea Trebšeta. Zjutraj ob 10 uri so ||*^ali člani, članice in nekateri pri-r«lji pok. v “Slovanski grobnici” na i^Sriti, Predsednik društva je tu od-3 spominsko ploščo z napisom: ‘' Dr. 'ktor Kjuder - V hvaležnost in spo-j 11 * poklanja Slovenski Dom”. Nato tov. Baretto imel govor v katerem Pok. Dr. Viktor Kjuder \ i* °®enil zasluge pokojnega, katere si \ h Pridobil na kulturnem delovanju v k0! tv, ^ Domu. Zaključil je govor: “Na ?^em grobu bo stala plošča, a v naših >«le k° Poleg našega bolestnega čustva H Vsi j — — . tvojega preranega odhoda iz naših i» 11( «li 1* l\ S stal svetel spomin, katerega si si h. ^il s svojimi deli!! Počivaj v miru? pihava Ti!” ^ tu smo vsi prisotni odšli na grob ■ : Trebšeta. Pevci ’so preskrbeli, % ^ ta dan njegov grob lepo okin-^ 8 svežimi cvetlicami. Načelnik pev-°dseka tov. Lojk je odkril spo-'*Sv čo, na kateri stoji napis: ®Jetnu požrtvovalnemu pevovodji v hvaležen spomin - Člani Slokega Doma”. ■■■ed^0 tov- Kovač spregovoril u e° besede: “Ta teden bo minulo H • odkar smo tukaj položili k večne-feMStku našega, celi naselbini po-IJega in priljubljenega pevovodjo ^ pokojnim Trebšetom je W V^rok eden najidealnejših in po-*4 članov Slovenskega Doma samo Slov. Doma, temveč lahko 1110: e(^en najboljših članov naše ?e*iske naselbine. Vseskozi, izvzem-"'Pr1118^0 ^7-jeni0’ J' tekom 16 let je t)(w etrgoma vodil zbore Slovenskega ■ tUv^razne zbore v drugih naših slov. s Mi, kakor tudi skupne zbore ob Ho 1 Ve^jih nastopov. Bodisi kot fant, Pozneje kot ož, preprosti delala .1 pozneje obrtnik, je vedno vest-111 Požrtvovalno izpolnjeval svoje dolžnosti napram vsem našim organizacijam. Ne izpreineimba stanu in ne poklic, ga ni moglo odtrgati od njegovih najdražjih prijateljev pevcev. Izvajanje slovanske glazbe je bilo njegovo največje veselje in zadoščenje. Bil je vseskozi demokratičen človek, zaveden Slovenec, oziroma Slovan. Bil je pravi sin Simon Gregorčičevih planin. Najboljši dokaz njegove globoke rodoljubnosti je dejstvo, da je kljub temu,da je bil navdušen za glazbo vseli narodov, on ni v svojem življenju nastopal z zborom pred slovensko, slovansko ali argentinsko javnostjo s pesmijo, ki-bi ne bila slovanska. Lahko zatrdimo, da je bilo celo njegovo življenje posvečeno samo naši pesmi. Za slovensko pesem je živel in s slovensko pesmijo na ustili je umrl. Dragi France, počivaj v miru, mi pa Te bo'mo ohranili v naših srcih v nepozabljenem spominu.” Ob odhodu iz pokopališča smo obiskali še gomile pok. članic Slovenskega Doma: Irene Jekše, Marije Jazbec in Ide Mavec. FRANCE PREŠEREN m Pok. France Trebše Popoldne se je spominska slovesnost nadaljevala v društvenih prostorih, kjer so bile razstavljene in s cvetjem okrašene slike Dr. Viktorja Kjudra, Franceta Trebšeta in omenjenih treh članic. Tov. Vida Kjuder je v lepo sestavljenem govoru opisala življenje in delovanje Dr. Kjudra. Tov. F. Kovač je obudil spomin na delovanje pok. Trebšeta. Ojačen moški zbor Slovenskega Doma je zapel žalostinki “Usmi-j lise o Bog” in “Vigred se povrne”. ' Ženski odsek je nato vse prisotne po- j vabil na čašo čaja. Moški zbor je za 1 zaključek zapel v spomin pok. Trebšeta par pesmi, katere je pokojni Trebše uglasil.. Pripomniti moramo, da toliko na Ča-kariti, kakor tudi v društvenih prostorih, je bila odsotnost članstva drugih društev skoro popolna. Našim prosvetnim delavcem smo dolžni hvaležnost mi vsi, pa četudi so delovali v enem samem društvu. F. K. Ml K SLOVENSKI ŽENSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR VABI NA »> A l) N c n ^aierega se priredi v nedeljo, dne 16. novembra ob 5 uri popoldne v Prostorih G. P. D. S. ulica Simbron 5148. 2AfiPO ^KONČANEM “LUNCHU” SE VRŠI PROSTA PLESNA Ker je čisti dobiček namenjen za pomoč jugoslovanskim sirotam, abimo da se naši zavedni rojaki udeležijo v čimveqjem številu. ODBOR S. Ž. M. O. M A C I A "SOLEH" ^4» rvicio nocturno de urgencia * ^ Pco. Belr6 4984 U. T. 50-2079 SLOVENSKA BABICA Filomena Beneš de Bileti LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires Kakor smo že v zadnji številki omenili, smo dne 12. oktobra proslavili Prešerna. Tov. Vlado Krma c je iunel sledeče predavanje: ‘■FRANCE PREŠEREN IX NJEGOVE PESMI”. V šestnajstem stoletju je bil Primož Trubar prvi, ki je začet pisati v slovenskem jeziku; z njim začne 'zgodovina novi izraz človeške misli in najvažnejši znak narodnosti. Jezik, katerega si bodi naroda, je s svojimi besedami, njihovimi pomenskimi in slovniškimi zvezami največja -u-umetnina. Jezik je organ s katerim nam ra-zadeva svojo dušo in je zrcalo v katerem gledamo pesniško ozionva pisateljevo in-dividualnosfcv vseh njenih globočinah. Niti Pimož Trubar, niti njegovi nasledniki nam v svojih spisih niso dali svojih izvirnih misli, šele dvesto let pozneje je zasijalo sonce, ko se je prikazal na našem duševnem obzorju — Prešeren. Francč Prešeren je prvi Slovenec, ki je doumel po navdihu in po svoji veliki izobrazbi, da so se ob njegovem nastopu že svetlikali skozi goste hudourne oblake dalji žarki nove dobe za človeštvo in za naš nepriznani, v samem sebi oprti z napakami obloženi, a v pravico in resnico verujoči narod! > ' Prešernove pesmi niso samo izpoved pesnikovih srčnih bolečin in radosti, dvomov in spoznanj, upov in bojazni, temveč dokaz, da je naše ljudstvo ohranilo n« gle-d6 na potoke krvi in solzS,) ki jih je potočilo v bojih s Franki, s Turki in z graščaki v Avstriji, tvorno moč in voljo, doseči na vseh področjih druga evropska ljudstva, se nved seboj zediniti, družbeno preurediti in stremeti po zedinjenju z ostalimi slovanskimi narodi! Prešernovo osebno in pesniško življenje je enotno, preprosto, v jedru pa globoko pomenljivo za našo slovstveno in narodno zgodovino. Naš pesnik Francč Prešeren se je rodil v gorenjski vasi Vrbi, 3. decembra 1800, kot tretji otrok očeta šimna in ma- tere Mine, iz starega kmečkega rodu. Zveze s sorodniki duhovniki so imele deloma upliv na mladostno življenje in prvo šolsko izobrazbo. Prva dva razreda osnovne šole je dovršil pri stricu kaplanu na Kopanju pri Grosupljem, kateri ga je vzljubil in mu dal svobodo pri izbiru poklica v poznejših letih. Tretji razred ljudske šole je končal v Ljubljani zadnje leto francoske okupacije 1. 1813. Tu je bil njegov ravnatelj prvi slov. pesnik Valentin Vodnik. Nato je dovršil v Ljubljani šest latinskih šol in dva letnika modroslovnih šol, vedno odličnjak po šolskih uspehih, prvak po vplivu na součence in po kulturnem obzorju. Leta 1821. se je (Prešeren odločil navzlic materinim' solzam in odsvetov stri-cov za študij prava na dunajskem vseučilišču. Veselja za doktorat ni imel a želja Iti na Dunaj, ga je močno mikala v tem da spozna korenine takratne družbene in politične oblasti. Bila je doba, ko je izdihnil nekaj mesecev pred Prešernovim odhodom na Dunaj na samotnem otoku Atlantskega oceana — 'Napoleon Bona-parte, ki je prvi skušal s političnimi načini in sredstvi, ki so postali kvas fašizma, organizirati oprt na pokorščino sodelavcev in vojaške garde, vesoljno evropsko monarhijo novodobnega videza, a srednjeveškega kova. Prav na Dunaju so se takrat zbirali iz vse Evrope politični agitatorji za ohranitev vladarske samovolje in za ureditev držav — kot vladarskih hišnih posestev. Prešeren je dovršil na Dunaju tretji letnik modroslovja nato se je vpisal na pravni odsek vseučilišča.” Nadalje je tov. Krnvac v svojem predavanju obširno pojasnil o prvih Prečerno-vih pesmicah, ki so bile objavljene v “Kranjski čbellci”, ki je izhajala letno in prinašala dela raznih sodelovalcev slov. pesmi. Nadaljeval je: “Odkrito borbenost pa je Prešeren razodeval v pesmih, s katerimi je bičal domače nasprotnike svoje kulturne in družbena zamisli, že pred “čbelico”, poleg nje in TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” Lastnik: PETER JONKE Se izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS CORDOBA BANCO P0LAC0 S. A. linico Banco Eslavo de Sud America Seccidn YUGOESLAVA Atendida por experto personal de esfa naoionalidad. TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Yugoeslavia. CA JA DE AHORROS / CUENTAS CORRIENTES. Doj magnipcos Sorvicios a disposicion de la ColtcHvidad Yugoeslava. SECCION DESCUENTOS. El Banco alenderi de inmedial o s u Solicitud de C redilo. CONSUtTENOS P E R S O N A L M E N T E O POR ESCR/TO TUCUMAN 462 BUENOS AIRES C.CORREO 390 ^ kasneje zoper njo se je krepko uveljavljal slovstveni krožek kranjskega duhovništva. Bili so to nekateri bolj ali manj izraziti pripadniki stroge smeri v tedanjem katollčanstvu, zvesti služabniki avstrijske uradne politike, a ne brez svojevrstne ljubezni do slovenskega ljudstva. Toda zanje je bilo naše ljudstvo čreda, oni njeni ‘‘samski pastirji”, ki so se v svojih zmotah Čutili odgovorne za to, da se bo ljudstvo dalo izkoriščati v njihov prid. Vse njihovo slovstveno delo gre za tem ciljem, da soVražijo lepo in svobodno besedo, češ da je ljudstvu nepotrebna in škodljiva. Nekoliko zavedeni po Kopitarju, ki je bil dunajski vrhovni preglednik za vse slovanske knjige, ki so se tiskale v tedanji Avstriji, nekoliko i zmržnje do Trubarjevih ali Bohoričevih slovenskih črk, s katerimi so pisali Slovenci od srede 16. stoletja, so si duhovniki izmislili svojo novo abecedo s katero so tiskali nabožne, šolske In poučne knjige za ljudstvo. Pesmi "Kranjske čbelice” so ocenjevali kot prazne in nepotrebne igračke. Prešernove pesmi cel6 kot pohujšljive kvante. Ker se niti v sanjah niso mogli priboriti do predstave, da bi bilo slovensko ljudstvo kdaj svoboden in kulturen narod, sa zavračali in preganjali vsak primer svobodne lepe pesmi v našem jeziku. Prešeren je hotel s svojo ljubo pesmijo oplemeniti naš ljudski jezik, ki je kljub sto in stoletnemu potujčevanju ohranil svežost in gibkost izražanja. Prešeren pa je hotel biti pevec svobodnega in častnega naroda. Zato je zapel slovensko ljubezensko pesem, kajti razgovor dveh ljubečih mora biti sam po sebi plemenit in lep. Sočasno z dozorevanjem ljubezenske pesmi postaja tudi Prešernova razmišlju-joča pesem še bolj dosledna v obsodbi splošnih življenskih pogojev, kakor tudi izrazito domačih napak in razmer. V pesniškem življenju jih vežemo z njegovo ljubeznijo do Primčeve Julije, hčerke bogate ljubljanske trgovke. Tu se ponavlja zamotano vprašanje, katerega leta je pričela ta ljubezen. Taltfl so se živo spojile v Prešernovi ustvarjalni domišljiji: želja po osebni sreči z željo po čisti ljubezni in hrepenenje, dvigniti naše prezirano in zasužnjeno ljudstvo v krog svobodnih narodov. Te želje je Prešeren upodobil v ‘‘Sonetnem vencu”, ki je po obliki in Vsebini naša najizvirnejša in najlepša pesniška umetnina. V prvih sonetih izpoveduje Juliji v rahlih in milih besedah usodnost, svoje ljubezni, ki je ne more preglasiti z nobenim naporom volje in uma. Nadalje razkrije našo narodno bolečino in svojo srčno željo, da bi mogel s pesmijo preroditi nesrečno in nekulturno domovino v svobodno in kulturno deželo. V zadnjih sonetih se povrne k Juliji in razlaga njegovo čisto bratsko ljubezen. Sonetni venec raste iz petnajstega soneta, ki ga pesnik imenuje “magistrale”, v čigar je ovekovečil Julijino ime. Velikega upliva v pesniškem življenju je bila v njegovih zadnjih letali Ana Jelovšekova, prirodna cvetlica nenavadne lepote. Služila je najprej v hiši Julije Primičeve, pesniške boginje Prešernove. Julijo Primčevo je ljubil pesnik. Ano Jelovškovo pa človek Prešeren. Julijina Dr. Hinko tialpern Specijalist notranjih bolezni drdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 mati ni videla v Prešernu zaželjenega ženina za hčerko, kajti pričakovala je samo bogat.inca. Prešeren se Juliji nikdar ni bližal, in kakor vemo iz zanesljivih vir'ov, tudi nikdar ni ž njo govoril. Zaljubil se je bil v krasotici Julijo, kakor sam pripoveduje v enem svojih sonetov, na veliko soboto v trnovski cerkvi v* Ljubljani ob božjem grobu leta 1833. Ta Julija se je spremenila v njegovi duši v pesniški ideal in njej je pel najlepše pesmi. Prava ironija je, da ta v nemškem duhu vzgojena Julija niti marala ni za pesmi našega Prešerna. Ana Jelovškova je važna oseba v življenju Prešernovem zategadelj, ker je njena liči, gospodična Ernestina Jelovškova, sestavila po ustnih izpovedbah svoje matere celo vrsto zanimivih spominov na svojega očeta, našega pesnika. Iz neizprosne zapletenosti razmerja z Ano, ki je bilo iz raznih vzrokov neznosno za oba; zanjo nezakonsko mater z strastno željo priboriti si zakon s Prešernom in za pesnika, ki se je zavedal odgovornosti, katel-o si je nakopal ž zvezo z Ano, a ni imel ne dušnih ne gmotnih sil, da bi dvignil Ano k sebi je Prešeren iskal trenutnega mami-laxv kozarcu vina, ki je spodkopavalo njegovo že načeto zdravje. Nezlomljen je ostal samo njegov pesniški dar. In prav v zadnjih letih življenja nam je Prešeren napisal najlepše lirske pesmi. Prišel je v stike z drugimi velikimi pesniki; sodeloval je z češkimi, poljskimi in ruskimi pesniki in pisatelji, ki so vsi kot on stremeli za povzdigo celotnega slovenskega sveta. Maja 1846. pa so bile njegove pesmi zbrane in ubrane takč>, da druga drugo pojasnjuje, da njegov skupni plamen daje večno življenje ne samo njihovemu pevcu, temveč narodu, ki ga je rodil. In sredi decembra istega leta so bile že natisnjene v veliko veselje vsega slovenskega naroda. V tem letu, je po tolikih razočaranjih deloval Prešeren šelš kot samostojen odvetnik v Kranju. Kajti pod Avstrijo so bili vsi odvetniki imenovani od vlade in to v omejenem številu. Toda niti cela tri leta ni užival na svojem mestu sreče samostojnosti in neodvisnosti. Nekako od konca julija 1848 je začel smrtno bolehati in se je z voljo do dela drži pokoncu do pozne jeseni, od novembra dalje je moral zaradi hude srčne vodenice ostati v postelji, iz katere ga je dne 8. februarja 1849 ob 8 uri dopoldne rešila smrt. Vest o Prešernovi smrti je pretresla vse častilce njegovih pesmi, Slovence in druge Slovane, saj nas je zapustil naš prvi slovenski pesnik v najlepši dobi življenja štel je komaj 48 let in bil na višku ustvarjanja naše pristne slovenske pesmi. Svoboden duh in lepota njegovih pesmi sta izraz našega naroda in sta navduševala od Prešeronvih dni do danes vse one, ki so se po Prešernovem zgledu borili z duhom ali z orožjem za to, ... da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! * Slava!, našemu prvemu pesniku, kliče enoglasno ves slovenski narod! PIVARNA — Kroglišče in Kegliščt PODGORNIK FRANC Warnes 2113__________________La Paternal TOV A^R NA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 219-261 VILLA ESCASO U. T. 652-013» Krojacnica Stanislav Mauric VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 . T. A. 59 - 1232 Homenaje a France Prešeren i Caiga a tus pies el polvo de los cien anos Que cubre la imagen de tu insigne figura Para que renazca al mirar de ojos extranos La luz de tu obra como guia de noche oscura. II Sea yo, hija de la patria lejana Quien eleve mi voz en alas del ayer Para renovar en esta patria hermana Tu obra que jamas dejara de ser. III Que vuelva el pasado y se ima al presente Y tu espiritu se haga presente en esta reuni6n De la que surgira el culto permanente De tu obra y de tu recuerdo la devocion. IV France Prešeren Nuestras voces se uniran en vina sola Y a ti llegara nuestra Canci6n de honor: i Oh, poeta! Tu espiritu enamora Como estatua de un dios sublime. Tienes por supremo pedestal el culto Sin rival cuando catitas y cuando gimes Y por suprema inspiracion la aurora. Tu voz vibra plena de ansiedad En tus versos de mušica sublime Que cantan el himno a la libertad. No hay nota por tu acento no emitida Cuando la esclavitud de tu lengua te torturaba el alma Tocas con pasion, ese registro de la vida Donde la infidelidad con el amor empalma. Siempre con igual luz, en tu obra nacen El desengano, la muerte y el amor Y en tu alma dolorida se rehaceii Los espectros palidos y transparentes del dolor. V Tu obra un ideal al porvenir reserva Haciendo en tu tiempo su primer ensayo De tu irente salio la luz, cual Minerva Surgio de la cabeza del dios del rayo Angeles que combaten con vestigio Y que aleanzan vietoria tras vietoria Asi son tus poesias, y la historia Del poeta no conocio en tu siglo Gloria que pueda superar la t,uya. VI Tu genio como un dios supremo Grabo en la paesia tu lengua sublime Abriendo en la inmensidad surcos de oro. Tu espiritu contempla hoy desde muy alto Nuestra unidad solida y brunida Que para ti es el premjo mas alto De tus poesias que son joyas de la vida. VII i Compatriotas! Contemplad en el recuerdo aquel coloso Que ,supo luchat* con teson y sin desmayo Y ved como su espiritu escala majestuoso La mas alta cumbre de la madre patria Y recordad cocmo revelo un mundo en čada grito Cuando su espiritu de patriota se apoyo en el firmaniento Y cuando su alma de poeta exploro el infinito VIDA COMIŠČEK Kadar pošiljate zavoje v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se ^ naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čeViJ* in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite »e p****' no ali telefonično do: Bratov KEtlER CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIR®®, * 1 RojaKi v Rosario in Prov. Santa Fe Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih list*11' obrnite se na našega prevajalca (Traductor Ptiblico Judioial) SAN LORENZO 937 ROSAH# v RDEČI KRIŽ V NOVI JUGOSLAVIJI so časi, ko smo zrli z nezaupa-na Rdeči križ. To je bil čas stare Jjffoslavije, ko smo poslušali lepe be-6 Sospa in gospodov. V praksi pa ni nikjer nobenih prijemljivih učin-... Prizadevanj, ki naj bi jih Rdeči r12 zasledoval in uresničeval. Nova poslavlja je prinesla tudi glede Rde-^ križa povsem nove poglede. Ta Hovi Rdeči križ je tudi ena od po-e>nbnih pridobitev Osvobodilne bor-■ Zaktiviziral je ljudske množice, na-‘vsvoji sredini 200.000 članov in Fjpližno 200.000 pomladkarjev. Danes “lino in vemo, da Rdeči križ pravilno svoje naloge ter da je izva-Je njegovega programa v pravih » ah, da je bilo s strani Rdečega krijmo lani razdeljenih potrebnemu Preb; 'lvalstvu Slovenije nad 800 milijo- . dinarjev raznega blaga. Razen te lov .Je Rdeči križ zagotovil sanitetni ma-mnogim zdravstvenim ustano-delovnim brigadam, mladinskim 5°Vom in počitniškim kolonijam, ove naloge se postavljajo pred naš 6ci križ. Jasno je, da se bo pomoč iz . Seifistva v bodoče zmanjšala. Posle-a Je, da bo treba misliti na rezerve, nujno potrebne kot pomoč ob ve-t “ elementarnih nezgodah. Zaradi v je nujno potrebno, da ohranimo . Cl križ tudi v prihodnje kot številč-(jj^očno, resnično ljudsko organiza- .jjVi Rdeči križ ima svoje mesto in Je obveze v naši prvi, Titovi petji *■ Treba je misliti na enoletne te-bolničarje in bolničarke ter KlEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE ^•'dez 1655 U. T. 67-1411 ^tno STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna im FRANC BANDELJ . *' d* los I,icas 5021 U. T. 51-5184 otroške negovalke. Nadaljnja naloga Rdečega križa je organizacija tečajev za takozvane tovarniške higienike. Na pobudo Rdečega križa Slovenije je 275 mladih ljudi že končalo takšen tečaj. Spričo pomanjkanja zdravnikov na deželi si je nadel Rdeči križ važno nalogo organizacije tečajev za vse vrste zdravstvenega udejstvovanja. Doslej je bilo usposobljenih 690 tečajnikov za prvo pomoč, 988 bolničark Rdečega križa in 202 zdravstvena aktivista. Tudi je razvil Rdeči križ hvalevredno pobudo večernih tečajev, na katerih se ljudstvo seznanja z vprašanji osebne, stanovanjske in naselbinske higiene. Rdeči križ posveča posebno pažnjo tečajem o prvi pomoči ter poučevanju občinstva o vseh problemih prve pomoči z izdajanjem knjig in brošur o prvi pomoči. Treba pa je tudi misliti na tečaje za posam-ezna poglavja iz higiene, za spolne bolezni, jetiko, borbo proti pijančevanju, domača zdravila, fizkulturo itd. Z organizacijo tečajev pa seveda še ni Rdeči križ zajel vseh svojih nalog, saj je Rdeči križ tista organizacija, ki ki je poklicana da priskoči državi na pomoč vselej, kadar gre za stvari, kakor je vprašanje zanemarjenih otrok, j nravno ogrožene mladine, prezaposlenih mater, letovišč, šolskih kuhinj ter drugih ustanov in ureditev, ki kličejo Rdeči križ k sodelovanju. Naš Rdeči križ pa bo lahko uresničeval svoje vzvišene cilje najuspešneje v čim tesnejši povezavi z množičnimi organizacijami, šolami, fizkulturo, sindikati ter socialno zdravstvenimi sveti in aktivi. Ne moremo stati ob strani, kadar je govora o Rdečem križu. Naša dolžnost je, da sodelujemo ter da pomagamo uresničevati naloge, ki jih ima naš Rdeči križ v okviru Petletnega plana. ŠE NIKOLI SE KI m ZGODILO GABER . ,nem dimu je dražil Tomaža v nos. (Nadaljevanje) j Ta trenutek »e mu je zdel primeren, “No pa grem”, je Tomaž končno da se je splazil čez progo. Ko je prišel vstal in si oprtal nahrbtnik. Milka mu j na drugo stran, je bil nevarni del poti je šla odpirat. Ko sta bila že na pra- |za njim. Čakal ga je strmi posekan rob gu, jo je prijelo, da bi ga objela in polj ubila, kot v prejšnjih časih, pa si skoraj ni upala tega storiti. Tomaž je že oprezoval za zasledovalci, ki bi ga utegnili čakati v. temi. Še pred krat- ili potem ga bo sprejel gozd v svoje okrilje. Kolikokrat je že opravil to pol ? Ne bi mogel prešteti. Pri mostu je regljala sttojnica, minometi so bruhali svoje frfotajoče ptice, stražarji so se kini je bil z dušo ves pri njej, zdaj pa I pogovarjali in kadili cigarete. Večer je bil popolnoma odsoten. 'za večerom eno in isto. Morda se je “Kdaj spel prideš”, je šepnila. Ho- ;kda-l toliko sremenilo, da so streljali tela je reči, “bodi previden in pazi l51'1 poslaji, da se je strojnica oglašala se”, pa sc tudi lega ni upala. v bunkerju, numo katerega so sc Čez štirinajst dni. Do takrat pri- j Pazili, toda kdo bi jemal v obzir tako pravi vse. kar sem ti naročil.” J malenkostne spremembe. Končalo se je , . , , . vedno enako, zadnji strmi rob na pose- lo so bile zadnje besede. Zopet je ta potem pa se je začel temin gozd, ko *ZAR "DANUBIO" ta D. UGLESSICH 1 san Martin 2902 U. T. 59-0838 N, Očnica J. R. BOŽEGLAV r*to 2891 U. T. 54-2629 S AVRANT “ČAVEN” IVAN LEBAN Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PACIFIC«” Anton Boianovie CHARCAS 769 — BUENOS AIRES EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Buii Huidobro 4554-38 U. T. 70-6112 bil sani med cestami in stezami, med raztresenimi hišami, ki so se luščile iz teme in za katerimi bi se utegnil skrivati sovražnik. Plazil se je skozi noč, lovil nočne šume in presojal pasje lajanje. Ni čutil utrujenosti, ne težkega nahrbtnika, ki ga je tiščal k tlom. To so bili trenutki, ko je popolnoma pozabil na svoje telo, ko ga je bil sani duh, sama napetost. V gozdičku pod železnico ga je napetost nekoliko popustila. Na poseki pa ga je bila zopet sama- opreznost. Tik pred progo je malce obstal in prisluškoval. Više gori pri mostu je pela strojnica in krogle so mu žvižgale nad glavo ter padale nekam v rob. Potem je parkrat zagrmel minomet. Stražar z bližnjega bunkerja je posvetil j? žarometom, da se je moral Tomaž potuhniti k tlom. Potem je slišal govorjenje stražarjev, nekdo si je prižgal cigareto, zakaj vona po eigaret- je človek čutil, kako mu leze utrujenost v telo. Treba- se je bilo odpočiti. Vsake četrt ali pol ure so se vsedli na mrzle skale ob poti, si brisali znoj s Čeha in s prsi ter brez misli strmeli v sivo |temo. Najrajši bi se človek vlegel in zaspal, pa je bilo treba iti naprej, treba je bilo priti do jutra v taborišče, zakaj naslednji dan so jih čakale nove dolžnosti. Koliko časa še? Kdo bi ved ek Toda, če je pot še tako dolga, nekoč jo bo konec, nekoč bo prišlo tisto lepo, ki je zakopano na dnu njihovih sanj in hrepenenj. Oglušujoč pok mu pretrga nit njego- TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA ie Vega 2931 Bs. Aires T 4V B E N I KOVAČ FRANC ČOHA 6n 2779 U. T. 50-6655 |j Talleres Gr&ficoa “CORDOBA"* Gutenberg 3360 - 5-11-1947