URN_NBN_SI_DOC-WDYOTZAG
Vjesnik bibliotekara H rvatske. Za greb, Društvo bibliotekara H rvatske. God. XIV/1968 br. 3/4, god. XV/1969 br. 1/2—3/4. Druga dvojna številka predlanskega letnika V jesnika bibliotekara H rvatske (št. 3/4), o kateri še nism o poročali, je za nas v celoti zanimiva. Uvodni članek Aleksandra Stipče- viča je posvečen dvajsetletnici Dru štva bibliotekara H rvatske in podaja kratek pregled zgodovine in delovanja društva. V članku »Centralna katalogizacija danas« isti avtor govori o nujnosti uvedbe centralne katalogizacije za SR H rvatsko in se p ri svojem izvajanju sklicuje tudi na izkušnje NUK pri centralni katalogizaciji za Slovenijo. N ajprej podaja kratko zgodovino centralne katalogizacije in oba n aj važnejša vzroka, zaradi katerih se bo treba odločiti zanjo, tj. ekonomski in strokovni. Potem našteje države, ki že im ajo to službo in njihove proble me oziroma težave, npr.: kako sk raj šati čas od prejem a knjige do prejem a listka; kako denarno omogočiti naro čilo listkov tudi najrevnejšim knjiž nicam, ki jim je centralna katalogiza cija najpotrebnejša; kako organizirati naročila, da bi knjižnice prejele listke za vse knjige, ki jih prejm ejo; kako urediti centralno katalogizacijo za tujejezična dela. Pri zadnjem proble m u nakaže rešitev za prihodnost: za m ena z drugim i nacionalnim i centri. Avtor preide konkretno na problem centralne katalogizacije v Jugoslaviji. Pridružuje se m nenju slovenskih bi bliotekarjev proti vključevanju v splošno jugoslovansko službo zaradi jezikovnega problem a. Na koncu še enkrat podčrta pred nosti, zaradi katerih je nujno začeti s tem delom: 1. B ibliotekarji bodo razbrem enje ni in se bodo laže posvečali drugim delom v knjižnici. 2. K atalogni listki bodo dobra in form acija o izšlih knjigah in knjižnice bodo laže pravilno usm erjale svojo nabavno politiko. 3. Katalogi bodo strokovno bolje urejeni. 4. Možna bo ureditev več strokov nih katalogov. Pom anjkljivost pa je, da centralna katalogizacija ne bo mogla dajati katalognih listkov za vse nabavljene knjige, temveč sam o za tiste, ki so tiskane na področju H rvatske. Članka B ranka H anža »Strojevi u bibliotekam a — pomoč ili teret« in Ljerke M arkič-čučukovič »Mehaniza cija u bibliotekama« govorita o pro blemih, o katerih smo že tudi p ri nas precej razpravljali, pa bodo v glavnem verjetno še dolgo ostali sam o nereš ljivi problemi. Oba poudarjata, da z uvedbo strojev v knjižnice ne bomo prihranili denarja, am pak sam o čas. Im a pa tudi sicer m ehanizacija razen pozitivnih tudi negativne strani, zato je treb a uvajanje vsake tovrstne no vosti vsestransko pretehtati. Prej ali slej pa nas ta m odernizacija vendarle čaka, če hočemo s časom vsaj kolikor toliko vštric, saj se bibliotekarstvo že tako čuti ogroženo od dokum enta 12 — Knjižnica 177
RkJQdWJsaXNoZXIy