URN_NBN_SI_DOC-WDYOTZAG

Vjesnik bibliotekara H rvatske. Za­ greb, Društvo bibliotekara H rvatske. God. XIV/1968 br. 3/4, god. XV/1969 br. 1/2—3/4. Druga dvojna številka predlanskega letnika V jesnika bibliotekara H rvatske (št. 3/4), o kateri še nism o poročali, je za nas v celoti zanimiva. Uvodni članek Aleksandra Stipče- viča je posvečen dvajsetletnici Dru­ štva bibliotekara H rvatske in podaja kratek pregled zgodovine in delovanja društva. V članku »Centralna katalogizacija danas« isti avtor govori o nujnosti uvedbe centralne katalogizacije za SR H rvatsko in se p ri svojem izvajanju sklicuje tudi na izkušnje NUK pri centralni katalogizaciji za Slovenijo. N ajprej podaja kratko zgodovino centralne katalogizacije in oba n aj­ važnejša vzroka, zaradi katerih se bo treba odločiti zanjo, tj. ekonomski in strokovni. Potem našteje države, ki že im ajo to službo in njihove proble­ me oziroma težave, npr.: kako sk raj­ šati čas od prejem a knjige do prejem a listka; kako denarno omogočiti naro­ čilo listkov tudi najrevnejšim knjiž­ nicam, ki jim je centralna katalogiza­ cija najpotrebnejša; kako organizirati naročila, da bi knjižnice prejele listke za vse knjige, ki jih prejm ejo; kako urediti centralno katalogizacijo za tujejezična dela. Pri zadnjem proble­ m u nakaže rešitev za prihodnost: za­ m ena z drugim i nacionalnim i centri. Avtor preide konkretno na problem centralne katalogizacije v Jugoslaviji. Pridružuje se m nenju slovenskih bi­ bliotekarjev proti vključevanju v splošno jugoslovansko službo zaradi jezikovnega problem a. Na koncu še enkrat podčrta pred­ nosti, zaradi katerih je nujno začeti s tem delom: 1. B ibliotekarji bodo razbrem enje­ ni in se bodo laže posvečali drugim delom v knjižnici. 2. K atalogni listki bodo dobra in­ form acija o izšlih knjigah in knjižnice bodo laže pravilno usm erjale svojo nabavno politiko. 3. Katalogi bodo strokovno bolje urejeni. 4. Možna bo ureditev več strokov­ nih katalogov. Pom anjkljivost pa je, da centralna katalogizacija ne bo mogla dajati katalognih listkov za vse nabavljene knjige, temveč sam o za tiste, ki so tiskane na področju H rvatske. Članka B ranka H anža »Strojevi u bibliotekam a — pomoč ili teret« in Ljerke M arkič-čučukovič »Mehaniza­ cija u bibliotekama« govorita o pro­ blemih, o katerih smo že tudi p ri nas precej razpravljali, pa bodo v glavnem verjetno še dolgo ostali sam o nereš­ ljivi problemi. Oba poudarjata, da z uvedbo strojev v knjižnice ne bomo prihranili denarja, am pak sam o čas. Im a pa tudi sicer m ehanizacija razen pozitivnih tudi negativne strani, zato je treb a uvajanje vsake tovrstne no­ vosti vsestransko pretehtati. Prej ali slej pa nas ta m odernizacija vendarle čaka, če hočemo s časom vsaj kolikor toliko vštric, saj se bibliotekarstvo že tako čuti ogroženo od dokum enta­ 12 — Knjižnica 177