19- V Llublianl, dne 8. maja 1919. Nai H 4x1 EaOc lihala 'M* «la i Urad-■litra J3»-mol|.ba», L|«bl|ana, • Kopitarjeva allca. — Naročnina, reklamacija la 1» aaratl pai UpravaUtra wDomol|aba°, »»"•«,« Llubllaoa. Kopttartera ulica rs Kmetje, skopal S Kmetske zveze vstajajo! Kmetje se ,edno bolj zavedajo, da se nihče, tudi dr-fava ne bo pobrigala zanje tako, kakor bi sc morala, če se sami ne bodo. Najmočnejši stan se organizira, kmetske vrste se zgrinjajo v močne, neprodirne vrste. Vlade, ki »o dosedaj velikokrat odločevale brez kmetov, celo v njegovo škodo, pač pa v korist nekaterih kapitalistov in le nekaterih stanov, ne bodo mogle več preko kmeta, kadar bo le ta trdno organiziran. Mcbenc postave brez kmeta! To bodi na-fe kmetsko načelo. Stan, ki tvori 80 odstotkov vsega prebivalstva v državi, hna pravico, ima celo dolžnost to reči in to zahtevati! Največja napaka nas kmetov je bila desedaj ta, da smo imeli premalo stanovske samozavesti. Saj ni čuda! Za nas male kmete — in taki smo na Slovenskem do malega vsi — sc je država presneto malo i brigala, skrbela je le za kapitaliste in kcr.clska veleposestva, kakršna so na primer po Češkem in Ogrskem, ki so smrt za I malega kmeta. Povsod so nas zaničevali in omalovaževali. Ni čuda, da se je kmet sam oolezel tega duha in smatral sebe kot manj vredno bitje, ki ničesar ne more zahtevati, k večjem da milostno čaka drobtinice z mire kapitalistične države. Na kak resen odpor misliti, ni to nobenemu niti na um prišlo. Slovensko ljudsko stranko, ki se je rta Slovenskem edino resno potegovala za kmeta in kolikor je bilo mogoče, marsikaj -.lo?egla, so zmerjali in ji vedno očitali, da samo za kmeta in zopet kmeta, kakor da bi se za kmeta noben človek ne smel brigati. In tako smo garali na svojih posestvih z večjo ali manjšo srečo, ne meneč še do-■ti drug za drugega, delali dolgove in romali čez lužo iskat zdravil zoper te dolgove. Danes mora bili to drugače. Kmet pete hlebec, od katerega jč vsa država, kmet Jc hišni oče, ki reže kruh v državi. Hišni oie pa ima tudi kaj govoriti v hiši, če pa nima, je pa to znamenje, da je hiša za nič in da bo propadla. Zato mora tudi Jugo-tlavija, v kateri ne bo govoril kmet svoje Besede, kreniti pot navzdol. Besede pa ne bomo imeli — to smo Sosed a j prebridko izkušali — če ne bomo zvezani vsi v eno. Zato pa ni samo v našem lastnem interesu, temveč naravnost * interesu države, da se kmet trdno organizira, ker le trdno organiziran bo dobil pri državnem krmilu tisto mesto, ki mu gre. Kmetske zveze vstajajo! Libcralci, ki zastopajo predvsem kapitalistične sloie, so vznemirjeni in zmerjajo po svojih listih to pristno našo kmetsko organizacijo. Razumemo. Močno organiziran kmetski stan je smrt gnilobo razširjajočega, razkrajalne-ga kapitalizma in zato strah v liberalnih mogotcih. Tudi socialnim demokratom niso všeč kmetske zveze. Tudi razumemo, Socialni demokratje gredo za tem, da vse prevlada samo delavski sloj brez ozira na kmetski stan, ki naj izgubi svojo zemljo in naj bo samo delavec na državnem polju. Nid nimamo proti delavcu, saj smo sami dclavci, več kot vsi drugi delavci, ker delamo, preden vstane zora in ne nehamo, dokler že zadnji solnčni žarki že davno niso utonili za gorami. Pozdrav našim trpečim tovarišem po tovarnah. Toda najbolj bomo prijatelji, če bomo pravični drug do drugega, če bomo dali drug drugemu, kar mu gre po krščanski pravičnosti. Socialni ocmokrat pa na krščansko pravičnost nima vere. Kmetje, bojč se nas, ko smo se začeli organ-Lirati, Ni se nas treba bali, ker nočemo nobenemu stanu kratiti njegovih pravic, temveč zahtevamo le zase tudi pravic, ki nam gredo. Mogočna država sloni edino le na zadovoljnih stanovih. Kfme^ie, cfo^šs^jfie v svoja giasito, ^orrac^M&a". Boraove planine. Bornove planine. Ko sem se mudil nekaj dni na Gorenjskem pod našimi lepimi planinami, sem opazoval, da se sučejo pogovori kmetov ponajveč okoli znanega barona Borna. Čul sein zabavljati čez vlado, da nič ne stori za razdelitev in da bo treba po boljševiško narediti. Jako vesel sem bil, da kmetje še niso pozabili prizadejanih jim krivic. Povedati pa vam moram, možje, da vam boljševikov ni treba klicati na pomoč. Poglejte le proti severu in vzhodu, kaka nesreča je boljševizem, zlasti za kmetski stan. Pri boljševikih dobro žive voditelji (židje) in tisti nemaniči, ki se zanje bijejo. V Jugoslaviji bomo že brez boljševikov napravili red in poravnali kmetu prizadete krivice. Mi vemo, da je bila vsa graščinska zemlja lastnina slovanskega naroda. Mi nismo DozabUi. kake krivice je našemu kme- tu prizadeval roparski nemški graščak. Ti, gorenjski kmet, pa si pozabil, da sta s« oglasila pred 25 leti neustrašeno najprej »Domoljub« in »Slovenec in začela javnost opozarjati na krivice, katere ti prizadeva židovski baron, podpiran celo od tistih vladnih zastopnikov, ki so bili postavljeni, da branijo pravico. Takrat v listih še imenovati nismo smeli n. pr, kranjskega glavarja Gstetenhoferja in predsednika žalostnega spomina, barona Heina. — Čez več let mi je povedal pokojni dr. Žitnik, da je ta vladni zastopnik hotel ovirati, da bi jaz postal dušni pastir v ljubljanski škofiji, t. j. v njegovem pašaliku, ker je zvedel, da sem ves boj za planine jaz vprizoril. In pozneje: »Dokler sem jaz prezident, ta ne bo postal župnik.« Kot kapelan sem si namreč nabral pri vladi novih črnih pik. Te so se posebno pomnožile zadnja tri leta med vojno. To mimpgrede opomnim v odgovor mokraškemu dopisniku v »Naprcju«, ki mi očita, da sem se iz starega Avstrijca hitro prelevil v navdušenega Jugoslovana. Iz tega razvidi ta dcnuncijant, ki je med vso vojno v Ljubljani »rumenjake koval«, da sem jaz trpel za Jugoslovane — to so pri meni seveda naši kmetje, ne pa kaki dobičkarji in oderuhi — ko je on šc kratke hlačice nosil. S tem je tudi povedano, da on ni «rastel v kmetski hiši. — Našim gorenjskim možem kličem nadalje v spomin veliki protestni shod pod Primoživevo lipo v Pristavi pri Tržiču 1. 1894., na katerem so govorili naši velmožie dr. Krek, Žitnik in Povše. Ta shod jc bil podlaga za gospodarske organizacije in napredek gorenjskih kmetov. Možje! Ne dajte se torej po nepotrebnem begati od hujskačev, ki iščejo samo lastne koristi. Imenovani trije veliki Jugoslovani že počivajo v hladnem grobu. Toda njihovo delo nadaljujemo mi, ki smo bili priče vam prizadetih krivic, zlasti pa naši mladi tovariši v V.L.S., ki imajo razum in srce za tistega kmeta, iz katerega so se sami rodili. Planine, katere so vam oropali s pomočjo tedanjih avstrijskih vladnih zastopnikov, dobite vse nazaj, in še precej za nameček in odškodnino. Podpisi, katere išče baron Bom pri svojih odvisnežih, in sedanja dobra plr.ča nc bodo nič pomagati. Mi vemo, da je plačevnl med vojno oproščene kmete z vozno živino vred do osem kron dnevno. Vaš rojak M. Š .,. c. Ali ste že ustanovili Kmetsko Zveso? — Le samo v organizaciji je moč! Iz Kmetskih Zvez. Ustanovitev Jugoslovanske * kmetske zveze. Včeraj dopoldne je bilo v hotelu Union dobro obiskano zborovanje kmet-»kih zaupnikov, na katerem se je ustanovila Jugoslovanska kmetska zveza kot osrednja organizacija vseh krajevnih kmetskih zvez v Sloveniji, Zborovanje je otvo-ril posl. Ivan Brodar, ki je pozdravil navzoče, naglašal potrebo osrednje kmet-ake organizacije, ki jo dokazuje ravno številna udeležba navzočih. Te zveze smo dosedaj pogrešali. Rabimo osrednje kmetske organizacije, ki bo dajala navodila in smernice delovanju krajevnih kmetskih ivez, O nalogah Jugoslovanske kmetske zveze je govoril načelnik poverjeništva za kmetijstvo, prelat Kalan, ki je dejal med drugim: Za našo gospodarsko samostojnost. V težkih dneh se ustanavlja Jugoslovanska kmetska zveza. Ako hočemo svoje naloge prav izpolnjevati, moramo gledati razmere tako, kakoršne so. Ves svet čaka nresničenja miru iz Pariza, ki pa žal ni sposoben dati svetu zasluženega miru, v katerem bi sc mogle urediti razdrapane razmere, zlasti gospodarske, kar jc glavne važnosti za kmetijski slan, ki more le v rednih razmerah prospevati. Dosegli smo edinost države, a nismo ie dosegli popolne edinstvenosti, ker so razmere v naših jugoslovanskih deželah tako različne, da bo treba desetlelij, preden se popolnoma zenači to, kar jc bilo tekom desetletij ločeno. Naša dolžnost je zato, da po svojih zastopnikih v Belgradu povemo, da so naše razmere popolnoma drugačne kakor one tam doli. Pri nas.je samo kmet pripomogel, da tudi industrija nekoliko dela in da vsi dobimo še nekoliko surovin, ki so potrebne za življenje. Sedaj smo vsi politično ujedinjeni, vendar pa moramo gledati na drugi strani, da se nam, dokler trajajo sedanje razmere, zagotovi ona gospodarska samostojnost, da si lahko iz lastne moči opomoremo na višino. S tem ne bomo postali nobeni separatisti. S tem hočemo le okrepiti delo za našo državo, s tem pomagamo celi naši državi, ako se hočemo kot njen del gospodarsko ojačiti. Šesttedenska mobilizacija. Napovedana je 6tedcnska mobilizaci-|a, s katero je zopet kmetski stan najbolj ■darjen. Veliko žrtev je že prenašal kmetski stan za vojsko. Mnogo mož in mlade-ničev bo moralo zopet iti k vojakom, sicer za kratko dobo, vendar pa v času najhujšega poljedelskega dela. Ukaz o teh Orožnih vajah ne pozna nobenih izjem pri kmetskem stanu. Zato moramo naprositi »aše poslance, da na vsak način dosežejo, iia se vsi tisti kmetski gospodarji, ki so isdini moški na svojem domu, oproste oro-Inih vaj, kajti vojak ne bo živel samo od puške in smodnika, pač pa od vsakdanjega kruha, ki mu ga bo pridelal edino-le 2* kmet. Naše meje »o v resnici ogrožene, ampak tudi naši kmetski domovi so ogroženi. Davki in carina. Druga rana na kmetskem gospodarstvu so davki. Pri nas imamo davčne razmere, ki postajajo vedno silnejše in ob-čutnejše. Tudi glede davkov so razmere pri nas popolnoma drugačne kol pa v Srbiji ali na Hrvatskem. Gospodje, ki so prišli iz Hrvatske in Srbije pripovedujejo, da tam razmeroma malo davka plačujejo. Davke v državi plačujemo najrednejc mi. In da bi morali plačevati večje davke kot drugi državljani, gotovo ni pravično. Zato bi prosili naše poslance, naj izposlujejo zakon, s katerim se bodo davki izenačili. Ako imamo iste pravice, moramo imeli tudi vsi iste dolžnosti. Osebnega dohodninskega davka it pr. v Srbiji ne poznajo. Če pa ta osebni dohodninski davek ostane, naj se uveljavi za vso državo, kajti ako se bo povsod pobiral, se bo tudi lahko razmeroma znižal. Naš dohodninski davek pa je krivičen, ker se pobira že od najmanjšega dohodka letnih 1600 kron. Pri kmetu se ceni dohodnina navadno tudi popolnoma napačno, ker se ne dela razlika med gospodarskim in čistini dohodkom. Pa tudi radi tega, ker je padla vrednost, bi se moral povišati z ozirom na določitev dohodninskega davka eksistenčni minimum 5- do 6krat na 8000 do 10.000 K. Naloga naših poslancev je, da stavijo v parlamentu potrebne predloge. Pa deželne naklade? Dežele so prenehale, in tako bi moralo prenehati tudi pobiranje deželnih doklad, oziroma bi se to moralo izenačiti, A dalje. Poverjeništvo za kmetijstvo je naročilo na Češkem za naše čebelarje, ki jim preti nevarnost, da jim poginejo vse čebele, tri vagone sladkorja, za katerega je plačalo 100.000 K. Za tovornino je plačalo 17.000 K, za carino pa 33.000 K našemu carinskemu uradu! Za stvar, ki jc tako pomembna za važno panogo našega narodnega gospodarstva, nam dela oblast take težave, da računa celo ogromno carino. Seveda smo se pritožili, toda značilno jc za naše razmere. Za 40 milijonov oškodovani. Ko se je dovolila prosta kupčija iz Belgrada, so ccne sicer nekoliko poskočile in kmet je bil nekoliko odškodovan za velike krivice, ki jih je moral pretrpeti. 40 milijonov kron znaša razlika med cenami, ki jih je prejšnja avstrijska oblast plačevala naši deželi za živino, in onimi v nemških deželah. Za ta denar smo bili oškodovani od avstrijskih oblasti in bi ga morali sedaj po vsej pravici zahtevati nazaj. Lesne trgovine ne {udom v Poke! i V' iW- "VU ' unoo . ibt.} ;.t» i ehko in težavno vprašanje jc vprašanje lesne trgovine. Pripravljajo se velike množine lesa, ki se bo sekal. Vprašanje lesne trgovine se bo zlasti razvilo tedaj, ko se bo rešila agrarna reforma. Ampak danes že vidimo, da se pojavlja ve-'iki kapital, zbirajo sc mogotci v velike družbe ,ki bi si polagoma prisvojile monopol v. lesni trgovini. Veliko težav so nam delali pred vojno Italijani, sedaj P4 nam prete tudi z druge strani. Hrvatski judje snujejo pri nas cele pisarne za lesno trgovino, ki obljubljajo sedaj sicer visoke ccne za les, pozneje pa, ko bi dobile g0. zdove v roke, bi začele pritiskati. Zato j« treba organizirati tudi posestnike gozdov v vseh krajih, da bomo mogli tudi takim družbam pokazati moč. Naloga Jugoslo. vanske kmetske zveze bo, organizirati vse kmete tako, da bodo mogli s svojo zemljo in svojimi pridelki razpolagati po svoji volji. Liberalci hočejo uradnika na čelo kmetij. ske preosnove. Kar se tiče agrarne reforme, smo prišli tako daleč, da se bo za to stvar osnovalo posebno poverjeništvo. Zaradi te stvari so precejšnje težave med strankami. Pristaši JDS hočejo postaviti na čelo tega poverjeništva uradnika. Mi smo zato, da bi bil na čelu agrarne reforme pri nas agronom kot zastopnik kmetijstva. Lahko bi bili potem uradu prideljeni tudi juristi ali drugi uradniki, a vsekakor bi mu moral načelovati agronom, ki se razume na kmetske potrebe. Ako se ne bo vlada na to stališče postavka, potem z njo zanaprej ne moremo več sodelovati. Jaz sem predlagal, da se poverjeništvu za agrarno reformo dodelijo tudi zastopniki poljedelstva in da sc komisijam, ki bodo delovale v posameznih okrajih, pritegnejo tudi zastopniki kmetov onih krajev, ki razmere najbolj poznajo. Le ako se bo tako sestavilo poverjeništvo za agrarno reformo, bo lahko pravilno in nepristransko postopalo. Le v organizaciji je moč. Samo dotaknil sem sc nekaterih vpra šanj, ki so najbolj pereča. Kolikor bolj se bo razvijala industrija, toliko bolj je potrebno, da se okrepi kmetski stan, ki se bo moral tudi posluževati vseh tehničnih sredstev, ako bo hotel vršiti v polni meri svojo nalogo. V tem zmislu pa je treba pouka, skušenj, shodov, velike, močne organizacije vseh kmetov. Naša dolžnost ie, povedati vsem sosedom, da je samo v edinosti kmetskega stanu rešitev. Ako se bosle stanovsko organizirali, ne boste po svojem krščanskem mišljenju delali drugim krivice. Ako hočete biti steber države in ako hočete biti za svoje delo vsaj plačani kakor zaslužite, potem si morate poiskati mesta v svoji organizaciji. V tem zmislu vas pozdravljam z vt-seljem, kajti ravno v teh dneh je naš načelnik dr. Korošec hodil v istih poslih po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, kjer so sc tudi osnovale velike kmetske jugoslovanske stranke. Mislim, da se bo skupnemu delu posrečilo napraviti organizacije, kjer nc bo samo videti besed, ampak tudi sadu. Govoru je sledilo živahno odobravanje, nakar se jc vnela debata, v kateri so razni govorniki slikali težkoče kmetskega stanu. Nato je govoril Dr. Mohorič o smereh bodoče agrarne politike. Kake naloge bo imela Jugoslovanska kmetska zveza pri sedanjih razmerah? Etie naloge za takojšnjo in bližnjo bodočnost, za danes in jutri. Misliti pa moramo tudi na to, kako bo Jugoslovanska kmetska zveza upravljala svoje naloge v bodočnosti. Na jasnem si moramo biti glede bodočnosti slovenskega kmeta sploh, ker pravijo, da je za slovenskega kmeta prišel konec. Pravijo, da je v Banatu in Slavoniji zemlja veliko bolj rodovitna kot pri nas, da se tam kmetu ni treba toliko truditi pri obdelovanju zemlje kot pri nas, da se slovenskemu kmetu ne bo več izplačalo gojiti pšenice, ker jo slavonski kmet cenejše pridela. Že pred vojsko se je videlo, da kmet ni mogel svojih delavcev tako plačevati kakor so jih po tovarnah in ru-dokopih, dasi prej še ni imel konkurence. Kaša zemlja ni tako ugodna za obdelovanje in tudi za rejo prašičev in goveje živine so drugod ugodnejše razmere, Pra-JKče pasejo celo leto in jih ne negujejo tako kot nri nas. Od vseh strani pa trdijo, da ima bodočnost industrija, četudi trenutno rs*" razmer z Nemško Avstrijo ne dobimo surovin, vendar pa bo uspevala, ker imamo ;lno mnogo vodnih sil. Ker ima Slovenija najboliše pogoje za razvoj industrije, se bo gotovo tudi razvila, zlasti ker ne bo imela konkurence iz Nemške Avstrije. Zato pravijo, da se bo pri nas razvila ži-vf; a industrra, kmetski stan pa bo izgini' Zato je treba, da smo o tem na jasnem, Z K anatom bomo tekmovali ne v količini, Iv-r-več r kakovosti svojih pridelkov. Ne gre, da se pri posameznih izdel-kžt', ki prihajajo na trg, gleda samo na ceno, ampak tudi na kakovost. Ako pri-m r;:mo našo živino s srbsko, moramo rt' , <-'a je vse kaj drugega kakor tam d■1 i. Če primerjamo Švico z našo deželo, v: ima, d?. zna*iio stroški za živinorejo v Sv>ci vpliko več kot r>ri nas. Tam je živina šr enkrat tlražja kot pri nas, vendar na smo jo radi kunovali, ker ie bila boliša. Zt>!o moramo i?Iednt\ da bomo gojili še boljšo živino kot doslej, boliše pasme, da bomo lahko preskrbovali s plemensko živino Hrvatsko in Srbijo, di ne bo tre^a Hrvn iom in Srbom kupovat jo v drugih krajih. Isto ve'ja tudi gle^e raznih dru^h pridelkov. Res je, d?i naša remija ni tako rr ?ovitna kot tam doli. Res pa ie tudi. da ie slovenski kmet najbolj sposoben, Fd z večine prenehale, zato so revnejši sloji tudi na deželi zašli v veliko stisko glede preživljanja. Naprosimo torej deželno \la-do, naj tudi za reveže na deželi oskrbi cenejših živil, ter tako odpravi glavni vzrok vedno bolj rastoče nezadovoljnosti. 3. Resolucija o osebni dohodnini ie vsebinsko ista, kakor smo jo že parkrat priofečili. (Op. ur.) 4. Ker so obdelovalne razmere na Gorenjskem različne od onih na Dolenjskem, kjer že obstoji kmetijska šola, pridružujemo se zahtevi, izrečeni na shodu v Cerkljah, naj se za Gorenjsko v doglednem času ustanovi kmetijska šola za sinove gorenjskih kmetovalcev. Prirejali naj bi se v njej tudi posebni zimski tečaji za km«« tovalce, v katerih naj bi se zlasti s poudarkom gojil pouk o sadjereji. 5, Zahtevamo, da se pri oprožčevanju tojaške dolžnosti kmečkih sinov postopa pravično in da se nc vpoklicujejo novi vojaki. 6, Zahtevamo, da se vsi davki v naši novi državi izenačijo in da se nanovo uredi zemljiški kataster, 7, Za vse javne zastope zahtevamo vpeljavo proporca pri volitvah, 8, Ljudske šole naj se preosnujejo kmetskim razmeram primerno. 9, V naši novi državi naj se izpelje prava demokratična ustava in uprava. Shod K. Z. ▼ Cerkljah na Dolenjskem. Kmetska zveza, ki se je ustanovila za občino Cerklje 16. februarja 1919., je priredila 27. aprila v cerkljanski ljudski šoli javen shod. Bil je naravnost veličasten. Zborovalni prostor je bil do zadnjega kotička napolnjen, veliko zborovalcev je moralo ostati zunaj. Glavni govornik urednik Kremžar je pojasnil zbranemu ljudstvu pomen Kmečke zveze, nevarnost boljševizma in njega posledice, dobrodejen vpliv krščanske demokracije v političnem življenju. Ljudstvo mu je burno ploskalo in se mu glasno zahvaljevalo. Drugi govornik profesor dr. Samsa je'f kratkih besedah dokazal hinavščino raznih demokratskih meščanov, ki se usiljujejo ljudstvu po deželi, Sprejete so bile navdušeno in enoglasno rcsolucije: 1. Proti italijanski okupaciji. 2. Ker sedanjega narodnega predstavništva ni izvolilo ljudstvo, smatramo vse vladne naredbe za začasne in jim ne priznamo stalnih zakonov. Zahtevamo, da narodno predstavništvo izdela čim prej volilni red za ustavodajno skupščino na podlagi splošne, indirektne, tajne volilne pravice s proporčnim sistemom za moške in ženske. Na ta način izvoljena konstituanta naj odloča o končni ureditvi naše države. 3. Zahtevamo, da dobi kmetski stan in krščansko misleče učiteljstvo po enega zastopnika v višjem šolskem svetu. 4. Proti krivični odmeri previsoke odškodnine. Zahteva se glede ugotovitve dejanskih dohodkov občinsko razsodišče. 6. Ugovor proti 200 odstotnem zviša-6anju tarifov na južni železnici. 7. V Cerkljah naj se ustanovi samostojen poštni urad. Poštni sel naj prihaja V vse vasi, ne pa samo v nekatere. 8. Pri delitvi veleposestev naj imajo glavno besedo kmečke zveze dotičnega okkraja. Ne bodite smešni! Socialni demokrati pišejo v »Ljudskem glasu« takole: »Socialni demokraciji je vera sveta stvar in zato zahteva, naj se je nikar ne vlači v posvetne boje.« V istem hipu pa piše socialnodemokratični 'dnevnik »Naprej«, ki je dušni oče in voditelj »Ljudskega glasa«, da bo krščanski nauk kmalu odpravljen iz šol in namesto tega naj bi se učilo, kako so živeli in delali veliki možje in umetniki Ravno tako spominjamo bralce na socialnodemokra-fclčni dnevnik »Zarjo«, ki je izhajala pred vojsko, in ki je dan za dnem v svojem listu, torej v »posvetnem boju« tako grdo blatila vse, kar je verskega, da človek ne bi mogel verjeti, da zamore slovensko pero napisati taka bogokletja. In sedaj pa pravi »pobožni« Ljudski glas, da je socialni demokraciji vera »sveta stvar«. Socialne demokrate smo dosedaj spoštovali, ker so svoja načela vedno odkrito kazali, če je bilo to komu všeč ah ne, in so se v tem oziru razločevali od liberalnih govornikov, ki so na shodih molili ange-lovo češčenje in kazali rožne vence, kadar jim je Slo trdo za glasove, toda sedaj vidimo, da je naš prijatelj Ljudski glas zapustil odkrito pot socialnih demokratov in si nadel pobožno krinko čisto po tistem receptu, ki ga je izdala nemška socialna demokracija na svoji zadnji strankarski konferenci na Dunaju: »Tudi kmeta moramo socialnodemokratično vzgajati, toda o veri mu ja nič govoriti!« Ljudski glas« bi pa zelo pošteno ravnal, če bi se predstavil ljudem kot tak, kakršen je, n. pr, takole: Vidite, kmetje, jaz sem Ljudski glas. Socialni demokrat od nog do glave. Sem popolen brezverec in se bom kar najkrepkeje potegoval za to, da se krščanski nauk pomeče iz šol, da se krščanski zakon odpravi, da mož zavrže svojo ženo, kadar se mu le druge zljubi, sem za to, da se državne postave prav nič ne ozirajo na božje postave, katerih sploh ni, ker Boga ni; sem komunist, to se pravi: zasebna last naj se odpravi in vse naj bo vsem skupno, skupno bomo delali (kar jih ne bo skupno lenobe paslo; op. ur.) in skupno jedli (pri skupni jedi bodo vsekakor bolj zastopani kot pri skupnem delu; op. ur.); tudi boljševiki so mi zelo všeč in ne trpim zoper nje nobenega zabavljanja.« Vidiš, tako nekako, preljubi gospod »Ljudski glas«, to bi bilo pošteno in odkrito, in to bi si ti tudi najbolj podalo. Zoper pobožnost se je pa socialna demokracija vedno bojevala, zato se nekoliko čudno in neverjetno vidi, če jo sedaj naenkrat v zaščito jemlje. Le odkrito si poglejmo v obraz, pa bo še najboljše. Kakšni boljševiki so pa to? Preteklo nedeljo se je vršil na Šmarni gori tabor Orlov iz ljubljanskega okrožja. Vrli fantje, 88 jih je bilo v lepih rdečih uniformah, na obrazih zdravje, v srcu pa smisel za organizacijo, za napredek, za poštenost, ga delo: same stvari, ki so neobhodno potrebne za obstanek in zdrav razvoj naših družin. Ko je pred cerkvijo govoril profesor Puntar zbranim Orlom in obilni množici, je prišlo iz gostilne nekaj pijanih fantov, ki so menda doma iz ljubljanske okolice ter kričali: Živio boljševištvo! in motili nekaj časa govornika. Ko so jim bližnji ljudje nekaj krepkih povedali v obraz, so odšli pit in plesat. Naši ljudje bi v svojo lastno korist dobro storili, da bi takim ljudem, ki imajo smisel edino le še za pijačo, ples, zabavljanje in hujskanje, sami stopili na prste. Kam pa naj pridemo, če bi taki boljševiki imeli pri nas prvo besedo. Kdo pa bo de- lal? Kdo bo pa še varen svoje svobode in imetja ter celo življenja? Te ljudi je treba ozdraviti, ker so bolni v svojem mišljenju in v svojih nazorih. To bodo najlažje storili lastni ljudje, ki jih poznajo in imajo več ali manj vpliva nanje. Zato je pa neumno po oštarijah tem velikobesednežem kimati in pritrjevati, kakor da bi bile njihove besede edinozveličavne. Po toči zvoniti bo prepozno. Tedenske novice. Jugoslavija. j Vpoklic k 6 tedenskim orožnim vajam. Vojno ministrstvo 'e izdalo pozivni razglas za letnike 1890—1894 na šest-tedensko orožno vajo. Priti morajo vsi V teh letih rojeni, ki so bili asentirani za vojaško službo ali ki so bili pri črnovojni-škem prebiranju spoznani sposobnim za službo z orožjem, ki so v ozemlju SHS rojeni ali pristojni ali ki ne morejo dokazati tujega državljanstva. Zglasiti se morajo:, letnika 1893 in 1894 dhe 7. maja, 1891 in 1892 dne 10. maja, 1890 dne 12. maja pit pristojnih vojaških poveljstvih. j Na Koroškem gori. Na Koroškem divjajo nemške tolpe,* ropajo in vršijo nasilja kot turški janičarji. Ker so se kmetje uprli in prosili za pomoč naše vojake, soi se le-ti prošnji odzvali. Toda bilo jih je premalo. Koroški vojaki pomešani z raznimi tolpami, oboroženi z italijanskimi strojnicami in topovi ter opremljeni z italijansko municijo, so pritisnili na naše, ki so se morali premočnemu pritisku umakniti. Tako je Velikovec topet prešel « nemške roke, istotako Apače in Sv. Marjeta. Zavzeli so tudi severni izhod predora med Podrožco in Jesenicami. Italijani komaj čakajo, da Nemci zasedejo Jesenice, ker bi potem hitro priskočili Italijani na Kranjsko red delat — in potem se nas Bog usmili. — V Parizu se pa živ vrag ne zmeni za vse to, temveč delijo in režejo pravico, kakor jim vladolilepnost veleva. j Maribor je 1. maja praznoval pol-letnico svojega osvobojenja izpod nemškega jarma. j Naše zahodne meje. Wilson je menda predlagal sedaj to mejo med Slovenci in Italijani: Na Tolminskem bi bila meja bivša goriška deželna meja, Idrija bi ostala naša. Meja bi šla čez Trnovski gozd, Nanos, Razdrto ter odtod v istrsko dolino Raše, Na tak način bi Vipava ostala Italiji, nam pa Postojna ter vsa proga preko Št. Petra na Reko. — Ker se je Wilson zavzel za to mejo, ni dvoma, da bo sprejeta. Naša delegacija skuša rešiti vsaj še Sv. Lucijo na Tolminskem. Upanja za to pa ni. Naši hočejo doseči vsaj narodno avtonomijo za Slovence, ki ostanejo pod Italijo. — Menda Wilson sam priznava, da je ta meja Slovencem krivična, a pravi, da se sedaj ne da več doseči, pač pa se naj potem Slovenci pritožijo na Zvezo narodov. Domače novice. d Jugoslovanska ljudska stranka. V velikonočnih počitnicah je prepotoval načelnik naše Ljudske stranke Dalmacijo, Bosno in llcrcegovino, kjer je proučaval prehrano ter obenem strankarsko življenje v teh deželah. Njegov uspeh je bil ta, da se osnuje tudi v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ljudske stranka, za, katero so zlasti bosenski in hercegovski Hrvati zelo navdušeni. d Vojaški dopusti za poljedelska dela. Poveljstva polkov, zavodov, oddelkov itd. dovoljujejo moštvu dopuste do 14 dni, in sicer v prvi vrsti samostojnim kmetom in rokodelccm, ki so potrebni za popravo kmetijskega orodja, potem sinovom kme-tov-gospodarjev in slednjič kmečkim delavcem, za katere prosi gospodar. Moštvo iz zaledja ima pravico do dopusta le v tem slučaju, ako se izkaže s potrdilom županstva. d Škoda po deževju, Vsled neprestanega deževja se je v Črneči vasi, sredi vinogradov, utrgala zemlja 70 m na široko in 200 m na dolgo in 10 m globoko. Dvema posestnikoma stav vinograda čisto uničena za vedno, trije posestniki pa so občutno oropani delov svojih vinogradov. Škoda znaša 40.000 K. Prizadeti prosijo vlado, da nemudoma odpiše davke in ukrene vse potrebno, da se ne bo še naprej utrgavalo. d Izobraževalno društvo pri Sv. Gregorju priredi v nedeljo dne 11. t. m. igro-kaz F. S. Finžgarjevo »Našo kri«. Med po-same .nimi dejanji svira škocijanska godba na pihala. Domačini kot sosedje vljudno vabljeni. d Staršem, ki imajo otroke v šoli, zelo priporočamo list »Angelček«, Vsled velike draginje pri papirju in tisku za dolgo ne moremo pričakovati primernih novih knjižic za šolsko mladino. Tem večjega pomena je dober mladinski list. »Angelček« izide večkrat na leto in stane za vse leto 2 K 50 v. Starši, ki list narode, napravijo veselje otrokom, pa tudi sebi, ker otroci, ki radi berejo >Angelčka«, so ubogljivi. Za naročilo zadostuje, da se na dopisnici sporoči naslov, na katerega se naj list pošilja. Dopisnica se naj naslovi: »Angelček«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 80. Prvi pošiljatvi je priložena položnica, s katero se lahko noravna naročnina. d Seznam živih pripadnikov ljubljanski-, a pešpolka 17, obsegajoč 2000 imen, jc svojcem na vpogled v pisarni »Slovenskega Rdečega križa« (Poljanska cesta 4) ir v evidenčnem uradu nadomestnega bat. v Peterski vojašnici. Imenik je bil sestavljen ravno pred razdelitvijo polka na delavske stotnije in je dospel po velikih ovinkih se.nkaj. Pri pismenih vprašanjih naj se na vsak način navede polkova stotnija (kompanija). Kdor ni dobil nobenega glasu od svojcev od novembra 1. 1., naj' vpra-fcuje. Pisarna »Slov. Rdeč. križa« odpošilja vso pošto potom laške misije. Opozarja se še enkrat: dopisnice naj se pišejo s črnilom, kratko, razločno, brez znamk, z natančnim naslovom (centuria lav., Compagnia, Nr.....), Dež. vlada za Slovenio je nakazala za vjetnike podpore 50.000 K, »Slov. Rdeči križ« 10.0C0 K, društvo »Dobrodelnost« je prejelo na posamezne naslove 9.113 K. splošno za ujetnike pa 1.862 kron. »Slov. Rdeči križ« je prejel 1210 K. Potom Ljubljanske kreditne banke se je odposlalo za 6' sedaj K 6500. Nadaljni zneski se bodo odposlali, ko bode vama pot zagotovljena, kar se ima zgoditi v najkrajšem času. Š-c. d Postojnskega dekana g. Beštra so Italijani izgnali, ker je še vedno občeval z ljubljanskim škofom in ker se je v/šila na velikonočno soboto procesija. Ker so kaplana že preje izgnali iz Postojne, sedaj v mestu ni nobenega dušnega pastirja, d Ustanavljanje društev. V zadnjem času se množe slučaji, da prijavljajo ljudje ustanovitev društev po predpisih starega avstrijskega zakona o društvenem pravu z dne 15. nov. 1895, št. 134 drž. zak„ deželni vladi za Slovenijo, dasi je ta zakon že davno raveljavljen in velja sedaj naredba Narodne vlade SHS v Ljubljani, št. 134, z dne 25. nov. 1918, uradni list št. 14. — Določbe te naredbe se glase; § 2, Društvo mora ustanovitev, pravila in sedež društva, dalje člane vodstva tekom treh dni naznaniti pristojni -oblasti. Enako je naznaniti vsakokratno izpremembo teh okolnosti. — § 5. Pristojna oblast je okrajno glavarstvo, v mestih z lastnini štatutoin magistrat. (Tam, kjer je v mestu policijsko ravnateljstvo, pa to.) — § 6. Vse vloge društva so proste kolka. Občinstvo se opozarja na to naredbo, da se je drži in tako izogne časovnim zamudam in nepotrebnim stroškom. d Izprememba časa. V Jugoslaviji se ni za poletje uvedel poletni ča«:, kakor je bilo to med vojno. Ta izprememba časa ie bila nemškega izvora. Tudi na Češ'?em se ne uvede. Pač pa se je pri nas uvedlo s 1. majem novo štetje ur, namreč od 1 do 24, in sicer od polnoči do polnoči. Namesto 1 popoldne bomo rekli 13 in namesto 2, 3, 4 popoldne itd. bo 14, 15, 16 itd, Sltraja bo sicer to malo nerodno in bo vzbujalo smeh, sčasoma se bomo pa privadili in priznali, da je to praktično, ker ne bo treba vedno dostavljati; dopoldne in popoldne, po dnevu ali ponoči itd. d Grosuplje zopet oživljene. Svoj čas je poverjeništvo za promet prekrstilo pristno slovensko ime Grosuplje v Velike uplje in na kolodvoru se je blestela spa-kedranka: Velike uplje. Sedaj je isto poverjeništvo uvidelo svojo zmoto ter zopet uveljavilo prvotno ime Grosuplje. d Velika povodenj v Kostanjevici, Povodom zadnjega deževja je nastala v Kostanjevici na Dolenjskem in okolici velikanska povodenj, ki ni le poplavila vse okolice temveč udrla v kleti in sobe, kjer jc stala zelo visoko. Škoda je ogromna. d Vinski tatovi na železnici. Na- kolodvoru v Zalogu so bili ukraalrii 3 sodi vina v skupni vrednosti čez 4000 K. Tatove so zasačili v osebah delavccv Ivana Mejača, Ivana in Franca Kosa ter Franca Sevšeka. Vino so prodali gostilničarju Albinu Plevniku v Fp. Kašlju za 3500 K. Pripeljali so ga pozno ponoči h Plevniku, ki je dal v to svrho konja in voz. Ponoči so vino pretočili, nakar jim je kupnino plačal, Iti so si jo med seboj razdelili. Sodišče je obsodilo Franceta Kosa na 10 mesecev, vse druge soobtožcnce pa na 8 mesecev težke ječe. d V aprilu zmrznil. Pred okoli 12 dnevi sta šlo posestnikov sin Anton Logar in zasebnik Jožef Bucek, oba iz Boh. Bistrice, čez Suhoplanino na Primorsko kupov^ blago. Nazaj grede po isti poti je Logar, ki j« bil bolj slaboten in rahlega zdravja, vsled velikega viharja, mraza in snega popolno-ma onemogel tako, da ga je moral tovaril nesti in vleči. A tudi slednjega so začele moči zapuščati. Treba mu je bilo misliti u lastno varnost, da ne bi zmrznil. Radi tega je pustil Logarja, ki je bil že skoro mrtev na licu mesta in šel v Boh. Bistrico p« pomoč, kamor je šele drugi dan došel. Se isto dopoldne so šli Logarjevi z Bučko* na kraj nesreče, kjer so našli Logarja pg. polnoma zmrzlega. d Tihotapstvo s konji. Nekemu mla. demu konjskemu tihotapcu so naše straž« ob .neji odvzele že 39 konj, ki jih je h tel spraviti čez mejo v Nemško Avstrijo. Drugod po svetu. p Konec boljševiške vlade na Ogr> skem. Na Ogrskem je boljševiška vlada popolnoma propadla, ker razmer ni le iz-boljšala, temveč poslabšala. Ententa ba baje zasedla celo Ogrsko in govori se ccl« da bo neki angleški princ postal — ogrski kralj. p Mirovni pogoji Nemčiji bodo zel« trdi, Belgija dobi nekaj ozemlja, Francoska Alzacijo, poleg tega zasedejo enten-tine države za 15 let Porenje in siccr z 200.000 možmi, Belgija pa z 20.000. Stro-ške zasedbe plača Nemčija. Poleg lega mora Nemčija takoj plačati 25 mili; rd vojne odškodnine, od katere dobi Belgija takoj 7 milijard. Če Nemčija ne bo hotela podpisati mirovne pogodbe, se bodo marali nemški zastopniki ta'ioj vrniti domov, premirje bo odpovedano in ententina armada bo začela zopet prodirati. DopfsL Radovljica. Izobraževalno društvu Eriredi dne 11. maja ob 4. tiri popoldue * judskem domu podučno predavanje o alkoholizmu s skioptičnimi slikami. V step vsakemu prost. Pridite v obilnem številu! Celje in okolica. Na belo nedeljo ob 8. uri zjutraj sc je vršil v dvorani pri Belem volu shod Kmetske zveze za celjsko oko* lico. Govoril je dr. Ogrizek o klasifikaciji era< ričnih konj, ki se je vršila 23. in 24. aprila Govornik je poudarjal o nepravem ključu klasifikacije, namreč ker vlada ui nastavil« dnevnih cen in pri tem imajo kn-.etje veliko škodo. Konja, katerega dnevna cena je 61)90 do 8000 kron, je komisija plačala kvcčjcfin do 2u00 kron. Dalje so se mnogim odvzeli konji, katere rabijo za delo, dočim so jili z» zabavo pustili. Govornik je poudarjal, 'ia v Jugoslaviji ne smejo vladati tiste starokevitne krivice, kot so v Avstriji. Poslala sc je resolucija na vlado. Hvala Vam, gospod Ogrizek za trud. — Isti dan ob 4. uri popoldne je Ml sfcod za krščanskomisleče žeastvf iz Cei.a in okolice. — Dne 19. maja bede Marijina am-žba iz celjske iare priredila božjo pot na Sva-tino. Imele bodo dve p.idigi, sv. mašo, polen kratke nagovore, morda še igrico. Pred odhodom litanije. Ako bode slabo vreme, prireditev odpade. — Dne 28, aprila smo sprejii« vink z zemeljskimi ostank; Zrinjskega ia Frankopana, Kolorlvor je bil okrašen z zelenjem, trobojnicar.:i in tisočglava množica j« čakala na prihod. Vlak jc prispel med streljanjem iz topov in zvcaenjem zvonov vse'i ck-kva burno pozdravljen od ljudi tva. Glavar And.ejka v imenu naroda proslavil apordn pokojnik:^. ki sta ležala v okrašenem vlaku-Celjsko pevsko društvo je zabelo mogei«0 ZrtnjsLo-Frankopauko. Vlak se je zopet odpeljal ob streljanju iz topov in živio-ktfci. £ rlakom še fe pripeljal general Maister, — Poživljam Štajerske g. dopisnike, da se oglasijo v Domoljubu. Okoličan. I z Loma. Od 10. do 14. aprila smo jmeli v naši fari misijon. Vodil ga je P. Emi-lijan Dovgan iz Nazarjev, Štajersko. Izvrsten govornik ie dosegel s svojimi krasnimi pridigami velike uspene. Nazadnje nam je blagoslovil rožnivence, križce itd. in se je ob krasnem vremenu vršila procesija z Najsvetejšim. — Na belo nedeljo se fe ustanovila dekliška Marijina družba. Sprejetih je bilo po domačem fospodu župnika v družbo 21 deklet. Šmartno pod Šmarno goro. Tukajšnje Kat. slov. izobraževalno društvo vabi k prireditvi v nedeljo 11. maja ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Deklamacija. 2. Petje: a) Parma, »Po morja neskončni vodi«, b) Fcr-jančič, »Rožic ne bom trgala«, c) Nedved, »Pod trto bivam zdaj«. 3. Igra: Krek, »Ob vojski«. — Prijatelji poštene zabave, udeležite se predstave v obilnem številu. Trata v Poljanski dolini. Ker pri nas pristaši Jugoslovanske demokratske stranke med ljudmi močno agitirajo, je treba pojasniti, da so ti ljudje prejšnja liberalna stranka, ki se je prekrstila zato, da bi ji ljudje na kmetih rajši zaupali. Na svojih shodih v Poljanski dolini pravijo, da niso zoper vero, toda mi dobro vemo, kako so liberalni časopisi pred vojsko sramotili katolišKO vero In katoliške naprave, vemo kakšnega mišljenja co glavni voditelji liberalnega gibauja in zato tem ljudem ne zaupamo. Ko se stvar še bolj pojasni, bodo tudi taki odstopili od njih, ki so v dobri veri k njim pristopili, ker jih niso poznali in so zaupali na niihove prazne in deloma tudi smešne obljube. Mišljenje trgovca g. Palečka kakor tudi njegovo ljubezen do nas kmetov že dolgo poznamo, poštarja g. Babica smo pa zadnji čas tudi spoznali, in sicer še boli kot mu jc ljubo. Blago, ki ga prodajata ta dva. je stari preležani liberalizem, zato ga zavijata v nove zavitke pod imenom Jugoslovanska demokratska stranka. Šmartin pri Kranju. Velikonočni ponedeljek se je vršil tu v stari šoli shod Rmetske zveze. Poročal je mesto zadržanega poslanca Brodarja, tajnik Kmetske zveze g. de!'»n Koblar. Sestanek je pokazal, kako potrebno je, da kmetje večkrat skuoaj pridejo in se kaj pomenijo. Vsak ve kaj povedati. Zbor je ugovarjal proti krivični odmeri osebnega davka, ter mnogo drugih važnih gospodarskih zadev. Vsi smo prišli do prepričanja, da bo kmet »ta kratko« vleke!, če se ne bo tudi on združil v prepotrebm Kmetski zvezi. Hvalevredno je tudi, da se za to stvar tudi fantje zanimajo. Pokazali so s svojo navzočnostjo pri shodu. Saj bo marsikateri mogoče I že kmalu moral na svoje rame prevzeti težko j delo gospodarja. Kot zaupniki za posamci ie vasi so bili v okrajno Kmetsko zvezo v Kranju izvoljeni sami fantje. Iz Drulovka pri Kranju nam poročajo, da so iam tatvine že skozi par let na dnevnem redu. Tatovom pride prav vse, kar le morejo odnesti, pa naj bo živo ali mrtvo. Tako so v noči od 18. na 19. aprila ukradli prašiča, štiri meseca starega, Ivanu Vrhov-niku, kar pa tudi ni bila pri njem prva tatvina. Temu pobero kar prav od kraja, nnjsibo vrtni koš, solata ali druga zelenjava. Kar dosežejo — zgine 1 V naši vasi nikdo misliti ne more, da je kaj njegovega, pa imej na polju ali v kleti! Imej dobro zaprto, pa ti razdro okna in železje f-li vlomijo vrata. Neb roj tatvin densrja, obleke, živii, žepnih ur, kokoši iti žita se je žc zgodilo, a tatov še ni bilp moč dobiti, dasi ima-no dobro slutnjo. Ni čuda, da so kmetje, kakor tudi vsi prcbivalci v ve;;acni strahu in da se vsakdo boii večera in noči. Ali bomo res morali ustanoviti proti tatovom ljudsko stražo? Tatovi pa naj bodo prepričani, da jih v slučaju prijetja čaka brezobzirna — ljudska sodba, ker potrpljenje va-ščanov je že zdavnaj minilo! Lese na Gorenjskem, Odgovor na članek v »Domovini« št. 17, uaslovljen: Okrajnemu cestnemu odboru v Radovljici. Dopisnik najprvo popisuje, da nekatari župani šc vedno mislijo, da so le žnpani za svoj dobrobit, ne gre p£ da jim v glavo, da so od vseh izvoljeni, in da morajo skrbeti po svojih močeh in po danih prilikah za vse občane. Župan da ni nič dragega kakor slnga občanov, ne pa da so občani njegovi hlapci, napram katerim da pozna razne zakonite predpise samo takrat, ko morajo občani kaj plačati, ne pa takrat, ko bi lahko kaj zaslužili. — Čuden popis za vse naporne skrbi in delo minule vojske. Navdaja me Ie skrb, da mi občani po načelih g. dopisnika ne bodo dali naloga, da bom moral to leto pasti vaško čredo, ker še dosedaj ni pastirja. Nadalje mu je na potu okrajna cesta iz Begunj v Tržič, posebno pa proga, katera pripada občini Leše in katera se bo morala posuti z gramozom. Dopisnik trdi, da so se te dražbe udeležili le tisti, katerim je župan na ušesa povedni, ia ki so njegovi prijatelji. Dopisnik bi se bli moral bolje informirati, ako sam ni slišal razglasa pri tukajšnji cerkvi 16. marca; naj bi tiste vprašal, kj so slišali in tndi 23. marca t. 1. v Radovljico v občinsko pisarno k dražbi prišli in so bili iz lešanske in sosednje begunske občine. Pri dražbi sem bil podpisani tudi navzoč in prosil za prevzeme, nakar se ie odgovorilo: zastonj) Nočemo delati. Dopisniku svetujem, naj bo previden in prepričan, da ne bo takih neumnosti ali laži med svet raznašal. V Le-suh, 29. aprila 1919. Frančišek Valjavec, župan in cestni odbornik. „Domoijubova" pisma. Ker se veliko govori o šolstvu v Belgiji in eni pravijo, da je posebno dobro urejeno, drugi pa, da ne, povejmo nekaj več o tem šolstvu. V Belgiji vlada že od 1. 1831. učna svoboda, to se pravi, vsak lahko ustanavlja šole, kdor hoče. Tudi ni za nikogar dolžnosti, da bi moral hoditi v šolo. Zato so začeli tudi katoličani m svobodomisclci ustanavljati svoje šole. Že 1. 1834. so bile v Belgiji štiri visoke šole; dve jc ustanovila država, eno, katoliško, katoličani, in eno svo-bodomiselci. Fravtaico so začeli katoličani ustanavljati srednje šole (gimnazije), in ljudske šole. L, 1842, je izšel prvi šolski zakon. V vsaki občini, jc ukazavai, mora biti vsaj po ena ljudska šola. Po vseh se poučuje krščanski nauk (lehko se pa otroci na zahtevo staršev krščanskega pouka oproste). Duhovniki lehko vedno nadzorujejo šole. Vzdržujejo šole država, pokrajine in občine. Poleg javnih šol so lehko tudi druge zasebne L. 1879. so prišli libcralci do oblasti in iade. Takoj so zavrgli šolsko postavo 'z 1. 1842. in izdali novo. Javne šole naj bodo brez krščanskega nauka. Duhovniki nimajo več pravice šol nadzorovati. Učitelj je lehko tudi brezverec. Škofje so odločno nastopili proti tej postavi in opomin,ali krščanske starše, naj nc pošiljajo svojih otrok v take šole. Ustanavljajo naj svoje, katoliške šole. In se je število zasebnih š»l v pol-tretjem letu dvignilo na 2064. L. 1884. so katoličani pri volitvah zmagali, vrgli libcralce, z njimi pa tudi liberalno šolsko postavo. Obnovili so postavo iz 1. 1842., 1. 1895. so jo pa še izpopolnili. Ta postava pravi tako; V vsaki občini naj bo vsaj po ena občinska ljudska šola. Vendar občina lehko prevzame tudi kako zasebno šolo za svojo, razen če je 20 družin zoper to. Če 20 družin zahteva občinsko šolo, se mora ustanovit'. V občinskih šolah se poučuje za krščanske otroke tudi krščanski nauk. Ven- dar je otrok tega oproščen, če oče začetkom leta izjavi, da tega ne želi. Poleg občinskih šol se lehko ustanavljajo tudi zasebne šole, verske ali pa tudi brezverske Občinske šole vzdržujejo občine, a podpira jih tudi država. Občina in država podpirata pa tudi druge, zasebne šole, če le zadoste postavnim zahtevam: imeti morajo primerne prostore, vsaj polovica uči^ teijev mora biti izprašamh in priznati mo* rajo državno nadzorstvo. Ali je šola verska; ali brezverska, na to država in občina nič ne gledata; podpirata tudi šole, ki so brez vsakega verskega pouka. Učitelje nastavljajo za svoje šole občinski šolski sveti, za zasebne šole pa zasebniki. Da morejo vzgojiti učiteljev v svojem duhu, zato lehko tudi zasebniki ustanavljajo poleg državnih učiteljišč ali šol za učitelje svoja učiteljišča. Kakšna je torej ta šolska postava? Belgijec Goodts pravi, da ni slaba, ai da ima vendar velike napake. Občinske šole so pravzaprav brezverske. Poučuje se sicer krščanski nauk, a le za tiste, ki hočejo, in pa učitelju se ni treba nič brigati za vero, da le ne zabavlja zoper njo. Napaka je, pravi, da lehko tudi krščanski starši oproste otroka krščanskega nauka. Nobenega drugega predmeta jja ne morejo opro-> stiti, samo tega, kakor da je ta najmanj vreden. Če so starši nemarni, otroka tudi kaj hitro oproste, češ bodo imeli manj šole in se bodo drugih reči lažje učili. Tudi so katoličani oškodovani, ker so svobo-domisleci kaj lahko zadovoljni z občinskimi šolami, katoličani pa morajo z velikimi stroški ustanavljati svoje, četudi jih potem država podpira. Seveda za zrel, zaveden in katoliško odločen narod, kakršni so Belgijci,, je taka postava ena izmed boljših, čc ne najboljših. Katoličani so izrabili svobodo, ki jim jo daje postava, iu so zasnovati mogočno katoliško šolstvo, za katero bi jih lehko zavidal, kakor je dejal sam I.eon XIII,, marsikateri večji narod. Le poglejmo! Izmed visokih šol, ki so v ccli državi štiri, imajo, kakor smo že rekli, katoličani svojo, in sicer največjo, ki ima tudi največ dijakov. Srednjih šol je 20 državnih, 7 občinskih, 61 škofijskih, 41, ki jih vodijo redovniki, 19 zasebnih. Izmed višjih meščanskih šol je 78 državnih, 58 škofijskih, 41! redovniških, 6 občinskih, 23 zasebnih. Šol za učitelje (učiteljišč) je 7 državnih! in 12 škofijskih (ter redovniških), za učiteljice 6 državnih in 29 škofijskih (oziroma redovniških). Ljudskih šol je 4629 občinskih in 2726 zasebnih, podpiranih, po veliki večini katoliških. Krščanskega nauka se ni na občinskih šolah udeleževalo 23.422 učencev, to je, dva na sto. Če t'idi ni nobene šolske dolžnosti, je vendar otrok, ki nc znajo brati in pisati le pet od sto. Vse to kaže, kako zavedni, kako vneti za izobrazbo in vzgojo so Bclgijci, predvsem katoliški Belgijci. Takemu narodu se ni bati svobodomiseistva in svobodne tekme s svobodomiselci. Ali ni naš narod nekoliko podoba bolgijtkcmu? Podjeten je, vnet za izobrs^, b1 bo in napredek. Samo še bolj zaveden bo moral biti, kadar gre za vero in CerkevI Potem se mu ne bo nikogar bati! Naša domača obrt. (Konec.) 2. Katere panoge smo dosedaj gojili? Kratek pregled domače obrti, ki smo jo dosedaj gojili, nam bo pokazal ves njen dalekosežni pomen za Slovenijo.1 a) Lončarsko obrt so nekdaj zelo gojili v Ljubnem pri Brezjah; leta 1903. se je pečalo tu le še devet družin z lončarstvom, izkupili so takrat približno 1600 K na leto. Bolj kot v Ljubnem cvete lončarstvo v kamniškem okraju v vaseh: Mlaka, Gora, Podboršt, Gmajnica in Križ. Vrednost letnih proizvodov se je 1. 1903. cenila na 18.000 kron. V krškem okraju je lončarstvo morda najstarejše na Kranjskem. Okrasje lončarskih izdelkov v Sent 'Jerneju, Stari vasi in pri Sv. Križu dokazuje, da je ta obrt znana tu že iz rimskih časov. Posod in peči nerede v vrednosti 8000 K (leta 1903!). Znani so ribniški lončarji v Dolenji vasi, Bukovici, Nemški vasi in Rakitnici; vsak ima na leto približno 200 kron zaslužka. Tudi v črno-meljskem okraju, na Griču in v Podgori se bavijo s to obrtjo. b) Lesna obrt je znan postranski zaslužek ribniške doline in »v Slemenih«, to je vvelikolaškem okra-j u. »Suho robo« izdelujejo Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas, Otavice, Nemška vas, Bukovica, Sajevec, Zadulje, Breže, Sušje, Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica, Sodražica, Podklanec, Gora, Loški potok, Struge, Velike Lašče z okolico itd. Na ribniško dolino pride do 3000 domačih obrtnikov, v velikolaškem okraju 1600 in 150 okoli Loža. Med vojsko je en sam »krošnjar« iz ribniške doline v enem letu imel prometa 80.000 kron, a v enem tednu prinese krošnjar, ki gre s svojo robo »zdoma«, zdaj 600 do 800 kron domov. V omenjenih krajih izdelujejo rešeta, žlice, kuhavnice; v kočevskih vaseh pa tudi lopate, loparje, vevnice, muhovnike, krožnike, valjarje, ribežne, kladiva, solnice, cedilnike, pa tudi pluge, banje, grablje, v novejšem času zobotrebce (v Velikih Laščah). Marljivi ljudski prijatelj g. Škulj se trudi sedaj, da se ustanovi v ribniški dolini obrtna zadruga, ki bo brez dvoma lesno obrt ribniške doline silno povzdignila. V Črnem Vrhu nad Idrijo, na Vojskem, v Hotederšici in v Godoviču izdelujejo sode, škafe in kadi in razno leseno orodje; tu so »pinlarji« doma, na Uncu pri Rakeku pa obročarji. S sodarstvom pa se pečajo tudi v selški dolini v vaseh Rudno, Dražgoše, Češniica, Koliše, Studeno, Lajše in Železniki. Iu narede mnogo sodov za kislo zelje, ki jih zlasti rabi ljubljanska okolica. Leta 1898, se je ustanovila so-oarska zadruga zn selško dolino s sedežem na Češniici, ki je seznanila svet z gorenjskim sodarstvom in v kratkem času 1 Podatki so pisatelju znani do leta 1905. S> izdatno povzdignila obrt. Leta 1903. je zadruga štela 60 udov, ki jim je razpečala v enem letu izdelkov za 35.000 K. Tu vidimo, koliko premore vzajemno, organizirano delo. Tudi selški sodarji so bili prej v zadregi, kam in kako prodati svoje blago, a zadruga jim je to skrb odvzela. A kar se je posrečilo na Češnjici, ali bi ne bilo ravno tako mogoče drugod, kjer so danes obrtniki navezani sami nase in na mešetarske prekupčevalce? Prav gotovo, treba je le poguma in mož. c) Slamnikarstvo je ena izmed najmlajših obrti na Kranjskem, pa je domačega izvora, začelo se je v Ihanu pri Domžalah. Leta 1838. jc bil v Domžalah že tujec-Tirolec slamnikar, in še danes so velike tovarne za slamnike v Domžalah in Mengšu v tujih rokah. Domača obrt pa se je razširila iz Ihana v sosednje vasi v St. Jakob, Mengeš, Trzin, Domžale. Mnogo slamnikaric iz teh vasi hodi tudi v dunajske tovarne delat. Ali ni škoda naših žuljev, s katerimi se redi tuji kapital7 Zakaj ne bi ostalo delo doma in bi prišel tuj denar k nam? A manjka podjetnosti in vzajemnosti. d) Tudi s i t a r s t v o jc stara obrt na Kranjskem. Danes se pečajo s tem le še kajžarji in goslači v Stražišču in sosednjih vaseh med Škofjo Loko na Kranjskem, e)Žebljarstvoje bilo svoj čas zelo razširjeno po Kočevskem, okrog Kamnika, v Mekinjah, na Bistrici, v Tržiču, v Bohinju, zlasti pa v Železnikih, Danes se največ žebljev izdela v Kropi in sosednji Kamni Gorici, pa tudi v Zgornji in Srednji Beli in na Vojskem pri Idriji, kjer so naredili pred vojsko na leto 8 do 10 milijonov žebljev in zaslužili pri tem 30.000 kron, f) Slavnoznano je kranjsko č i p k a r-stvo, ki je najbolj razširjeno v Idriji in njeni okolici, pa tudi v kranjskem in kamniškem okraju. Vsako leto se naredi čipk za 600.000 kron, na Idrijo odpade 160.000 kron, na Žiri in okolico 224.000. Vrednost idrijskih čipk je zlasti povzdignila čipkarska šola, s katero je združena tudi posredovalnica za delo. Mnogo kranjskih čipk gre na Severno Češko, odkoder gredo te prave kranjske čipke v promet kot daleč sloveči — češki izdelki. Zakaj to? Zato, ker razpečavanje pri nas ni prav organizirano. Velika večina čipk se razpošlje na Nemško, v Belgijo, na Laško, v Švico, v Rusijo, na Angleško, da, celo v Severno Ameriko. g) Piparstvo cvete v vasi Gorjuše v Bohinju in v moravški dolini. h) Peščeni bregovi Save, Krke in drugih rek nudijo vrbovje primerno za p 1 e -t a r s t v o , ld je razširjeno po vsem Kranjskem; ljubljanska okolica je v tej domači obrti prav častno zastopana, pa tudi drugi kraji: Vipavsko, okolica Idrije, Visoko, Šenčur. V Bohinju so 1. 1896. izdelali ple-tarskih izdelkov za 4000 kron, a danes dobiš tam komaj človeka, ki se še s tem peča, i) O g 1 j . r s t v a sc spominjajo skoraj le še očanci in naša pripovedka in pesem. V prostrani Jelovci v Bohinju so Bohinjci »kuhali« oglje, pa tudi drugod so ga žgali, n Rr',V Po,ianski dolini, v Selški dolini, na Dolenjskem. Danes so gospodarske raz- mere drugačne, ta obrt je bila, ne bo j* več. j) Glavnikarstvo. Edini kraj o'i rc-ba ie vendar tudi pomisliti, da je fant eden izmed Ilendclnov.« Berlold se jc režal in si je zadovoljno me! roke. »Gifin, ti si največji vseii živih in mrtvih stotnikov.« Na sodnikovem obrazu ni bilo brali, kaj se ie godilo v njegovem srcu: je-li bil hvaležen stotniku, da mu jc omogočil milejšo kazen, ali ne. Naslonil sc je na svoj meč in je z očmi meril svoje "a razoroženega sina, na čigar oo-razu se je trma jela umikati trudnosti; nato vsak zlog tehtajoč pravi v mrtvaški tišini: »llenrik Hendel, zapadel si smrtni kazni. Tvoj stotnik pa prosi zato, ker si sicer vrl dejko. Da v naših nemiriiih časih ''ijra ne oronam hrabrega vojaka, ti ne bon; naložil naj cžje kazni, kar bi sicer lahko storil. Podarim ti življenje. Toda ostaneš ujet in brez orožja tako dolgo, dokler ne obžaluješ svojega slabega dejanja in me ne poprosiš odpuščanja.« »Milostiva sodba,« so pritrjevali štajjrski gospodje. Toda za ponosnega fanta je ta sodba bolj Irda kakor smrt. Sli'!)0 dejanje da naj obžaluje? Če bi tega ne bil storil, bi bil zverina, ne človek. Serlaj naj prosi odpuščanja, da je izmučeno deklico... »Ne morem,« jc jeknil s škripajo-čimi zobmi. »Nič hudega nisem učinil, prav sem storil.« Prnv si storil, tako. Dobro. Gifin, od-i peljite ga, naj bo jetnik tako dolgo, kakor sem rekel.« Zopet je smrt skočila iz urnjaka in je žvenketajoč s koso podila deklico. Ura je bila ; deset. I -i ,^Aotn'k Gifin je s srebrne mize vzel za-silni Henrikov meč in je obenem vprašal sod-: nika: »Gospod, kam naj ga peljem? Vendar 1 ne v navadno ječo; ne gre, da bi bil Hendel-* nov sin skupaj zaprt s pijanci in pretepači?, »Naj bo zaprt v svo|i sobi v moji hiši v Vogelsangu. Dobro ga zastražiie in postavite straže,« je kratko velel sodnik; potem se ja obrnil k dvaintrideseterini: »Seja |e zaklm-tenu. V petek je ožja, v ponedeljek pa zuput velika seja. Sedaj grem v stajerdort nadzorovat bolnišnico; kdor se mi pnUruži, |e dobrodošel.« Ugrnil si je plašč, ki mu ga je postrež-ljivo prinesel Madlzeuer, 111 |e obdan od svoiili svetovalcev zapustil dvorano. Mimogrede je dal znamenje uilinu. Uuin jc clržai v levi Henrikov meč, z desno pa je prijel Henrika za roko, in oba sta v primerni daljavi sieuna mestnemu svetu iz dvorane po stopnicah doli, potem čez dvorišče in nazadnje na mcstiu lig, kjer so valovale množice, ko se je sounik ilendc-1 prikazal pred vratini, je na tr«u postulo vse tiho kakor v cerkvi, hendel ]e glasno zaklicali »Bog z vami, moji Štajerci! Ravnokar smo poskrocli /.» blagor tega mesta.« Truma niošivih je zavpila: »Joahini liendel naj živil« i a klic je spreietel množice; toda to ni bil vihar, ki podira začarane gozde, ki ga je vajen ..laiers.vi sounik kadar se prikaže med svojim ljudstvom, to ni bilo zvonjenje z velikimi zvonovi, aii pa te počen zvon, to je lieiuiel opazil prvi lup iz votlega g:asu, zato so inu jezno zadrliU.i v si živci; s temnim, od leze sc bliskajočiin. /.uga-ločim pogleuom |e premeni množice, tocia sedaj ie še bol) spoznal, ua si oči tisočo, t. o blesteče zvezdnato moije, obračajo r,u n a-dega moža, ki ga je sKc^-i vrata spreailjal nekdo, ki jc nosil dva mcca. »Gos-.ca.....k — gospoci Henrik!« so s strahom po.|)raše-vale mrožicc. »Je-li U|et7 On, >..e u ..a kri?« Dobro je vse lo čul souniK, čeprav so Ijucije lc napol tiuo k-voii v. -..J poje. li mp ,e oi.sia. iuwu r«..:, >• plečat in prsat, ter je zapo/edni stol . .1. na sina predeni pripelje, naio oa giarno z klical: *l)a, jetnik je. Napravil je nekaj jiainot-nega; n,egova kazen pa ie milostna. L oni-a sramotnega kraia —« nuiv&ška tiiiola je zavladala po vsem trgu 111 vseu oči so sc upr.c na sramotni oi^cr, kamor s Kiu. m ..10:11 kazal — »je j.roli vsei pravici Ou. ts^l h>-liavKO, ki |e z moiil..o na ustnicah inorna ljudi.« nenrik 10 r icei' ■ . .mii ni iuw«< » Sodnik je z liio^' m ji i .s i / v-v, _»L'udi je morila in desetkrat: ljudi c morila. Tukaj nima govorili niin.e drugi ■ or jaa sa.ii, najmanj pa mož brc^ meča. — ua se je kaj takega zgodilo dants zadnjikrat, sem d~-nes, vi šlajertKi ljudje, obsodil svojega sina. Njegov stotnik ie prosil J, ker je junak, zato sem mu i.iizanesel . . ijenje, io„a os.ati inora jetnik. Tako sem , zal rn.su Slajer na ljubo, ki 1111 |C dražji ! or s;n in žena, kakor blago in ii.-> Ko jc konč 1, so mu giu 'itje kakor dosli.| pritrjevali Štajerci. »Joaiiini liendel! Joahim liendel! Ste čuli, dražji mu ie Slajer kal.or sin in žena.« li r;-. ; so .1 e veljajo za vprežne volo. Oddelek za kmetijstvo deželne vlade. Načelnik: Prelat Kalna 1. r. Krepkega vajjenca sprejme takoj Avgust Rcpie, sodar v Ljubljani, Kolezijaka ulica 18. Ilrnna in stanovanjo prosto. mr čebelrti vosek"« suhe sntine in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. KOPAČ, svečar, Ljubljana, Ce-tovžkn cesta 90._2222 (6) Wff»j f| motno, porjavelo in pokvarjeno V I i V 11 80 Popravi. Prosi se vzorec pri-■ a .Is W uosti sei,0j a|i poslati. — Peter Šbeiblc, Ljubljana, Ambrožev trg 3'II (Cukrarna) Pravo iolto j domače milo ri prani* 1 kg h II--, - 1 zaboliek : okoli 3'.. kg iranko K 38 < oO v, pošilja po povzetju ' ravod za eksport i M.JUKKER,Zagreb Z narotilom :.c prosi nos1 Toaletno milo po dnevnih cenah Milo za britje It 3--, 1 kg 11 30--. Krema za brit le porcelan, lonček iv u--, 1 ducat K 3.'., St. 1, Petr njska 3. lati tudi nnlovico zneska. Proda se 18 tednov stare prašiče pri posestniku Cesta na Mestni log štev. 81, Termalno radioaktivno kepallSč^ Toplice pri Ncrem mčŠSli železniška poslala Slraža-Topllce zdravi: reumatlzem, protln, neural-gije (isehlas), ezudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti Itd. Sezija od l.moja do 30,septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo. Ilaijnanjln Slav. občinstvu Vrhnike in okolice milAHUlIHU. naznanjam, da sem pričel izvrševati urarsko obrt na Vrhniki cesta v Verd 116 in sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila, katera izvršujem točno in solidno. Za cenj. naročila se priporoča Ivan Fernaa, urar, Vrhnika. ____________________________ g-\__a___ za 20 glav živine od I PflVlln«) sedaj do sv. Mihaela ^/VUllZMU lžčej0 g0Sp0 tinktura za bolbe pri pseb K 150; Uaktnra proti mrčeta aa aadio la zelteladl (uni-irvelec rastlin) K 3'—, — Pošilja po povzetju Zavod za ekspori M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. Sadjevec, vm® vodo razpošilja A Oset, p. Cuš nnj. 1568 Srbrcire?. Ifitetc oitstram prav imgiu ur. i icuu-a'izvir, zakonito zajamčeno „Skaboierri« mazilo". Popolnoma brez duha, no mate. Poskusni lonček K veliki K 6 — porcija za rodbino h 15-—. Zeloga u Ljubljano In okolico: Lekarna psi zlatem oleno, Ljobilana. Marijin trp. 1580 "aEtte nn v,1 r^tn n ,.BVe*»otormM i Izdata konzorcH » Domoljuba«. I' Dva učenca za kamuosečko obrt sprejme takoj Karol Novak, kamnoseški mojster v St. Vidu nad LJubljano. Pisalni in tafoasfcft sfioji tudi pokvarjeni se kupijo. Ponudbe pod „Pisalni stroj" na „Anon£no ekspedicljo Al. Matelifi, Ljubljana, Kongiesnl trg 3. Domačo deteljo Lucerno aH nemško detoljo, pravo Krmilno peso, lan In ianene tropine ima oddati v poljubnih množinah Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska šesta 36 | Trdovratne in najhujše bolečine v boku, v križu, trganje v udih, bolečine v ledju in zbadanje v prsih odstranjuje Fellerjev zdavno preizkusen! Slsa-tRmd 6 dvojnatih ali 2 špec. steklen. 19 K. Pri zgagi In želodčnih krtih, napetosti, liemoroidah l.t.d., jemljimo Fellerjeve odvajalne rabarbarave Slsa-krogllce 9K* Edino pristne pri lekarnarju Evgenu V. FELLEK, STUB1CA Elza trg 16 (Hrv. Zagorje). Omot in poStn:na sc rafuna posebej naJccnci^Kd^rriaroCIvctolm^ |y rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšak brivec. Ljubliana, Sv. Petro cesta 32. najbolj trpežne vrsto se dobi pri tvrdki losn Jelačin, Ljubtfara Emonska cesta 2. 4<"aa hmm s htm, račune Itd. Izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Liubliani. Naročajte ,Slovenca"! mlatihifce, oraf^a |rzpe!:nl|, slsmorsznke, čistilnih', (rifrrij, stiskalnice za sadje Ju grozdje, ?!ccf»»ii;i'»B 'sMiiiice in d;og! peli Sgedelski riroji KafsSetJste^jfa tovarn so »esj«3 d ufJtliš taberi d ^aSegi, tirisoš sirojl se pa Sah-ko naročrijo pri JKMJC HBTTI, zaloga poljedelskih sfrojEo, 8.juSs!.ars, ntarihiotia c.zzis št. 2. svetovnoznan© razpošiljalnica m ur, nt, sreferHini H- SUTTflEK samo v Ljubljani St '?>5 Oddovornl urednik Josio Goatinčar v Liubliani Tiska Jugoslovanska tiskan*