o m oodnsKi___ poročevalec o*>£im Uotjitato, tih, Oblete urete i. uhate edejici vte. Marjea Bofties, 9tas» Of«Je>emeM*i ta«.: 731 012. odfDvoriu urednik Ma LlMtvaafct ta*.: 771-013 Gteatlo Ul •rije Pi laiki I nate v raa* Tekava«, Darko Co**£ nakladi 13.000 Uvodov in ■ Pwkl ut Jote Skok Olavtil »radalfc Km*)! .•asi?-. si s^^r^r'p^s:0 "*"•"• p»»W. Roko.*, 'p.«.*. Dfcoiaml »adnlk LbklkMu »4 Do-Ul. '"°FfTI»J hj™.m. GWIo U M potflul .ktop. >..«Uk> fftTflT, ta75» zšZz"1* *••'•"" •■»•«-<> UiihTiii Glasilo je bilo dna 26. 7. 1970 odlikovano > Priznanjem SkupUi na občine Domžale za utpatno informiranja, dna 34. 4. 1974 pa t srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronta slovenskega naiud* za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. .J GLASILO SOCIALISTIČNI Z VIZI DtLOVNtGA LJUDSTVA DOMZAU Domžale. 2. marec 1962 Lato XXI Št 4 MISLI OB 8. MARCU Deleža, ki so ga imele ženske v vsej povojni graditvi Jugoslavije ni moč spregledati, saj je njihovo delo vtkano v materialno in duhovno substanco nase samoupravne socialistične družba Pred nami pa so še zahtevne in odgovorne naloge. V prvi vrsti so tu volitve, zato moramo volitve povezovati v celotno družbenopolitično aktivnost ter jih združevati s prizadevanji za kar najbolj dosledno uresničevanje gospodarskih ciljev; tu mislimo predvsem cilje gospodarske stabilizacije. To hkrati pomeni večjo obvezo in odgovornost delegatov ter novih delegatskih skupščin Na odgovorne družbene funkcije moramo izvoliti take delovne ljudi in občana, ki so ae izkazali s svojim delom in aktivnostmi, ki so in bodo se nadalje sposobni, pripravljeni razvijati naša samoupravni socialistični sistem kot podlago tudi najtežjih gospodarskih in družbenih nalog. Med njimi je mnogo žensk, ki so sposobna, da prevzamejo odgovornost za razvoj in uresničevanje temeljnih ciljev. Sposobnost in njihova pripravljenost je hkrati tudi ena od točk ki jih moramo upoštevati pri sestavi predlogov za nova vodstva družbenopolitičnih organizacij, ki bodo v letošnjem letu imele svoje kongrese (Zveza komunistov, ZSMS, Zveza sindikatov. Zveza borcev). Tako kot marsikje je tudi v Domžalah Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri SZDL spodbujal in vzgiba I tehtne razprava. Posebej opazna je bila njegova vloga pri aktiviranju za razreševanja problematike slabih pogojev v delu zaposlenih žensk, ki jih je med vsemi zaposlenimi v domžalski občini kar 45 %. Opazna je vloga sveta pri razreševanju različnih vidikov družbenega verstva otrok v občini, vključeval pa se je tudi v druga aktualna vprašanja pretežno z zdravstvenega, socialnega in gospodarskega področja. Podčrtati je treba, da je prav od razreševanja socialnih, zdravstvenih, gospodarskih in organizacijskih vprašanj odvisen družbenoekonomski in politični položaj žensk. Seveda na pol poti ne gre obstati: v Domžalah so »i na Svetu zadali naloge tudi za naprej. Najprej je tu sklop vprašanj preskrbe prebivalstva (ne)delovanja potrošniških svetov ter ostalo kar je pereča na področju tržnega gospodarjenja. Vsekakor bo obravnava ta prve letošnje tame v povezavi z ostalimi aktualnimi področji, ki jih bo še navrglo leto, doprinesla ne le k evidentiranju problemov, ki ženske tarejo temveč predvsem k njihovi odpravi To pa je tudi največ, kar frontno zasnovano delo sveta lahko k izboljšanju družbenoekonomskega in političnega položaja žensk doprinese. M. Brojan KAJ BOMO VOLILI? V ČETRTEK, 11. MARCA: — VOLIMO DELEGACIJE V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, V DELOVNIH SKUPNOSTIH IN SKUPNOSTI OBRTNIKOV. — V NEDELJO, 14. MARCA: — VOLIMO DELEGACIJE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH — GLASUJEMO OB IZVOLITVI DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNEM ZBORU SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE 14. marca bomo volili delegate družbenopolitičnega zbora ! i -------- s *k««-M***k4rt^ 11. in 14. MARCA 1982 SKUPŠČINSKE VOLITVE 11. in 14. marca 1982: v zboru uporabnikov v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih. V gradivu je pregledano prikazano celotno delegatsko življenje, delovanje, uspehi in problemi skupščinskih zborov, sodelovanje predsedstva, komisij, sodelovanje z izvršnim svetom in drugo. Posebna kakovost izdelane analize pa je v tem, da kritično vrednoti nekatere pomanjkljivosti. Ugotovljeno je, da so delegacije še v premajhni meri orodje odločanja delovnih ljudi, preveč so še ločene od dejanskega pravega delegatskega delovanja. Mnogokrat se iščejo bližnjice, preveč se upoštevajo individualni poslovodni organi, mnenja zgolj predsednikov svetov krajevnih skupnosti, ne pa tudi predsednikov skupščin krajevnih skupnosti, itd. Prav tako je še prisotna pomanjkljivost, ko se čas sestanka delegacije prelaga na zadnji možni čas in s tem onemogoča dobra povratna informacija. Te zadeve in tudi še druge bodo zahvaljujoč ugotovitvam iz analize gotovo presežene že v novem delegatskem obdobju. Nekatera predrugačenja za boljše delegatsko delo so že na vidiku: analiza je že posredno povzroči/a spremembe občinskega statuta, razporejenost in število delegatskih mest Skozi ta predrugačenja in boljšo organiziranost v prihodnje pa se tudi krepi vrednost analize — kot dokumenta. Že danes pa smemo o njej govoriti kot o izredno pomembnem dokumentu za delo v novem delegatskem obdobju. M. BROJAN VOLITVE — POTRDITEV NAŠE ENOTNOSTI V teh dneh se izteka že osmo leto odkar smo pričeli uresničevati politični sistem socialističnega samoupravljanja. V osmih letih je dosegal večino ciljev, ki smo si jih zastavili. Vendar doseženo ni dovolj, saj so izkušnje minulih dveh delegatskih mandatov temelj, na katerem bomo razvijali ta naš skupni sistem naprej — v trejem mandatnem obdobju. Že doslej smo v uresničevanju delegatskega odločanja dosegli veliko medsebojno prepletenost vseh družbenih dejavnikov — tako kolektivnih kot posameznih; le—ti so hoteli in znali v pluralizmu samoupravnih interesov odbrati najustreznejšega — družbenega in odtod tudi dobri rezultati v delegatskem delu dosedanjih delegatov in delegacij. Te izkušnje, dosežki pa tudi ugotovitve so nam nakazali smer v kateri moramo naše samoupravljanje razvijati v prihodnje. Ob boljši, pravočasnejši obveščenosti, boljšem tj. odgovornejšem delu delegacij, bodo odločitve v še večji meri rezultat skupnih hotenj ter porok za našo še lepšo prihodnost VOLITVE DELEGATOV 11. IN 14. MARCA SO PRVI KORAK NA TEJ POTI. Matjaž BROJAN ANALIZA URESNIČEVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA: IZREDNO POMEMBEN DOKUMENT ZA NOVO DELEGATSKO OBDOBJE Na februarskih zasedanjih vseh treh zborov domžalske delegatske skupščine so vnovič obravnavali analizo uresničevanja delegatskega sistema in sicer^ekre predlog te analize: Obravnava je potekala v času, ko so bile nanjo že posredovane pripombe in dopolnitve in je šlo torej že za dodelan dokument Le—ta ne vrednoti retrospektivno delegatskega sistema v občini, pač pa prinaša tudi opozorila in vsebinske iztočnice za opredelitev dela v prihodnje[ še več: refleksi te analize bodo zaobseženi že v dnevnem redu novih zasedanj delegatske skupščine, saj denimo situacija že narekuje spremembo statuta, razporeditev delegatskih mest, narekuje priporočilo * * I DELOVNI LJUDJE IN OBČANI f I BOMO IZBRALI LJUDI, KI SO J i PRIPRAVLJENI IN SPOSOBNI J S ZASTOPATI NAŠE INTERESE i i IN JIH HKRATI POVEZOVATI t l IN USKLAJEVATI S ŠIRŠIMI $ I DRUŽBENIMI INTERESI ? * i * * »**»*»**»»+»*»»*»»»»»*»»*»»^ 11. marca bomo volili delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela RAZGLAS Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj Občine Domžale obvešča delovne ljudi zaposlene, v obrtni dejavnosti, da so v pisarni Obrtnega združenja Domžale, Vir, Šaranovičeva 21 in pisarni referata za obrt občine Domžale in delovne ljudi - kmete, da so v pisarni EMONA DO Kmetijske kooperacije Domžale, Kidričeva 14, pisarnah krajevnih uradov in krajevnih skupnosti ter na sedežu tega komiteja razgrnjeni volilni imeniki delovnih ljudi zaposlenih v obrtni dejavnosti in volilni imeniki delovnih ljudi - kmetov za volitve članov delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in delegacije za Zbor združenega dela. Na podlagi 17. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list SRS, it 7/74) ima vsak delovni človek in občan pravico pregledati volilne imenike in. zahtevati popravek. Delovni človek oz. občan lahko zahteva popravek zato, ker on ali kdro drugi ni vpisan v splošni imenik volišče, na katerem ima pravico uveljaviti volilno pravico zato, ker je vpisan v volilni imenik kdo, ki nima volilna pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma konkretnega volišča ali kdo, ki je umri ali zato, ker je nepravilno vpisano njegovo ime oz. drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Popravek volilnega imenika se lahko zahteva ustno ali pismeno najkasneje do 8.3.1982 v zgoraj navedenih pisarnah. Posebno pozivamo vse tiste delovne ljudi zaposlene v obrtni dejavnosti in delovne ljudi—kmete, ki so v zadnjih letih spremenili stalno prebivališče, se za stalno naselili v občini ali se odselili iz občine, pa teh sprememb niso prijavili v pisarni prijavno odjavne službe Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale, da se v navedenem roku prepričajo, če je sprememba prebivališča v imeniku upoštevana. Krajevne skupnosti navedene v prvem odstavku tega razglasa in vodje krajevnih uradov so dolžni omogočiti občanom pregledati volilna imenike vsak dan. najmanj med 8. in 12. uro in jih tudi sami pregledati, če so volilci pravilno vpisani v območjih določenih volišč. Delegacije volijo vsi obrtniki in pri njih zaposleni delavci, ter vsi delovni ljudje—kmetje in njihovi družinski členi, ki niso zaposleni, starejši od 15 let, delavci EMONE DO Kmetijska Kooperacija Domžale ter delavci GG Ljubljana, TOK Kooperacija Domžale. Komite ze družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj VOLITVE — NAŠA SKUPNA AKCIJA Tako, kot je predvideval rokovnik, je bilo v preteklem delu volilnih opravi opravljena velika aktivnost, kot je bila evidentirana tudi v posebnem poročilu. Ta aktivnost je vključevala dosledno spoštovanje dogovorov ter meril in kriterijev kadrovske politike, katera so bila objavljena hkrati širšim in ožjim izborom kandidatov za delegate Vse opravljene predvolilne aktivnosti predstavljajo v povezanosti, prepletenosti in soodvisnosti zaključeno celoto, hkrati pa pomenijo skupen napor SZDL kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil k skupnem cilju — volitvam 1982. Na teh volitvah bodo delovni ljudje, delavci in občani 11. in 14. marca volili svoje delegacije in sicer tako za zbore občinske skupščine, kakor tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V m inu lem ■..obdobju je bilo opravljeno veliko delo. Potem ko so bili, v vsej demokratični širini potrjeni kandidati za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ter kandidati za delegatske in vodilne funkcije v Skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, ter kandidate za delegate v republiških in zveznih telesih, je bilo v naši občini opravljeno 27 temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih, 121 v organizacijah združenega dela, kandidacijska konferenca kmetov, kandidacijska konferenca obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, dne 22.2.1982 pa smo opravi/i tudi občinsko kandidacijsko konferenco. Pred občinsko kandidacijsko konferenco se je 17.2.1982 sestala tudi občinska konferenca SZDL, ki je opravila kandidacijski postopek za delegate družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Domžale. Vse to kaže, da smo se predvolilnih opravi/ odgovorno lotili, zlasti še, ker so priprave na letošnje volitve v znamenju nekaterih obogatitev in izboljšav. Tako opažamo med kandidati za delegate ustreznejši del žensk, mladih, pa tudi kmetov in delavcev iz neposredne proizvodnje. Menimo, da ob teh rezultatih ni moč govoriti le o zagotovljeni normalni strukturi, pač pa za enakomerno ustrezno vrednotenje dela z vseh teh področij družbenega življenja. To pa je le ena od karakteristik predvolilnih aktivnosti v občini. Morda je pomembnejša ta, da kadrovske priprave niso bile vodene stran od družbenopolitičnih in družbenoekonomskih nalog, pač pa so bila ta dela vpeta in povezana v vsakodnevno redno samoupravno in družbenopolitično aktivnost. Tako smo doseg/i, da kadrovskih priprav na volitve nismo odtujili na neko posebno raven, pač pa so bile sestavni del tistega, Čemur pravimo naše delo in življenje Ta podružbljenosv kadrovskih priprav, ki je bila v delovanju za volitve 1982 evidentirana, je tista obogatitev, ki je vsekakor ni moč prezreti. Ob njej so naši delovni ljudje in občani bili prvič preko frontnega podružbljenega kadrovskega delovanja tesneje vključeni v priprave. To pa zagotavlja tudi uspešnost samih volitev, predvsem pa enako podružbljenost dela v delegatskem obdobju, ki je pred nami. Izkušnje iz minulega osemletnega delc/anja delegatskih skupščin obogatene z usmeritvami, ki izhajajo iz analize o delovanju delegatskega si; tema, bodo zagotovo pripomogle in zagotovile ob širokem, demokratičnem izboru najboljših kadrov, ki jih bomo izbrali na volitvah 11. in 14. marca, nadaljnjo krepitev in razvoj delegatskega sistema in s tem celotne naše socialistične samoupravne družbe. Matjaž BROJAN i $ f VOLITVE 1982 — POT K { * ENOTNOSTI, TRDNOSTI, $ 1 MNOŽIČNOSTI I 5 DELEGACIJA KMETOV — KOOPERANTOV ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN SKUPŠČINE SIS Temeljna kandidacijska konferenca kmetov — kooperantov EMONE v Domžalah je iz liste kandidatov določila kandidate za volitve delegacije za delegiranje v Zbor združenega dela Skupščine občine Domžale in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Domžale. Delegacija za zbor združenega dela: 1. AVBELJ Janez, Zlatenek4 2. BAR LI č Matija, Peče 30 3. KASNI K Leopold, Vrba 16 4. NOVAK Ivan, Hribi 7 5. PETERCA Ivan, Ljubljanska 130, Domžale 6. PRAŠNIKAR Martin, Goričica 7 7. RODE Miro, Žiče 1 8. ROJS Vinko, Triglavska 9, Radomlje 9. SKOK Franc, Ropretova 25, Mengeš Splošna delegacija za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti: 1. ANŽIĆ Janez, Bišče 13 2. BANKO Anton, Dragomelj 26 3. CENCELJ Marjan, Laze 3 4. HABJAN Stanko, Dob 74 5. HRIBAR Ivan, Brdo 15 6. LEBAR Ivan, Vrhpolje 17 7. MIŠ Rudolf, Gorjuša 8 8. STEGNAR Anton, Pretrž 3 9. ŠARC Anton, Hudo 28 10. TIĆ Francka, Serjuče8 11. VIDIC Ivan, Hrastnik 3 Volitve obeh delegacij bodo v nedeljo 14. marca 1982 na tistih voliščih na območju občine, ki so bila za te volitve objavljena v 3. številki Občinskega poročevalca. Občinska konferenca SZD L Domžale DELEGACIJA OBRTNIKOV IN PRI NJIH ZAPOSLENIH DELAVCEV ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Temeljne kandidacijska konferenca delovnih ljudi -obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev je oblikovala kandidatno listo za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine občine Domžale Predlog obsega naslednje kandidate: 1. AVBELJ Franc, 1924, Lukovica 11 Z AHLIN Albin, 1938, Moste 74, Komenda 3. CERAR Janez, 1938, Kersnikova 14, Domžale 4. GOREČ Franc, 1947, Igriška 9, Preserje 5 JANUŠ Vinko, 1925, Podrečje 57, Domžale 6. JUHANT Milan, 1939, Vir, Zoisova 8 7. KOVAČ Maks, 1936, Koliška 9, Vir, Domžale 8. LIEBER Boris, 1932, Šentvid 4, Lukovica 9. MAJHEN IČ Bojan, 1953, Koliška 7, Vir, Domžale 10. PAVLI Berta, 1944, Prešernova 12, Domžale 11. POČIVAVŠEK ing. Andrej, 1944, Ljubljanska 119 a, Domžale 12. PETERLIN Pavel, 1934, Kamniška 41, Preserje 13. PIRNAT Janez, 1947, Krtina 3, Dob 14. ŠRAJ Janez, 1931, šlandrova 14, Radomlje 15 TRAMPUŽ Marko, 1960, Zoranina 18, Mengeš Predlog kandidatov za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa je naslednji: 1. BURJA Drago, 1953, Lobodova 7, Domžale Z BON Kati, 1957, Rafolče 15, Lukovica 3. FLERE Joža, 1923, študljanska 87, Domžale 4. GROS Pavle, 1932, Zoisova 1, Domžale 5. GRINTAL Damjan, 1941, Vodopivčava 9, Domžale 6. JURIŠIČ Marija, 1943, Prešernova, Radomlje 7. KODERMAN Vesna, 1956, Krožna 8. Domžale 8. KOTNIK Edo, 1933, Količevo 13, Domžale 9. KO KALJ Vido, 1963, Stranska 4, Domžale 10. LAMPRET Anica, 1930, Ljubljanska 83, Domžale 11. MIKLAVČIČ Anica, 1956, Obrtniška 1, Domžale 12. NOVLJAN Alma, 1956, Obrtniška 1, Domžale 13 PETERKA Ivanka, 1957, Prikrnica6, Moravče 14. PISKAR Kati, 1947, Prelog 64, Domžale 15 RETELJ Vida, 1947, Kovičeva 10, Domžale 16. SMOLNIKAR Marjan, 1935, Zoisova32, Domžale 17. TE KAVČ Jože, 1936, Rafolče 26, Lukovica Volitve obeh delegacij bodo v četrtek 11. marca 1982 na voliščih, ki so bila objavljena v 3. številki Občinskega poročevalca « Občinska konferenca SZD L Domžale 14. marca bomo volili delegate s področja kmetijstva $ OD NAŠIH ODLOČITEV BO l t ODVISNO KAKŠEN BO DE- | J LEGATSKI SISTEM IN ODLO- J J ČANJE V NASLEDNJEM J * MANDATU $ * * ********************************* Predkongresna aktivnost: DOMŽALSKI KOMUNISTI V PRIPRAVAH NA KONGRESA v zvezi komunistov v domžalah poteka Široka aktivnost pre bližnjima kongresoma - tako republiškim kot zveznim - ki bosta v aprilu in juniju 1982 V pripravi na oba kongresa smo posebej podčrtali, da bodo v predkongresne aktivnosti pristopili se posebej odgovorno. Zlasti želijo z delovnim pristopom odpravljati slabosti, ki so jih ugotovili z analizo delegatskega sistema ter le- tega vsebinsko krepiti. To bo zagotovo mnogo laže če bodo uresničeni cilji, ki so si jih zastavili v pogojih gospodarske stabilizacije. Tod morajo biti prizadevanja komunistov se posebej intenzivna zlasti kar zadeva aktivnosti ob zaključnih računih, kakovost proizvodnje, dvigovanje delovne storilnosti, zagotavljanje čim boljših rezultatov v izvozu .oskrbljenost domačega tržišča. Poleg omenjenih konkretnih zadolžitev s področja gospodarstva niso v nič manjši meri podčrtane zahteve za doslednejšim nagrajevanjem po delu in boljšim vrednotenjem zlasti proizvodnjega dela. Evidentne so zahteve, da se v večji meri podpro raziskovalni načrti in inovacijska dejavnost. Seveda ob vsem tem ostajajo med aktualnimi nalogami znotraj političnega sistema tudi krepitev obrambne pripravljenosti in družbene samozaščite. V domžalski občini so komunisti v preteklem obdobju še posebej močno usmerili svoja prizadevanja na dve področji. Prvo je področje kmetijstva, kjer so bili v preteklem obdobju Ze opažani. bistveni koraki na bolje. V pogojih zaostrenega gospodarskega položaja in ob zahtevah po večjem pridelovanju hrane so v domžalski občini temu področju posvetih mnogo pozornosti. Dosledneje bodo sprovajali politiko melioracij in drugih oblik združevanja in izboljševanja kmetijske zemlje. Ob tem želijo kmetijska zemljišča tudi v obdelavi intenzivirati. Drugo področje je področje izobraževanja. Tu so se komunisti močno zavzeli ter s politično akcijo dosegli boljšo organiziranost osnovnega šolstva. Le- to bo poslej združeno v Skupnost osnovnih šol, ki bo ob enotni politiki smotrneje organizirano tako v materialnem kot strokovno vzgojno-izobraževalnem smislu. Večji del teh nalog, ki smo jih omenili, je bilo opredeljenih na programsko volilnih sejah v decembru, z delom komunistov v prihodnje pa bodo morale biti te naloge laže in hitreje uresničljive. ♦ f » I NADALJNJI RAZVOJ NAŠE J DRUŽBE GRADIMO PO SA- | MOUPRAVNI POTI 11. marca bomo volili delegacije obrtnikov ta zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti V MENGŠU SO IZBRALI PRAVE KANDIDATE Temeljno kandidacijsko konferenco v Mengšu je odpri predsednik KK SZDL Slavko Pišek in predlagal delovno predsedstvo, ki ga je vodil Ivan Zupan. Najprej je temeljna kandidacijska konferenca obravnavala svoj poslovnik, ki ga je obrazložil Janez Zibelnik Kandidacijska konferenca je bila sestavljena iz delegatov D PO, vaških odborov SZDL, hišnih svetov in sveta krajevne skupnosti Udeležilo se je je 49 delegatov, tako da so bih resnično iz vseh sredin. **************************** Poročilo o pripravah in aktivnosti glede volitev, ki so pred nami, je temeljito podal predsednik predsedstva KK SZDL Mengeš Slavko Pišek. Poudaril je, da je bila tokrat predvolilna aktivnost izredno razgibana, široka in plodna. V mengeški krajevni skupnosti je bilo evidentiranih preko 600 kandidatov iz vseh sredin, prav tako pa so se ti kandidati podrobno obravnavali v vseh družbenopolitičnih organizacijah, društvih, vaških odborih SZDL Loka i Topole, v hišnih svetih itd. Predvolilno aktivnost je vodilo predsedstvo KK SZDL, ki je po strukturi frontno sestavljeno in ni bilo treba ustanavljati novega organa za to. V KS Mengeš je prišlo v ožjo obravnavo toliko kandidatov, da so bile zlahka zapolnjene vse kandidatne liste, na katerih je enajst posebnih delegacij SlS-i, s sedmimi delegatskimi mesti, posebej pa še delegacija za KS, ki obsega 11 delegatov. Vuskla-jevalnem postopku ni prišlo do Eosebnih sprememb, saj so bili andiati že prej izbrani izredno tehtno in smiselno. Posebno velja pohvaliti Ločane in Topol-ce, ki so tokrat sami izbrali svoje kandidate. Tudi sodelo- vanje med DPO je potekalo na zgledni ravni. Struktura kandidatov je v KS Mengeš dokaj dobra, saj je med 88 kandidati 13 mladincev do 27 leta, 38 kandidatov je starih med 27 do 40-tirni leti, od 40-55 let je 31 kandidatov, nad 55 let pa je samo lOkand-datov. Od 88 kandidatov je 38 žensk, oziroma dobrih 43 %, od vseh kandidatov pa je tudi 31 članov ZK, oziroma nekaj več kot 35 %. V KS Mengeš bosta ob volitvah tokrat odprti še dve volilni mesti več,tako, da bo skupaj deset volišč. Volili bomo na zaprtih kandidatnih listih, saj je predvolilna aktivnost pokazala, da je vsak kandidat temeljito pretehtan in obravnavan na vseh nivojih. Sicer pa to tudi omogoča poslovnik, če se na kandidacijski konferenci za to delegati odločijo. Delo, ki se je začelo že spomladi lanskega leta, je torej v pripravljalni fazi že obrodilo sadove, saj lahko rečemo, da so v KS Mengeš izbrani pravi kandidati, pravilnost izbora pa se bo seveda še bolj pokazala (Nadaljevanje na 6. strani) i.fjk i 14. marca bomo volili delegacije za samoupravne interesne skupnosti (Nadaljevanje s 5. strani) pohneje, po volitvah, ko bodo delegacije nase Kas začele z delom. Kot kaže, se kandidati že sedaj zavedajo odgovornosti svojega delovanja v KS oz. v občinskem merilu, saj so tako rekoč vsi tudi podpisali privolitev za delovanje, le trije ne. 11. in 14. marca torej ne bomo volili kandidatov, ki so izbrani po naključju, ampak prave, izbrane krajane, ki se dobro zavedajo obsežnosti naših skupnih potreb. Prav to pa je se en razlog več, da vsi potrdimo našo skupno voljo in podpremo s polnoštevilčno udeležbo na voliščih svoje bodoče zastopnike v naši obsežni krajevni skupnosti. I. Sivec Domžalski borci ocenili svoje delo: PRIZADEVNI IN DOSLEDNI REVOLUCIONARNIM IZROČILOM Domžalski borci so na volilnih sejah jasno izpovedali svojo pripadnost k nadaljnji graditvi našega samoupravnega socialističnega sistema in poudarili, da je njihova prisotnost na vseh področjih tudi v bodoče nujno potrebna. Iz ocene dela je razvidno, da dosedanja aktivnost daje vso garancijo, da bodo to svojo prisotnost tudi do kraja izpričevali v vseh akcijah in v vseh političnih sredinah, s katerimi so povezani. Volilne seje so potekale po posameznih krajevnih skupnostih, saj so istočasno pomenile reorganizacijo sedanje Mestne organizacije v tri nove organizacije, ki so povezane s krajevnimi skupnostmi Venclja Perka, Simona Jenka in Slavka Šlandra tako, kot je bila pred leti preoblikovana Krajevna skupnost Domžale. Reorganizacija ni bila sama sebi namen, ampak obveznost borcev, da se aktivno vključijo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v vse tokove v lastnih krajevnih skupnostih. Kljub temu pa je razprava pokazala, da je nujno potrebno na nivoju mesta Domžale organizirati koordinacijski odbor, ki bi tudi v bodoče usklajeval posamezne akcije in programe vseh treh novoustanovljenih krajevnih združenj. Nekaj statističnih podatkov Mestna organizacija ZB NOV Domžale je štela 540 članov in 53 VVI. Po razdelitvi pa je številčno stanje po posameznih krajevnih združenjih naslednje: Venclja Perka 170, Simona Jenka 120, Slavka Šlandra 250. Od celotnega števila članov je 89 še zaposlenih, starostna struktura pa je naslednja: 33 članov je starejših od 80 let, 96 članov je starejših od 70 let, 171 članov je starih med 60 in 70 leti, 234 pa je mlajših od 60 let. Aktivnost članov je bila in je tudi sedaj še zelo velika, saj beležimo, da jih dela v občinskem odboru, v delegacijah, SZDL, skupščinskih komisijah, v odborih za SLO in DS, komisijah Izvršnega sveta preko 190 članov, poleg tega jih pa veliko dela tudi v samoupravnih organih in drugih organizacijah v združenem delu. Velika aktivnost je bila s strani borcev opazna pri vseh akcijah NNNP, ki so potekale v zadnjih letih, kakor tudi pri političnih in drugih akcijah: izvedbi referenduma za izgradnjo šolske mreže, pri reorganizaciji KS Domžale, pri volitvah, pri realizaciji srednjeročnega programa in pri številnih drugih aktivnostih, ki so potekale na območju celotne občine. Skrb za sotovariše člani odbora so vsa leta posvečali veliko skrbi socialnemu položaju borcev, reševanju njihovih stanovanjskih problemov, posebno pa še skrbeli ta bolne soborce. Tako so v tem času obiskali nad 500 borcev, 850 poslali voščilnieob življenj- SKO J—evcem v Domžalah, prenašali revolucionarne tradicije na mlade in najmljaše, dali pobudo za poimenovanje vzgojno varstvene ustanove po mladinski aktivistki in borki Liji Varšek in pobudo za krajevni praznik - 14. september, ko je bil na ta dan leta 1941 ustanovljen Mestni odbor O F za Domžale. Spominske svečanosti pri spomeniku talcev pod Šumber-kom, komemoracije ob Dnevu mrtvih in skrb za ostala spominska obeležja na območju Domžal so viden odraz velike dejavnosti borcev, kakor tudi praporščakov, ki so vestno opravljali svoje poslanstvo. Nova vodstva - še obširnješi program dela Ker se je iztekel mandat dosedanjim članom odbora in zaradi reorganizacije, so bila izvoljena tudi nova vodstva po krajevnih združenjih. To pa pomeni, da bo sedaj v odbore vključenih trikrat toliko članov kot dosedaj, s tem, da se bodo odbori še razširili s komisijami za posamezna področja dejavnosti. Glede koordiniranja akcij 14. marca bomo volili delegate za zbor krajevnih skupnosti skih jubilejih in obiskali vse prvoborce — nosilce Spomenice 1941 ob 40—letnici vstaje naših narodov in narodnosti. Med uspele dejavnosti na tem področju je potrebno izpostaviti vsakoletna tovariška srečanja na Gorjuši in organizacijo izletov v znane partizanske kraje. Razveseljivo je dejstvo, da se je teh izletov udeležilo 780 borcev, da je bilo na tovariških srečanjih okoli 500 članov in da so bila ta srečanja organizirana tudi s soborci iz Ajdovščine. Posebej pa je potrebno izpostaviti še eno pomembno dejavnost: to je veliko udeležbo borcev na proslavah šlandrove brigade v Ljubnem, Celju, na Šipku in v Litiji, kakor tudi na 5 zborih Gorenjskih aktivistov. Poleg tega so borci pripravili odkritje spominske plošče na nivoju mesta pa je bilo sprejeto stališče, da naj koordinacijski odbor sestavljajo predsedniki, podpredsedniki, tajniki in blagajniki krajevnih združenj. Tako bodo iz krajevnega združenja Venclja Perka v tem koordinacijskem odboru: Bajec Slavko, Skok Zdene, Habjan Boja, Vodnik Marjan, iz Simona Jenka: Likar Milan, Vulkan Jurij, Banko Francka in novi blagajnik, iz Slavka Šlandra pa Skok Aleksander, Podbrežnik Milica, Vidmar Sonja in Flerin Kati. Ko je tekla razprava o programu dela, so bila izpostavljena predvsem naslednja vprašanja: — tesnejša povezava z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, delegacijami in krajevno (Nadaljevanje s 6. strani) samoupravo v sami krajevni skupnosti; — skupno razreševanje gospodarskih in družbenih problemov ter bitka za uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj na vseh področjih življenja; — stlna skrb za soborce in za razreševanje življenjskih vprašanj povsod tam, kjer bi se ta pojavljala; — aktivno sodelovanje pri pripravah na delegatske volitve 1982 in tudi dolžnost članov, da se vključujejo kot delegati v vse delegacije za delegatsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti; — še večje prizadevanje za podružabljanje področja SLO in DS in aktivno sodelovanje pri načrtovanih akcijah NNNP; — borci so sprejeli sklep, da bodo ob sodelovanju ostalih dejavnikov uredili sprehajališče na Šumberku, skrbeli za Drevored 88 lip in podprli iniciativo za sprejem odloka o Spominskem parku, ki naj bi nosil ime po tovarišu Titu; - poskrbeli bodo, da se bodo tradiciji NOB in ljudske revolucije prenašale na mladino in se skupaj z njo udeleževali spominskih pohodov. Posebna naloga, ki so jo sprejeli kot obvezo, pa je spremljanje in seznanjanje z notranjo in zunanjo politično situacijo, gospodarskim stanjem in prizadevanjem delovnih ljudi, in občanov za gospodarsko stabilizacijo. Kritično je tekla beseda o vseh slabostih in izpostavljeno je bilo, da med borci ne more biti razhajanj in poudarjena je bila tista Titova misel, „da borci ostanejo revolucionarji do poslednjega diha." Domžalski borci so se na teh konferencah obvezali, da bodo dosledno uresničevali politični sistem socialističnega samoupravljanja kot največjo SVOBODO, s čemer bodo prevzemali vse odgovornosti in dolžnosti, ki jih ta sistem postavlja pred njih. Božena Habjan I NAŠA IDEJNA, POLITIČNA IN AKCIJSKA ENOTNOST JE NAJBOLJŠA OBRAMBA IN ODGOVOR VSEM, KI NE VERJAMEJO V SAMOUPRAVLJANJE. i i i ♦ 5 Organiziranost osnovnega šolstva: DOMŽALSKE OSNOVNE ŠOLE PO NOVEM V analizi, ki so Jo izdelali med delavci v vseh kolektivih osnovnih šol domžalske občine so se pokazale zahteve po enotnejši , smoternejši in kakovostnejši organiziranosti vzgojnoizobraževal-nega dela prav na vseh šolah. Doma/a na vseh izmed desetero osnovnih šol v domžalski občini je bilo opaženo, da nekateri problemi kljub tistim izhodi-ščinm konceptom zavirajo razvoj pedagoškega, organizacijskega in strokovnega dela. Od tod je izhajala toliko večja zahteva, da se doseže v celoti poenoteno delovanje ter odstranijo ugotovljene pomanjkljivosti. Delo iniciativnega odbora Za dosego take organiziranosti, ki bo omogočila uresničitev omenjenih ciljev je bil ustanovljen poseben organ - iniciativni odbor, ki je v celoti prevzel to nalogo. Opravljen je bil referendum, ki je uspel prav na vseh šolah, kjer so glasovali. Delavci osnovnih šol Janko Kersnik Brdo, Jurij Vega Moravče, Radomeljske čete Preserje, Josip Broz Tito Domžale, Šlan-drove brigade Domžale, Venclja Perka Domžale, Matije B' 'jca-Matevža Mengeš, Martina Koželja Dob in Olge Avbelj Homec ter Glasbene šole Domžale so se izrekli za to, da za novo organiziranostjo dosežejo novo stopnjo kakovosti vzgojnoizobraže-valnega dela. Ustanovljen Svet skupnosti osnovnih šol občine Domžale Na teh šolah je zaposleno približno sedemsto delavcev, pouk pa obiskuje nad 6000 osnovnošolcev, kar gotovo ni majhno število. Prav zato je odgovornost novoizvoljenega Sveta skupnosti osnovnih šol tem večja/Predseduje mu Marija Benko, njena namestnica pa je Vera Vojska). Od osnovnih konceptov -bilo jih je nekaj - od katerih Svet skupnosti šol ne bo mogel odstopiti, saj bo moral zasledovati predvsem enotnejšo organizacijo dela v šoli ter urejati vprašanja enotnejšega sistema nagrajevanja in stimulacije, vprašanja konkretnega strokovnega dela (predvsem strokovno —računovodskega, pravnega in upravnega). Akcija, ki je stekla v Zvezi komunistov, je bila kratka vendar ob moči argumentov učinkovita do te mere, da je bil omenjeni koncept sprejet in osnovne iztočnice za delo v prihodnje tudi potrjene. Dejstvo je, da tako, kot je bilo to organizirano doslej, v Erihodnje ne bo moglo več biti. lova organiziranost ki bo morala prinesti za isti ali celo manjši strošek boljšo kvaliteto dela v šolstvu bo pa žal prinesla s seboj tudi nekatere težje izvedljive naloge. Ker v novi sistem šolstva ne bo mogoče avtomatično vključiti celotnega dosedanjega sestava, bodo težave v tem, da bo treba v drugi sferi družbenega dela zagotoviti za nekatere delavce enakovredno socialno varnost. Na konstitutivni seji Sveta skupnosti šol so poudarili, daje skrb za te delavce ena od osnovnih skrbi za prihodnje. Ob tej skrbi pa je seveda potrebno nič manj podčrtati nalogo, da je treba najti ustrezno organizacijsko obliko dela oziroma poslovanja skupnosti šol, treba bo izdelati ustrezne samoupravne dokumente, posrkbeti za registracijo ter zagotoviti še druge potrebne akte. Mnogo je zapletenih vprašanj! Kakšno je stanje kadrov po šolah, kakšen bo delovni program skupnosti, Eotrebna je finančna primerjava oliko stane organiziranost šolstva danes in koliko bo v prihodnje. Ob tem bo potrebno usklajevanje kadrovskih zahtev, potrebni bodo primerni prostori, oprema, osnovna sredstva ter vse drugo, da bo služba lahko poslovala. Obilo nalog za Svet in delovno skupino! Vsekakor iz vsega povedanega izhaja, da je pred člani Sveta skupnosti šol (v njem sta po dva delegata z vseh omenjenih šol), mnogo nalog. Vsekakor se obilica nalog kaže tudi za posebno delovno skupino, ki bo Eosred ovala delovne, to je stro-ovne podlage za samoupravno odločanje v Svetu skupnosti šol. Obema organoma, katerih člani so si zadali zahtevno nalogo boljše organiziranosti osnovnih šol želimo, da bi uspešno izpeljala pomembne naloge. Z njihovo uresničitvijo bo priložen pomemben delež k kakovostnejši organizaciji tako pomembnega dela družbe kot je vzgoja in izobraževanje. M. Brojan DELOVNI LJUDJE IN OBČANI PREKO SVOJIH DELEGACIJ NEPOSREDNO IN HUMANO . VZPOSTAVLJAJO DEMO-| KRATIČNE ODNOSE IN S TEM I l KREPIJO MOČ DELAVSKEGA $ t RAZREDA i ♦ ♦ ♦ Okrogla miza: DOMŽALSKO ZDRAVSTVO NA POTI K OZDRAVITVI Ne le samoupravni organi v občinski zdravstveni skupnosti pač pa tudi širša skupnost želi, da bi bili o vprašanjih, ki že nekaj let tarejo domžalsko občinsko zdravstveno skupnost, bolje obveščeni' Predlani in lani se je nabral kup problemov, o katerih pa razen med onimi, ki delegatsko delujejo, ni mnogo slišati, še najhujši problem je pomanjkanje denarja, ki ga iz leta v leto primanjkuje, oz. zmanjka, tako da že nekaj let v občinski zdravstveni skupnosti nastaja primanjkljaj. O teh vprašanjih finančne narave, pa tudi o nekaterih vsebinskih vprašanjih v zdravstvu smo se v uredništvu pogovarjali z Ivanko Kravos, sekretarko v Občinski zdravstveni skupnosti Domžale, Francem Zabretom predsednikom Izvršilnega odbora Občinske zdravstvene skupnosti Domžale, ter Francem Jerajem, predsednikom skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Domžale. Prenos pristojnosti v občino! Kakor je znano, je bila v preteklosti izvršena v organiziranosti zdravstva bistvena sprememba. Prišlo je do reorganizacije oz. prenosa obveznosti in pravic z ravni regionalne skupnosti na raven občine. Torej je odslej osnovna raven zdravstva - kar zadeva pravice in obveznosti tako uporabnikov, kot tudi izvajalcev -raven občinske zdravstvene skupnosti V okviru tega prenosa je prišlo tudi do prenosa del strokovne službe z regionalne ravni v strokovno službo interesnih skupnosti občine. V pristojnosti regionalnih strokovnih služb ostaja bolnišnično in specialistično zdravstvo, avtomatska obdelava podatkov ter nekatere skupne naloge (investicije, skupne naložbe). Denar - osnovna težava zdravstva Težave, ki so pestile domžalsko zdravstvo v preteklih dveh letih, bi lahko strnili v eno samo: premajhen priliv sredstev za potrebe zdravstvenega varstva. Do občutnega pomanjkanja denarja je prišlo že v letu 1980, ko je prvič prišlo do izpada sredstev za pokrivanje celovitega zdravstvenega varstva. V letu 1981 so delno izpadla sredstva iz solidarnosti v znesku Sribližno 6 milijonov dinarjev. > tem so bili preseženi predvideni programi v osnovnem in zobozdravstvenem varstvu, prav tako so bile občutne prekoračitve na področju socialnih dajatev, nadomestil zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni in nege družinskih članov. Poleg vsega tega so bili preseženi (prekoračeni) tudi programi bolnišničnega in specialističnega zdravstvenega varstva. V tem letu so bile prištete izgube iz leta poprej. Vse omenjeno je povzročilo velike probleme pri zagotavljanju denarja za zdravstvo v domžalski občini v letu 1982. Urejanje problemov skupno Problemi v zdravstvu so bili dolgo časa nekako le problemi delavcev v zdravstvu in onih, ki so na tem področju delegatsko delovali V zadnjem času pa je tudi tod prišlo do pomembnega premika. Delovne povezave pri razreševanju vprašanj v zdravstvu so postale vsakodnevna praksa, saj je celotna družbenopolitična skupnost pokazala veliko pripravljenost sodelovati z delavci v zdravstvu pri razreževanju teh pomembnih vprašanj. Pri tem je posebno konkretna in efikasna pomoč Izvršnega sveta občine Domžale, ki je znal s konkretno akcijo, strokovno omočjo ter angažiranostjo v istveni meri prispevati k razrešitvi teh vprašan} v letošnjem letu. Ta skupna akcija je zaob segla vrsto konkretnih akcij, dogovorov, pripravljena pa je bila tudi problemska konferenca o zdravstvu. V razreševanju teh vprašanj so bili storjeni tile koraki: povečana je bila prispevna stopnja za zdravstvo iz bruto osebnega dohodka in dohodka za dve odstotkovni točki. Za zdravstvo smo namenili vse presežke samoupravnih interesnih skupnosti, ki so znašali približno 10 milijonov novih dinarjev. Tretji vir dohodka je bilo tudi dejstvo, da je bila občinska zdravstvena skupnost oproščena prispevkov za stimulacijo izvoza. Primanjkljaj iz 1981 - veliko breme! Kljub temu, da smo torej za 1. 1981 zagotovili več sredstev, kot smo jih planirali v začetku leta, smo to leto v zdravstvu zaključili z negativnim poslovnim rezultatom. Ta primanjkljaj je znašal 18 milijonov novih dinarjev. Ta številka je pomenila seveda precejšnje breme za financiranje zdravstva v letu 1982. Ta znesek (bremenitev) je bil v obliki obveznosti prenesen na breme zdravstva v letošnjem letu. Kako v letu 1982? Problem financiranja zdravstva za letošnje leto je mnogo manjši glede na to, ker se je stopnja rasti dohodka povečala za 25,5 odstotka nominalno. Od lanskoletne skupne realizacije v zdravstvu, ki je znašala 27,5 odstotka nominalno. Od lanskoletne skupne realizacije v zdravstvu, ki je znašala 275.309,000 dinarjev na letošnjih 345.437.000 dinarjev. V teh sredstvih so zagotovljena tudi sredstva za pokrivanje izgub in prekoračitev programov izvajalcev zdravstva v letu 1981. Koliko s tem denarjem? Kljub tem obveznostim za 1 1981 pa se bo obseg zdravstvenega varstva v letu 1982 - kar zadeva osnovno zdravstveno varstvo in zobozdravstvo -povečal. Ob tem denarju za bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo enako, kot ga je bilo lani. To torej kaže na usmeritev, da v večji meri razvijamo osnovno in zobozdravstveno varstvo. Za splošno ambulatno in dispanzersko zdravstveno varstvo je zagotovljenih 59 odstotkov več sredstev kot jih je bilo v letu 1981, za zobozdravstveno dejavnost pa letos namenjamo 65 odstotkov več denarja, kot je znašala realizacija v letu 1981. Kako do solidarnostnih sredstev? Težave nastajajo pri zagotavljanju sredstev solidarnosti Kot je znano, se občina Bežigrad ni vključila v medočbinsko zdravstveno skupnost, ki šteje tako le 17 članic, in ne 18. Občina Bežigrad v letu 1981 ni zagotovila obveznih sredstev iz solidarnosti in tako so izpadla za domžalsko zdravstvo v letu 1981 znatna sredstva - ki znašajo 3.6 milijona novih dinarjev. Dosegljiva solidarnostna sredstva pomenijo minimalno odškodnino za to, ker se ni še uveljavil domicilni princip zbiranja denarja za zdravstvo. Če bi se bil, bi bil .jnošnjiček" zdravstva v Domžalah za približno 40 milijonov dinarjev (novih!!!) debelejši Leto 1982 - prelomno! Letošnje leto bo v financiranju zdravstva v domžalski občini prelomno! In to v tem smislu, da bomo pokrili vse obveznosti iz preteklih let, saj bomo z novo stopnjo zagotovili normalno financiranje zdravstvenega varstva brez izgub. Seveda ob izpolnjenem pogoju, da ne bo prišlo do kakih posebnih, za financiranje zdravstvstva ekstremnih situacij. OSNOVNO ZA NAPREJ -ODGOVORNOST V razpravah o bodočem finančnem poslovanju v občinski zdravstveni skupnosti ni moč iti mimo odgovornosti, ki jo za položaj zdravstva v prihodnje imajo tako izvajalci kot uporabniki Potrebno bo kar največje stabilizacijsko obnašanje ter uresničevanje planov znotraj predvidenih okvirov. Pri tem imajo še prav posebno odgovornost komunisti in delegati v občinski zdravstveni skupnosti, ki bodo morali težiti s tem, da se bo omenjeno resnično uresničevali v vseh zdravstvenih ustanovah domžalske občine. Kaj pa investicije? V srednjeročnem planu 1976 - 1980 smo v Domžalah planirali da zgradimo zdravstveno postajo Mengeš, lekarno v Domžalah ter trakt C domžalskega zdravstvenega doma. Zaradi znanih zapletov pri pridobivanju zemljišča v Mengšu se je vrstni red gradenj po sklepu skupščine spremenil, tako da je bilo v letu 1981 trakt C končan, v 3. fazi gradnje pa ustavljena lekarna v SPB-1 iz znanih (Nadaljevanje z 8. strani) okoliščin zaostrene investicijske politike. No, odtlej je bilo za zdravstveno postajo Mengeš pridobljeno zemljišče in dokončani že vsi glavni projekti. Tako za leto 1982 načrtujemo dokončanje lekarne v Domžalah (v bloku SPB--1). Lekarna lahko na dosedanji lokaciji po sklepu republiškega sanitarnega inšpektorja deluje le še 1 leto. Takoj nato - t.j. v letu 1983, pa bi pričeli z gradnjo zdravstvene postaje Mengeš. Tudi ta gradnja je izredno nujna, saj so prostori funkcionalno neprimerni za izvajanje zdravstvenega varstva v krajevni skupnosti Mengeš. Ob vsem tem si prizadevamo, da bi adaptirali prostore trakta B za potrebe zobozdravstvene službe in trakta A zdravstvenega doma za postavitev novega rentgenskega aparata in razširitev diagnostičnega laboratorija. Odprta ostajajo tudi vprašanja glede adaptacije in funkcionalne preureditve zdravstvene postaje v Moravčah, prav tako tudi v Blagovici in delno Lukovici, koder tudi obstajajo velike potrebe za boljšimi pogoji delovanja zdravstvenih delavcev. Matjaž BROJAN DELEGATSKI SISTEM GLABLJANJE OBLASTI PO- i i LJUDSKE i RAZGOVOR Z EDVARDOM ŠPENDLOM: Zveza organizacij tehnične kulture: BOGATA AKTIVNOST Zveza organizacij tehnične kulture je ena od tistih, ki ima za svoje minulo delo kaj pokazati. Rezultati njenega dela so evidentni: nešteto tekmovanj, nešteto organiziranih aktivnosti, razstav, akcij in drugega je moč najti med rezultati njihovega dela. Ob tem seveda ne gre zanemariti izobraževalne ter vzgojne vloge, ki jo Zveza posredno preko svojih organizacij imeli Vodenje Zveze, ki jo je dolga leta uspešno vodil ing. Miha Pavlic, je pred nedavnim prevzel Edvard špendl. Rade volje nam je odgovoril na naša vprašanja. 1. Kaklne so tradicije ZOTK v domžalski občini? Po osvoboditvi, ko je bila naša domovina v ruševinah se je pričela bitka za obnovo in razvoj. In v teh prvih dneh obnove se je rodila Ljudska tehnika. V Domžalah je bil ustanovljen prvi Klub ljudske tehnik že leta 1946 iz njega pa so se kasneje razvili številni klubi in društva. Danes nadaljuje tradicijo tega Ervega kluba Klub mladih tehni-ov, ki deluje na osnovni šoli Slandrove brigade. Lani je slavil lep jubilej 35. letnico obstoja za kar je prejel zlato Kidričevo pla- Na eni od razstav, kjer je bila prikazana tehnična ustvarjalnost mladih v klubih keto. Vseskozi vodi ta klub prof. Tone BUKOVEC. 2. Pa organiziranost ZOTK? Kako organizacije tenićne kulture delujejo? Z razvojem različnih dejavnosti se je pokazal potreba po ustanovitvi Zveze organizacij za tehnično kulturo, ki danes združuje: 4 AMD - Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče, ZSaM, 3 Radio klube - Domžale, Radomlje in Moravče, Društvo za raziskovanje jam „Stmon Robič", ter Društvo za modelarstvo in aeronavtiko financiranjem osnovnih dejavnosti Ko smo leta 1977 uspeh skleniti družbeni dogovor o program iranju in financiranju dejavnosti organizacij za tehnično kulturo, se je stanje občutno popravilo. V vseh naših organizacijah so se dejavnosti razmahnile, kar pa je privedlo do vidnih rezultatov. Tako naši radioamaterji že vrsto let pobirajo najvišja priznanja na različnih tekmovanjih, ki se vrstijo takorekoč vsak dan. Veliki so uspehi naših motokrosistov in motociklistov, ki so večkratni Tmv. ing Miha Pavlic otvarja zadnjo med razstavami ZOTK-Domžale v preddverju hale Komunalnega centra „Modra ptica", Fotokinokhib Mavrica, Klub ljudske tehnike na Trojanah in še 9 klubov mladih tehnikov na vseh osnovnih šolah v občini. Vse osnovne organizacije so z delegati zastopane v občinskem svetu, ki srkbi da se nemoteno odvijajo vse aktivnosti v društvih in klubih. 3. Opišite nam rezultate dela za nekaj let nazaj? Takšna organiziranost in podružbljanje dela v vseh naših klubih in društvih je pripeljala do vidnih uspehov v zadnjih letih. Vendar ni bilo vedno lahko priti do teh rezultatov. Vrsto let smo imeli probleme z državni prvaki, Foto kino klub je prejel vrsto nagrad in priznanj za svoje filme in fotografije. Veliko pa je dosežkov in uspehov, ki niso tako vidni, ker so skriti globoko pod zemljo ali v podstrešni delavnici, pa zato niso nič manjši in pomembnejši od onih o katerih vsi govore. Zelo pa smo bih veseli naših mladih tehnikov iz osnovnih šol, ki so leta 1980 osvojili 1. mesto na republiškem srečanju mladih tehnikov v Ljubljani, kar dokazuje, da ni bil zaman vložen ves trud mentorjev in učite- (Nadaljevanje z 9. strani) ljev tehničnega pouka, ki te klube vodijo. 4. Kakšni so problemi pri organiziranju aktivnosti in povezave? Gotovo se nismo naredili vse na področju razvoja množičnosti tehnične kulture. Bolj bomo morali prodreti v centre usmerjenega izobraževanja in delovne organizacije, kjer smo se vedno premalo prisotni. Čakajo nas Se tesnejše povezave z Občinski sindikalnim svetom pri organiziranju proizvodno-tehničnih tekmovanj v OZD, tako kovinarjev, tekstilcev, kemikov in traktoristov. Ker je v zadnjem času dan vse večji poudarek tehničnemu pouku v osnovni šoli, bo moral zaživeti aktiv učiteljev in mentorjev tehničnega pouka v katerega se bodo aktivno vključevali naši usposobljeni inštruktorji za posamezne panoge dejavnosti. 5. Kaj kaže vase letno p oročio? V decembru smo izdelali poročilo o izvajanju srednjeročnega plana dejavnosti organizacij tehnične kulture v letu 1981 in ga poslali vsem družbenopolitičnim organizacijam, podpisnikom družbenega dogovora o planiranju in financiranju in vsem našim osnovnim organizacijam. Iz poročila sledi, da je bil zastavljen program v celoti izpolnjen. Na področju vzgoje in izobraževanja smo ustanovili klube mladih tehnikov, ki že pomenijo pomembni sestavni del vzgoje in izobraževanja osnovnošolske mladine in hkrati enega neprisiljenih načinov usmerjanja mladine v tehnično -proizvodne poklice. V klubih je bila organizirana raznovrstna tehnična dejavnost kot: foto-kino, radioamaterstvo, modelarstvo, konstruktorstvo in prometni krožek. Na področju inovatorstva, konstruktorstva in raziskovalne dejavnosti je bilo veliko storjenega, saj je vse to nenehno pri-pleteno v vseh naših dejavnostih. Na področju tehnično -športne dejavnosti o rezultatih ni potrebno posebej govoriti, saj so rezultati vsem znani Na kulturnem področju pa se udej-stvujeta predvsem foto-kino klub in domžalski jamarji z svojimi že tradicionalnimi prireditvami „Adam Ravbar.' Precej aktivnosti je bilo tudi na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe. Tako iz poročila sledi, da smo uspešno izpolnili zastavljeni plan razvoja, kljub stabilizacijskim prizadevanjim, ki so v naših vrstah zelo prisotna, saj smo že navajeni da s skromnimi družbenimi sredstvi dosegamo kar največje rezultate. 6. In načrti za naprej? Načrtov je še veliko, saj nas sam razvoj sili k čedalje večji aktivnosti V tem letu bomo precejšnje sile usmerili v raziskave možnosti za postavitev malih vodnih elektrarn in izkoriščanju drugih alternativnih virov ener- S'e. To je področje na katerem iko delujejo in sodelujejo vsa naša društva in klubi Ves čas nas pesti problem informiranja in popularizacije dejavnosti ljudske tehnike. Zato upam, da bomo že letos uspeh izdati našo revijo, ki bo prinašala prispevke iz vseh naših osnovnih organizacij. Zastavili bomo vsi skupaj vse sile, da bi končno rešili pereč problem prostorov za naše klube. Tako domžalski radioamaterji, ki dosegajo izredne uspehe na svojem področju, delajo v podirajoči se stavbi Ker ravno radioamaterji vključujejo največje število mladih moramo vsi skupaj najti rešitev tega problema. Prav tako bomo morali končno že urediti vprašanje treningov naših motokro-sistov saj je nevzdržno, da vrhunski športniki v Jugoslaviji nimajo niti enega kvadratnega metra površine, kjer bi lahko trenirali Zato pa vozijo po vseh mogočih vzpetinah, ki so količkaj primerne za trening, to pa povzroča Škodo ali hudo kri pri drugih občanih. Prav tako Foto -kino klub Mavrica potrebuje svoje prostore, saj se še vedno filmi rojevajo v kleti njenega predsednika. Kot vidite je problemov in načrtov veliko, zato nas čaka še veliko dela. 7. Kako ste vi osebno »zajadrali" v tehniko? Ko sem pred 13. leti prišel v Domžale in sem zvedel za jamarski klub sem se takoj vključil. Raziskovati to me je že od nekdaj veselilo. Poudariti moram, da sem pod zemljo doživel veliko izjemnih trenutkov. Seveda bilo jih je tudi na zemlji in v zraku, kajti pomagal sem ustanoviti tudi društvo za modelarstvo in aeronavtiko Modro ptico, Turistično društvo in taborniški odred v Radomljah ter še kaj... 8. Koliko časa vam pa vzame? Veliko. O tem bi ti največ povedala moja žena a je raje ne vprašajte. Na srečo ima tudi ona precej aktivnosti pa se nekako ujameva. Včasih pa se celo srečava kot naprimer v raziskovalni nalogi Mlini na Slovenskem, kjer smo obdelali mline na vodotoku Mlinščici kasneje pa sodelovali v raziskovalnem taboru „Znanost Mladini" v Brkinih. 9. Zakaj je tehnična kultura tako zelo pomembna? Se pred nekaj leti je neki občinski funkcionar izjavil, da je ljudska tehnika ravnotako Eomembna kot zbiranje značk, »o danes se je gledanje na dejavnosti ljudske tehnike že zelo spremenilo, zahvaljujoč nenehni aktivnosti vseh naših članov, ki z vsakodnevnim delom in dosežki dokazujejo družbeno pomembnost naših dejavnosti. Kot smo zapisali v Srednjeročni plan razvoja tehni V letu 1981 nam je bila zadana naloga, da organiziramo srečanje mladih tehnikov občine Domžale na društvenem prostoru. Srečanje je bilo uspešno izpeljano, saj se ga je udeležilo preko 200 tekmovalcev, ki so se pomerili v svojih sposobnostih in pokazali kaj znajo. Organiziran je bil tudi javni prikaz tehnike daljinsko vodenih modelov motornih, prosto-letečih in jadralnih letal za občane naše občine. Udeležba na tem prikazu je bila številna, kar kaže na zanimanje za tehnično kulturo. V tem letu je bilo prvo srečanje naših modelarjev z modelarji iz Avstrije, to je iz Železne kaple ter ostale Koroške. Na tem srečanju smo izmanjali izkušnje o modelarski tehniki, o izdelovanju modelov ter o porabi materiala pri izdelavi le -teh. Tega srečanja se je udeležilo 35 zamejskih Slovencev. Po končanem prikazu naših in njihovih sposobnosti, smo srečanje zaključili v družabnem razgovoru. Občina Valpovo - SR Hrvatska - nas je povabila na zaključno akcijo NNNP 81 - Hrvatske, ki smo se je tudi udeležili in prikazali zračni napad na center akcije ter možno uporabo naših komand ne samo za čne kulture v občini Domžale je razvoj množične tehnične kulture sestavni del splošne kulture dela delavcev v organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih kot pomemben vzvod za povečanje produktivnosti dela. To pa v sedanjem trenutku ni nepomembna zadeva. upravljanje naših komand, ampak tudi za razne vojaške namene. Akcija je bila uspešno izvedena, za kar smo prejeli lepo priznanje. S sodelovanjem v tej akciji smo dokazali, kako koristno je učiti mlade o tehniki in aeronavtiki. Naše društvo je v tem letu sodelovalo tudi pri občinski razstavi tehnične kulture občine Domžale. V zvezi s to razstavo sta bila dva člana našega društva imenovana v štab za pripravo razstave. S tem imenovanjem so dali veliko priznanje našim članom društva za njihovo prizadevanje, delavnost in požrtvovalnost v društvu. Prav tako pa je delo društva zelo zanimivo za treninge naših vojaških protiavionskih enot in „nišanje" na modele, saj to ne predstavlja nobenih stroškov za njihove vaje, za društvo pa pomeni zelo učinkovit trening. Člani društva vsako soboto, nedeljo ter v prostem času (seveda, če jim vremenske razmere to dopuščajo) vadijo z modeli na delno urejeni stezi v Radomljah. Prav tako pa se redno sestajamo v klubskem prostoru, kjer si izmenjujemo izkušnje o modelarstvu ter svoje znanje prenašamo na mlajše člane društva. I SAMOUPRAVLJANJE — TE- I J MELJ RAZVOJA | O DELU DRUŠTVA »MODRA PTICA« V PRETEKLEM LETU Društvo za modelarstvo in aeronavtiko „Modra ptica" Domžale je v letu 1981 organiziralo tečaj za mlade modelarje za vse osnovne šote občine Domžale. Udeležilo se gaje 24 osnovnošolcev. Seznanjeni so bili z osnovnimi materiali, ki jih uporabljajo pri modelarstvu, z izračuni aerodinamike in z vsemi tehničnimi pripomočki za modelarstvo ter z izdelavo modelov. Vse svoje proste urice so člani društva preživeli ob dograjevanju vzletne steze v Radomljah. Potrebno je bilo namreč še izravnati stezo ter jo tehnično usposobiti. Pri tem je bilo vloženih preko 300 delovnih ur. V___) Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Občinska volilna komisija RAZGLAS Občinska volilna komisija Skupščina občina Domžale objavlja na podlagi 78. člana zakona o volitvah In delegiranju v skupščine llato kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Domžale, ki obaega naalednje kandidate: 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 9. 10. 11 12. 13 14. 16. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. AVBELJ FRANC-LOJKO, 1914, upokojenec, Borova 12 Vir, Domžale AVBELJ MARIJA-NADJA, 1923, upokojenka, Kaju-hova 10, Domžale BIRK MIROSLAV, 1953, paplrnlčar, Marokrarokova 1a, Moravče, Papirnica HRIBAR MARKO, 1920, upokojenec, Zadružnlika 25, JEGLIČ Janez, 1932, voznik motornih vozil, Prešernova 34, Domžale, Helioa JERET1NA METKA, 1949, EKONOMIST, Spodnje Jarše 38 a, Toaama JERMAN MARICA, 1939, tekstilni tehnik, Šlandrova 16, Radomlje, Induplatl KOPITAR MARJAN, 1931, strojni ključavničar, Mengeš, Zadružnlika 40 Lak KOS ANTON, 1925, UPOKOJENEC, Spodnje Prapreče n.h. KRIVEC KRISTINA, 1959, študent, Pšata 17 KRŽAN ANGELCA, 1933, ekonomski tehnik, Mengeš, Murnova 5, Stol KUŠAR KAREL, 1934, glm. maturant, Domžale, V. Vlehovlča 2D, DU MARKOVIČ ŠTEFAN, 1952, kam. tehnik, Mengeš, Prešernova 10, Lak MOKOREL MARKO, 1959, študent, Domžale, Kraigherjeva 24 ORAZEM STANE, 1958 študent Trnovčeva 6 PETERNEL EDVARD, 1937, ing. organizacije dela, Rodica, Slomškova 5 a Toaama RAJER FRANC, 1953, delavec, Vir, Umekova 2, Lak ŠEŠEK CIRIL, 1942, mesar, Radomlje, C. Radomeljske čete, Napredek ŠKRJANC—OGOREVC EMA, 1939, defektolog, škr-jančevo 21, POŠ Homec ŠKRJANEC LADO, 1932, org. dea, Domžale, Levstikova 19, Hellos TAŠTANOSKA ALENKA, 1951, psiholog, Domžale, Ljube Šercerja 2, OŠ Josip Broz Tito UKMAR MIRO, 1947, višji upravni delavec, Domžale, V. Vlahovlča 1 a SZDL. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 14. 3. 1982. Občinska volilna komisija v Domžalah: Predeednlk: Mavridj VOLGEMUT Tajnik: Franc TEKAVEC, l.r. član Mirko KOŠNK, l.r. številka: 013—4/82 Datum: 24. 2. 1982 KRVODAJALSKA AKCIJA 82 Občinski odbor Rdečega križa Domžale je tudi za letošnje leto pripravil razpored krvodajalske akcije, ki bo potekala v prvi polovici meseca aprila. Tako kot so Številni krvodajalci opravili to humanost v preteklih letih, pričakuje odbor tudi v letošnjem letu veliko odzivnost med našimi delovnimi ljudmi in občani. Krvodajalska akcija ni sama sebi namen, ampak pomeni pomoč človeku v stiski oziroma takrat, ko je življenje kateregakoli v nevarnosti. Kri rešuje življenja, darujmo jo takrat ko smo zdravi in pomislimo tudi na to, da jo mnogo ljudi potrebuje vsako minuto I Zaradi tega se dogovorimo med seboj in bodimo pripravljeni takrat, ko je predviden organiziran prevoz v kraju ali delovni organizaciji. RAZPORED ZA NAŠO OBČINO JE NASLEDNJI: Naziv OZD, zavoda in ustanove Plan ttav. Ura Zbirno masto ČETRTEK, 1.4.1982 Lak Mangai 30 6,00 Svoja prevozno sredstvo Gasilsko drultvo Pača 5 6,30 pred trgovino Pača Induplati TOZD Paća 10 6,30 prad trgovino Pača KO RK Peca 10 6,30 pred trgovino Pača KO RK Moravče 30 7,00 Avtobusna post.Moravča AMD Moravče 5 7.00 Avtobusna post.Moravča Gasilsko druitvo Moravče 5 7,00 Avtobusna post.Moravča Tarmit Peskokopi Moravče 15 7,00 Avtobusna post.Moravča Raiica TOZD Moravče 15 7,00 Avtobusna post.Moravča Mizarska delavnica Moravče 5 7,00 Avtobusna post.Moravča Osnovna lola Moravče 5 7,00 Avtobusna post.Moravča Gasilsko druitvo Kraice 3 7,00 Avtobusna post.Moravča KO RK Vrhpolje 10 6,30 pred cerkvijo Vrhpolje Gasilsko druitvo Vrhpolje 3 6,30 pred cerkvijo Vrhpolje KO RK Krtina 5 7,15 pred lolo Krtina KO RK Rafolče 30 10,00 pred Martinčkom R. KO RK Pravoje 20 10,00 pred gostilno Škarje PETEK, 2.4.1982 Melodija Mangai 30 6,00 Trak Mengel 30 6.00 Filc Mengel 15 6,00 Tamiz Mengel 10 8.00 AMD Mengel 10 8.00 Opekarna Mengel 10 8,00 Induplati TOZD Slamnik Mengel 20 8,00 KO RK Trzin 10 8,00 Gesilsko druitvo Trzin 5 8,00 KPC Jable 10 8,00 KO RK Mangai 20 8,00 Kovinotahna Mangai 5 8,00 Dom počitka Mangai 5 8,00 Eta Mengel 5 8.00 Emone obret Mengel 5 10,00 Obrtnik Mangai 5 10,00 Hidrometal Mangai 15 10,00 Zavarovalnica Triglav Mengel 5 10,00 Osnovna lola Mangai 5 10,00 Obrtnik Mangai 5 10,00 Zaloge piva Union Mangai 3 10,00 Prehrana Mengel 3 10,00 Varnost Mengel 10 10,00 Poklicna lola Domiale 30 10,00 TOREK, 6.4.1982 Papirnica Količevo KO RK Jarše Gasilsko druitvo Jerie Biotehniška fakultete Rodice Toko TOZD Štude Domžale CSS Usnjarski in galant. Domžale Toko TOZD Usnjarna OŠ Venclje Parka Domiale Tarmit - uprava Domiale Avtoservis Domžale Emona Plate SREDA, 7.4.1982 pred tovarno pred tovarno pred tovarno pred tovarno pred Trakom Mangai pred Opekarno pred TrakomMengei Avtobusna poti.Trzin Avtobusne postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin pred Trakom Mangai pred Trakom Mangai pred Trakom Mangai pred Trakom Mangai pred solo Domžale 40 6,00 pred tovarno 20 6,30 Želez- postaja Rodica 5 6,30 Želez, postaje Rodica 8 6,30 Želez, postaje Rodice 60 8,00 pred tovarno Studa 30 8,00 pred lolo 10 8,00 pred obratom 6 9,30 pred lolo 5 9.30 pred upravo Stob 20 9,30 pred servisom 20 9,30 pred obratom Papirnica Količevo 40 Toko uprava in TOZD Domžale 46 Helios TOZD in uprava Di. Količevo 70 Univerzala Domžale 55 OŠ Olge Avbalj Homec 5 KO RK Homec 10 Perutnina obrat Čemelo 6 Napredek Domžale 70 6,00 pred tovamo 6,00 pred upravo Domžale 8,00 pred upravo in obr. Količ. 8,00 pred tovarno 10,00 pred Rep en ikom 10,00 pred Rep »nikom 10,00 pred obratom črnelo 10,00 pred upravo Domžale (Nadaljevanje na 18. strani) (Nadaljevanje 117. strani) PETEK, 9.4.1982 ČETRTEK. 8.4.1982 Mlinostroj Domžale Tosama Domžale Termit obrat Ihan Emona obrat Prašičereja Emona obrat perutnina KO RK Ihan Gasilsko društvo Ihan CSŠ Ekonomska lota Domžal« KO RK Domžale OS Šlandrova brigada Domžale Zavod ze glasbeno izobraževanja Delavska univerza Domžale Fruktal-Alko Domžale Komunalno podjetje Domžale Dom upokojencev Domžale SDK Domžale Ljubljanska banka - banka Domžale Gostinsko podjetja Domžale Postaja milice Domžale Ob« insko sodišče Domžale Beton obrat Domžale PTT Domžale Slaščičarna Bistrica BIRO 71 Domžale OS Josip Broz Tito Domžale AMD Domžale Vzgojno varstveni zavod Domžale Zora Domžale Lekarna Domžale POZO Repovž Donžale Stanovanjska skupnost Domžale IMP Dijaški dom Domžale Zdravstvena skupnost Domžale Strokovna službe SIS Domžale Metalka Domžal« 30 6.00 80 6,00 10 8,00 20 8.00 10 8,00 10 8,00 B 8,00 25 8,00 30 8,00 10 8.00 3 8,00 6 8,00 8 8,00 10 8,00 B 8,00 3 9,30 5 9,30 S 9,30 3 9,30 3 9,30 5 9,30 10 9,30 3 9,30 B 9,30 5 9,30 10 9,30 10 9,30 3 9,30 3 9,30 3 9,30 5 9,30 B 9,30 3 9,30 B 8.30 3 9,30 pred tovarno pred tovarno pred obratom Ihan pred obratom Ihan pred obratom Ihan pred trgovino Ihan pred trgovino Ihan pred lolo pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale Induplati Jarše Skupščina občine Domžale Helios - Oljarna Domžal« Žito Vir Emona Vir KO RK Vir Gozdno gospodarstvo Dž., Vir Gasilsko društvo Vir Tosama Domžale Slovenijelas Radomlje Induplati TOZD Radomlje KO RK Radomlje - Rova POZO Plastenke Radomlje Gasilsko društvo Radomlje Osnovna iole Radomlje KO RK Dob Gasilsko društvo Dob Osnovna lola Dob Elektro Podračje KO RK Dragomelj Ribogojnica Dragomelj Zdravstveni dom Domžale TOREK, 13.4.1982 Induplati. KO RK Trojane Gasilsko društvo Trojane Gostišče KonjMc Trojane KO RK Blagovica Gasilsko društvo Blagovica KO RK Krainja KO RK Zlato polje KO RK Lukovica Mojca Lukovica Osnovna lola Brdo 50 25 10 10 3 10 3 5 50 40 10 20 5 6 6 10 5 6 5 6.00 6,00 6,00 6,00 6,00 6,00 6.00 6,00 8.00 8.00 8.00 8.00 8,00 8,00 8,00 9.30 9,30 9,30 6,00 10 10,00 3 10.00 20 6,00 50 6,00 10 7,00 5 7,00 5 7,00 40 7,00 B 7,00 30 9.00 10 9.30 10 9,30 15 9,30 B 9,30 pred tovarno pred občino pred Žito Vir pred Žito Vir pred Žito Vir pred Žito Vir pred Žito Vir pred Žito Vir pred Žito Vir pred tovorno Radomlje pred bivšo Opekarno R. pred Špornom Radomlje pred Pozdom na Rovi pred Špornom Radomlje pred Špornom Radomlje Avtobusne postaja Dob Avtobusna postaja Dob Avtobusna postaja Dob pred Žitom Vir pred gost. Burica Drag. pred gost. Burica Drag. pred Z D Domžale pred toverno pred gostilno Konjšek pred gostilno Konjiek pred gostilno Konjiek Avtobusne postaja Blag. Avtobusna postaje Bleg. pred gostilno Pavle K ral. v Obrteh Zadružni dom Lukovica pred tovarno Zadružni dom Lukovica OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE Spomini 87—letnega Mengiana Janeza Koželje KAM GREMO NA FRONTO? 06 začetku 1. svetovne vojne, se spominja Janez Koželj, so bili takoj vpoklicani naborniki letnika 1893, letnik 1894 so Sli na hitro na nabor in tudi takoj k vojakom, Koželjev letnik, 1895, pa so vpoklicani nekaj tednov kasneje. 15. marca 1915. leta se je Janez Koželj znašel v šempetarski vojašnici v Ljubljani, od koder ga je življenjska pot zanesla daleč v svetu. V 17. pešpolku, imenovanem tudi Kranjski Janezi, je bilo toliko različnih usod, kolikor je bilo vojakov. Nekateri so za vedno ostali na fronti, ne da bi vedeli, za koga so dali življenje, spet drugi so ponosno dvignili glavo k uporu v Judenburgu, tretji pa so morali okusiti spone ujetništva... Regruti slikani pred Sentjernejsko vojašnico v marcu ali aprilu 1915 Srečanja s Cankarjem Na pripravah v ljubljanski vojašnici aa ja Janezu Koželju pripetila tudi zanimiva dogodK/ičina. Na urjenje so hodili v dopoldanskem času pod Rožnik, popoldne pa sa preživljali većinom v kasarni. Navadni vojaki niso smeli v mesto, tako da jim je bilo dolgčas. Neprimerno taja tudi zdelo, da bi navadni vojak tel po cesti ali celo sedel v gostilni s podoficerjem ali celo z oficirjem. Jože Ručigaj z Dobena sa je na pomlad 1915. leta že vrnil s fronte in je imel že nekaj več izkuienj, nasploh pa se ni nikogar bal. Skupaj s Cenetom Povžem so jo nedeljskega popoldneva mahnili v mesto. V unionski kleti so imeli odlično pivo. Ob kroglici piva je zagledal Janez Koželj zanimivega možakarja z dolgimi brki, manj Se postave in zgovornih kratenj. Kar naprej je nekaj krilil po zraku, glasno govoril in sa jezil. Koželj mu je prisluhnil... „čudno je danes pri nasi Vse preveč je ljudi, ki jim država pomeni le molzno kravo, narod pa je tele, ki so ga nekateri pripravljeni prodati za vsak denar I" O krivicah, ki so se godile ljudem, je govoril Ivan Cankar. Janezu Koželju se je srečanje toliko bolj vtisnilo v spomin, ko je videl na rokavu Cankarjevega suknjiča javno oznako, ki jo je naš največji pisatelj in dramatik zaradi političnih nazorov moral nositi, in sicer PV, politično sumljiva oseba. Pojdimo nad Italijana I Ko so zvedeli, da ja stopila v vojno tudi Italija, je borbeni duh slovenskih fantov zrastel. Vsi so bili prepričani, da bodo ili nad Italijane. Nikomur namreč ni ilo v glavo, da bi se kot veje slovanskega naroda borili proti lastnim bratom, pa čeprav v avstrijski uniformi. Toda zasukalo se je drugače. Kmalu so dobili povelje, da se odpravijo na fronto, oziroma vsaj bližje fronti. Fantje in možje so bili že tako nestrpni, da so komajda čakali premik iz Ljubljane. Vlak so slovesno okrasili, nekateri so se od žalosti ali veselja napili, tretji so pali, ti ii brez harmonika ni moglo biti. Hauptman Zevnik pa ja prepovedal vsakrlnj« veselje. Tako so morali pobrati z vlaka vse okrasje, pa tudi veseljačiti niso smeli več. Ustavili so se na Ptuju, kjer ni bilo prava discipline, čeprav so se zaceli zavedati resnosti položaja. 11. polk so poslali v Galicijo, 12. polk so odpeljali na italijansko fronto, 17. polku pa se ni uresničile želja, da bi ili na italijansko fronto, kjer so vsi pričakovali hitro zmago, ampak so čakali Se nekaj časa v pripravljenosti. Zanimivo je bilo, da si natakarice na Ptuju v začetku sploh niso upale pogovarjati in ttreči vojakom v slovenščini, ampak le nemlko. Šele pozneje, ko so videli, da Kranjski Janezi niso ikrti, so se jim odvezali tudi domači jeziki... Ko je Janez Koželj spoznal, da gre zares, se je skuial izgovoriti na svojo bolezen, na očesno mreno, vendar je bilo že prepozno. Zdravniki so bili zelo strogi. Kdor je bil potrjen, je bil pač potrjeni V Galicijo Tudi 17. peipolk se je kmalu premaknil. Poslali so ga z vlakom na vzhodno fronto. Z vlakom so se vozili poldrugi dan, potem pa se ustavili v Delatinu. Za veliko sladkorno tovarno je bilo ogromno vež-baliiče. Tik pred fronto so začeli bolj ceniti tudi vojaka. Koželj prej ni smel streljati na levo roko, zdaj pa so mu oficirji dovolili tudi to. Nobeden od podoficirjev si ni upal zmerjati vojake. Nasploh so vsi postali veliko uvidevna) Si in človeiki. Smrt je bila pač blizu... Čez dober teden dni so se odpeljali naprej, v Mikuličin. Ob potoku, kot je Piata, so postavili Šotore. Postlal i so si s slamnatimi balami. Zanimivo je tudi, da se ob taksnih ključnih življenjskih trenutkih vedno pojavi tudi vraževerje. Fantje na robu fronte so na primer verjeli, da ta krogla zadene, če imai pri sebi pismo, ki ga dai drugemu prepisati, v njem pa ja nekakšen zagovor pred kroglo. Nek vojak Kromar je ponujal takšno pismo tudi Koželju. Lit—ta ni nikoli kaj dosti dal na ljudske vraža, zato ja tudi prepisovanje takšnega pisma odklonil. Žalostno naključje je potem naneslo, da je prav ta Kromar pred Koželjevimi očmi umrl. Bil je ranjen v grlo. Precej časa se je Se boril za življenja, hropal in stokal, vendar ja bilo vse zaman . . . Kmalu so priSli pod Krpata, kjer so se spopadli na pravi fronti. (prihodnjič: V prvi bojni črti) Ivan Sivec ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SE PREDSTAVI Čeprav je pred desetimi leti mladinska organizacija pomenila veliko manj kot danes, se velikokrat ne morem znebiti občutka, da sedaj vstop v ZSMS 25-maja sedmošblcem pomeni manj, kot je nam pred 10 leti. Včasih je obstajala ločnica. Do osmega razreda si bil naročen na Pionirski list, v osmem si ga odjavil in naročil Mladino. Mimogrede, revija Mladina je bila takrat slabša kot je danes, pa je osmošolci skoraj ne naročajo. Drug pomemben trenutek je bil 25. maj. Takrat smo slišali govor, ki smo ga pozabili, dobili smo članske knjižice, ki smo jih izgubili, dobili smo torte, ki smo jih v trenutku pospravili, ostal pa nam je spomin na ples ob gramofonu, ki je imel 3 wate moči, pa tudi utripajoči in mi-getajočih barvnih luči ni bilo. Včasih je bil ples na šoli največja redkost. Le ob novem letu se je plesalo, 25. maja in na valeti, pa le sedmi in osmi razred LZato ni čudno, da je ob vseh smešnih, žalostnih, veselih in tekmovalnih trenutkih osnovne šole najsvetlejši spomin na sprejem v mladino. Pa tudi doma je bilo drugače. Kupiti je bilo treba novo obleko in ko si se vrnil, so domači občudovali knjižico in značko je bilo treba varno spraviti. Nočem izvaliti iz vas kriti-ke:,,Današnji mladini pa nudimo še veliko več in niso zado-voljnjil" Ali pa: „To so bila leta, ko je mladinska organizacija še nekaj pomenila I" Oboje ni res.Po ..veličastnem" sprejemu tri leta v mladinski organizaciji sploh nisem delal. Poleg tega je ravno leta 1971 tovariš Tito dejal: „Imamo čudovito mladino, a mladinska organizacija, kakšna je danes, ni dosti vredna." Kaj je sploh pomen tega uvoda? V maju bomo spet sprejeli v ZSMS kakih 600 mladincev. Ker se bojim, da jih bomo spet samo sprejeli, o naši organizaciji pa ne bodo vedeli prav dosti in se zato tudi ne bodo vključevali v naše delo, smo pripravili naslednje gradivo: I.ODSKOJ DO ZSM Zveza komunistične mladine /SKOJ/ je bila ustanovljena 10. oktobra 1919 v Zagrebu. V začetku leta 1920 je imela že 3000 članov in je izdajala svoj časopis Rdeča zastava /Crvena zastava/. Od 10. do 14. junija 1920 se je 32 delegatov zbralo na prvem kongresu SKOJ—a v Beogradu. 29. decembra 1920 je vlada zadala /SKOJ Savez komunističke omladine Jugoslavije/ in Komunistični partiji Jugoslavije hud udarec. Izdala je odredbo imenovano OBZNANA in z njo prepovedala vsakršno komunistično dejavnost. V kratkem času so zaprli 12000 komunistov. Vse delo Komunistične partije in SKOJ je postalo ilegalno. Da pa bi kljub temu delo med mladino še ostalo, so ustanovili legalno Zvezo mladih delavcev. Drugi in tretji kongres SKOJ sta bila leta 1923 in leta 1926 v največji tajnosti blizu Raven na Koroškem. Ugotavljali so težave v ilegalnem delu, ki so ga slabili frakcijski boji, dogovorili pa so se za večje angažiranje pri delu z vaško in delavsko mladino. 6. januarja 1929 je kralj Aleksander izvedel državni udar in pahnil deželo v mračno obdobje diktature. Uvedeno je bilo posebno sodišče za zaščito države. Izvedena je bila vrsta procesov proti naprednim ljudem. Samo v prvih dveh letih diktature je šlo skozi zapore 10000 političnih zapornikov. V tem času je bilo ubitih ali pa so umrli v zaporu sekretarji SKOJ: Janko Mišić, Mijo Oreški, Zlatko Šnajder, Paja Marganovič, Josip Kolumbo, Pero Popovič-Aga in Josip Debeljak. V 1937. pride na čelo KPJ tovariš Tito, kar da nove moči tudi SKOJ-u, ki začne med mladino z množičnim delom • Posebno prelomnico pomeni 5. državna konferenca SKOJ v začetku avgusta 1939 na Mali planini nad Kamnikom. Referat o osnovnih organizacijskih vprašanjih je podal Ivo Lola Ribar, tedanji sekretar Centralnega komiteja SKOJ. Opozorili so tudi na bližajočo se vojno nevarnost. V vojni je bila prva naloga mladine osvoboditev. Da bi zajeli čim širše množice mladih, je bil na pobudo SKOJ ustanovljen USAOJ /Združena zveza protifašistične mladine Jugoslavije/, ki ga je vodil Ivo Lola Ribar. Veliki revolucionar Ivo Lola Ribar je padel 27. novembra 1943, na predvečer 2. zasedanja AVNOJ, star 27 let. Odpravljal se je, da z našo delegacijo odleti v Kairo. Ko je bilo letalo še na zemlji, ga je na Glamočkom polju napadlo nemško letalo in ga bombardiralo. Tovariš Tito, ki je Iva Lola zelo cenil, je ob njegovi smrti dejal: „Izgubil sem svojo desno roko I" Delež mladine pri osvoboditvi je bil ogromen, toda mladina se je takoj vrgla na obnovo domovine. V ta čas segajo začetki mladinskih delovnih akcij. Ena največjih je bila proga Brčko-Banoviči, ki jo je leta 1946 v šestih mesecih zgradilo 62.000 fantov in deklet. Ta 90 km dolga proga je bogate bosanske rudnike odprla svetu. Po tej je mladina zgradila še številne proge, gradila pa je tudi cesto Bratstva in enotnosti od Ljubljane do Gevgelije. Leta 1948 sta se SKOJ in LJUDSKA MLADINA JUGOSLAVIJE preimenovala v LJUDSKO MLADINO JUGOSLAVIJE se je leta 1946 preimenoval USAOJ z družila v enotno Ljudsko mladino Jugoslavije. Na 7. kongresu LMJ 1963 v Beogradu se je le-ta preimenovala v ZVEZO MLADINE JUGOSLAVIJE /ZMJ/. Na prelomu desetletja so tudi našo mladino pretresli dogodki v tujini /Vietnamska vojna, okupacija ČSSR, študentski nemiri, ki so jih po svetu dušili v krvi/. Zveza mladine Jugoslavije je bila tedaj organizacijsko nesposobna, da bi revolucionarnost mladih vključila v svoj program. Imela je malo članstva, njeno delo pa je bilo za mlade neprivlačno. Poleg tega so bili v njej le delavci in kmetje, študentje pa so imeli svojo, od ZMJ ločeno, Zvezo študentov. Zato je tovariš Tito na 2. konferenci ZKJ, ki je bila 25.-27. janurja 1972 v Beogradu, dejal: „Mla-dinska organizacija, kakršna je danes, ni dosti vredna." Zato je 3. konferenca ZKJ, ki je bila še isto leto decembra, dala mladim konkretne naloge. Komunisti so se obvezali, da bodo pomagali mladini pri nadalnjem delu. Takrat so spet stekle mladinske delovne akcije, mladi pa so za svojo organizacijo naredili drugačen, bolj sprejemljiv program. Plod tega je bil 9. kongres ZMJ, 21. novembra 1974 v Beogradu, kjer je mladinska organizacija začela na novih temeljih. Takrat sta se ZMJ in ZVEZA ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE združili v enotno ZVEZO SOCIALISTIČNE MLADINE kakršno imamo še danes. PRIHODNJIČ: Kakšen naj bo mladinec? **********+**+*************************+++++++ * ★ * ★ * * * * ★ * ★ ★ * ★ NALOGE IN DOGOVORI, f OPREDELJENI V SREDNJE- J ROČNIH IN LETNIH PLANIH { SO OBVEZA IN USMERITEV * ZA AKTIVNOST NOVOIZVO- * LJENIH DELEGATOV ***************** * * * OGLAS Sprejmem v varstvo dva otroka. Naslov v uredništvu glasila. OGLAS Garažo vzamem v najem. Bitenc, V. Vlahoviča 11, Domžale, tel. 722-254. OGLAS Poučujem in instruiram angleščino na vseh stopnjah - enako predšolske otroke. Profesor angleščine, tel. 722-556. VETERINARSKI ZAVOD KAMNIK - DOMŽALE CEPLJENJE KONJ IN PSOV Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Ur. list SRS, it 39/81) bomo vsem konjem na območju občine Domžale vzeli kri za preiskavo na kužno malokrvnost Vsi lastniki konj morajo svoje konje pripeljati na zbirna mesta po sledečem razporedu: 16.3.1982 Mengeš, pri Kuralt Karlu, Trdinov trg Domžale, Stobovska 2, Flerin Ludvik Ihan, pri Navžarju Radomlje, pri Kancu, Prešernova 24 Lukovica, Zadružni dom Trnovče, pri Slaparju Krtina, Simon Franc, pri Kovaču Žeje, Gasilski dom Trojica 17.3.1982 Trojane, pri Smrkolj Pavlu Blagovica, pri vagi Krašnja, pri Pavletu Štruklju Dob, pri Gasilskem domu Zalog nad Kresnicami, pri Lavriču Zg. Preker, pri Ribiču (ob koritu) Peče, pri Maksu Malu Moravče, na dvorišču pri Kooperaciji Krašce, pri Gasilskem domu od 7. - 9. ure od 9-10. ure od 10. - 11. ure od 11. - 13.,re od 7. - 9. ure od 9,30 - 10,30 ure od 11. - 13. ure od 13. - 14. ure od 7. - 8,30 ure od 9. - 11,30 ure od 12. - 13. ure od 13. - 14. ure od 7. - 8. ure od 9. - 10,30 ure od 11. - 12. ure od 12,30 - 14. ure od 14. — 15. ure CEPLJENJE PSOV Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Ur. list SR9, št. 39/81) in zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi morajo vsi lastniki psov v občini Domžale pripeljati svoje pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti steklini. Stroški rednega cepljenja so 250,00 din, cepljenje na domu je 300,00 din. Za pse, ki jih lastniki ne bodo pripeljali na redno cepljenje, bodo lastniki plačali po ceniku 250,00 din in prevozne stroške. „ V primeru, da Istnik psa ne more pripeljati na cepljenje po razporedu, ga lahko pripelje na cepljenje v Veterinarski zavod Kamnik Domžale, Kamnik, Perovo, od 7. -8. ure zjutraj. 223.1982 od 7. — 8. ure od 8. - 11. ure od 11. - 12,30 ure od 14. - 15,30 ure Kraj cepljenja Topole, pri Lužar Francu Mengeš, Trdinov trg, pri Kuralt Karlu Loka pri Mengšu, Videmšek Franc Mengeš, Trdinov trg, Kuralt Karel od 16. - 17. ure 23.3.1982 od 7. - 10. ure od 10. - 13. ure od 14. - 16. ure od 16. - 17,30 ure 243.1982 od 7. — 8. ure od 8,30 - 9,30 ure od 10. - 12. ure od 13. - 15. ure Dobeno, pri Ručigaju Trzin, Habatova 1, Kepic Anton—Pajek Domžale, Stobovska 2, Flerin Ludvik Domžale, Stobovska 2, Flerin Ludvik Studa, pri Kos Leopoldu Dragomelj, Lukan Franc, pri Vrvu Pšata 25, Mivšek Luka Selo pri Ihanu, Flerin Stanko Ihan, pri Navžarju od 15,30 - 17,30 ure Prelog 4, Bitenc Franc, pri „Sok" 26.3.1982 od 8. — 9,30 ure Trojane, pri Smrkolj Pavlu od 10. - 11. ure Ožbolt, Smrkolj Ciril od 11,30 - 12,30 ure Blagovica 5, Cerar Janez „Piskarju" od 13,30 - 14,30 ure Češnjice pri Blagovici, Šinkovec od 15,30 - 16,30 ure Krašnja, pri Pavletu Štruklju od 16,30 — 17,30 ure Kranje brdo, Novak Franc 28.3.1982 od 7,30 - 8,30 ure od 9. - 10,30 ure od 11. - 12. ure od 12,30 - 13,30 ure od 14, - 15,30 ure ob 16. uri 27.3.1982 od 7. - 8. ure od 8. - 10. ure od 10,30 - 13. ure od 14. - 15,30 ure 29.3.1982 od 7. - 10. ure od 10,30 - 14. ure od 15. - 16. ure Trnovče pri Antonu Oražmu Lukovica, pri Smrkolj Stanislavu Šentvid, pri Andrejka Martinu Rafolče, pri Iglic Janezu Rova, Osolin Anton, pri Ukan Depala vas, pri Pavovec Alojzu Nožice, pri Jakobu Grašiču Homec, Prešern Peter pri Adamovcu Radomlje, Prešernova 24, pri Kancu Jarše, Sr. Jarše, Gasilski dom Vir, Šaranovičeva 43, pri Šraju Dob, Kogovšek Ani, pri Staret Trojica, Gasilski dom 30.3.1982 od 7. - 8,30 ure Krtina, Simon Franc, pri Kovaču od 9. — 10. ure Zalog pod Trojico, Kos Marjan od 10,30 - 11,30 ure Vrhpolje, Lenček Dominik od 12. — 13,30 ure Krašce, Gasilski dom od 14,30 - 16,30 ure Moravče, dvorišče pri Kooperaciji 31.3.1982 od 8. — 9. ure Katarija, pri Vidicu od 10. — 11. ure Gora pri Pečah, Dolinar Alojz od 11,30 - 12. ure Peče, pri Maksu Malu od 12,30 - 14. ure Gaberje pod Limbrsko goro, Maks Urankar ZAMUDNIKI: 1.4.1982' ob 7. uri Nožice ob 10. uri Sr. Jarše ob 7,30 uri Homec ob 11. uri Domžale ob 8,30 uri Rova ob 12. uri Trzin ob 9. uri Radomlje ob 13. uri Mengeš 2.4.1982 ob 7,30 uri Peče ob 11,30 uri Ihan ob 8,30 uri Moravče ob 12. uri Selo pri Ihanu ob 9,30 uri Krtina ob 12,30 uri Pšata ob 10.30 uri Prelog ob 13,30 uri Dragomelj 3.4.1982 ob 8. uri Trojane ob 11. uri Lukovica ob 8,30 uri Ožbolt ob 12. uri Šentvid ob 9. uri Blagovica ob 12,30 uri Rafolče ob 10. uri Krašnja ob 13,30 uri Dob Cepljenje za zamudnike bo na istem kraju, kot je bilo redno cepljenje. Veterinarski zavod Kamnik—Domžale OBVESTILO Občinski sindikalni svet in Telesnokulturna skupnost organizirata v sredo 10. marca 1982 ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah nastop priljubljene beograjske zabavno glasbene skupina "SEDEM MLADIH" ali kakor jih poznamo „7 + 7". To je najbolj atraktivna in vsestranska tovrstna skupina v Jugoslaviji, posebno še, ker z njimi nastopata tudi pevka Nada Knežević in filmska igralka Tanja Boškovič. Prireditev sovpada v praznovanje Dneva žena, zato sindikalne organizacije in drugi lahko rezervirajo vstopnice po telefonu 721-015 ali v turistični poslovalnici „Integral", kjer bodo vstopnice v predprodaji. ALI JE MED TEMI KOLESI TUDI VAŠE? Na Postaji milice Domžale imajo dokaj veliko „zbirko" najdenih koles, kakor tudi mopedov. Glede na to, da so mnogi občani ostali brez svojih prevoznih sredstev v različnih krajih v občini, si lahko v času od 8. do 13. marca 1982 ogledajo najdena kolesa na Postaji milice Domžale. Za vse tiste, ki pa tega ne bi utegnili pa je možen ogled 18. in 24. marca 1982 od 15. do 17. ure na Uradu za najdene predmete Skupščine občine Donžale, Ljubljanska cesta 61. Oškodovanci naj po možnosti s seboj prinesejo registrske številke koles oz. garancijske liste, da bodo z njimi lahko dokazali lastništvo oziroma pomagali pri ugotavljanju lastništva. SEZNAM NAJDENIH KOLES 1. Žensko kolo, Rog rdeče barve, štev. 166444 2. Žensko kolo. Rog ponv, bele barve, štev. 170775 3. Žensko kolo, Rog touring, zelene barve, štev. 013740 4. Žensko kolo. Rog ponv. kovinsko zlate barve, št. 134057 5. Žensko kolo. Rog ponv kolo, kovinsko zlate barve, štev. 134003 6. Žensko kolo. Rog ponv, metalno rjave barve , štev. 552153 7. Žensko kolo. Rog pony, oranžne barve, štev. 493178 8. Žensko kolo. Rog pony maxi, rdeče barve, neznane številke, brez prevleke za sedež in brez vložka za luč 9. Žensko kolo. Rog šport, svetlo modre barve, štev. 565485 10. Žensko kolo, pony Partizan, metalno rjave barve, štev. A036337 11. Žensko kolo, Rog touring-pony maxi, zelene barve, št. 212985, kolo je brez obeh koles in razbito prednjo luč, blatniki pa so kromirani 12. Žensko kolo. Rog record, zelene barve, štev. 27280 13. Žensko kolo. Rog pony, plave barve, štev. 277547 14. Žensko kolo. Rog pony, kovinsko modre barve, štev. 575262 15. Žensko kolo, Rog pony, temno modre barve, štev. 216443-novo 16. Žensko kolo. Rog record, zelene barve, štev. 151178 17. Žensko kolo. Rog pony, modre in oranžne barve, ročno pleskano, brez številke, kolo je varjeno in predelano 18. Žensko koko, Rog, črne barve, tovarniško pleskano, brez številke 19. Žensko kolo, pony, oranžne barve, štev. 546233 20. Žensko kolo, Rog pony, modre barve, štev. 277547 21. Žensko kolo, Rog pony, rdeče barve, štev. 534922 22. Žensko kolo, Rog pony, modre barve, štev. 257138 OBVESTILO Geodetska uprava občine Domžale obvešča vse lastnike, oziroma upravljalce skladišč nafte, tekočih derivatov in nevarnih tekočin na območju občine Domžale, da le te takoj prijavijo skladno s 27. členom Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Domžale in ukrepih za zavarovanje voda (Ur. Vestnik 11/81) Geodetski upravi občine Domžale, Ljubljanska 89. S sabo je potrebno prinesti uporabno dovoljenje. V kolikor lastnik oziroma uprav-Ijalec ne bo prijavil skladišč nafte, ne sme „Podjetje za promet in prevoz nafte tekočih derivatov in nevarnih snovi" dobaviti naročniku le—te, skladno z 28. členom omenjenega odloka. GEODETSKA UPRA VA OBČINE DOMŽALE 0 23. Dirkalno kolo, Rog Elitte, kovinsko zlate barve, štev. 532308 24. Moško kolo, Rog Unis, zelene barve, tovarniško pleskano, brez številke, na kolesu je nalepka lnex adria aviopromet 25. Moško kolo, rdeče barve, neznane znamke in številke, brez verižne strehice, počen zgornji vezni drog, počene gume, brez zadnjega mačjega očesa, poškodovana luč 26. Moško kolo, Rog rekord, rdeče barve, številka 593080-novo 27. Moško kolo. Rog touring, rjave barve, štev. 715295 28. Moško kolo. Rog, svetlo modre barve, štev. ni znana, ogrodje je odrgnjeno in rjavo, prav tako krmilo 29. Moško kolo-dirkalno Rog record senior, zelene barve, št. 580790 30. Moško kolo. Rog elitte, rdeče barve, štev. 38472 31. Moško kolo, Rog šport, rumene barve, številka 569426 32. Moško kolo. Rog šport, svetlo rdeče barve, štev. 147850 33. Moško kolo. Rog elitte Senior, svetlo zelene barve, št. 969019 34. Moško kolo, Rog senior, kovinsko rdeče barve, štev. 965192 35. Moško kolo. Rog, štev. 020819, starejše ogrodje, ročno pleskano s krem barvo, brez svetlobnih teles 36. Moško kolo neznane znamke, brez številke, zelene barve, na kolesu je novejši sedež, kolo je brez zvaor in luči 37. Tomosov avtomatic 3-M, svetlo zelene barve, štev. okvirja je 222 892, na kolesu sta 2 nalepki Tomos avtomatic 3M 38. Tomos, črne barve, ročno pleskano, štev. 6315113, zlepljen sedež 39. Kolo z motorjem, Tomos APN—4 štev. ogrodja in šasije 944075 in štev. motorja 944075, modre barve, dobro ohranjeno 40. Kolo z motorjem pony expres, tip E 50, štev. ogrodja in šasije 168435, štev. motorja 8235226, rdeče barve, streha bronza barva, kolo je v slabem stanju 41. Kolo z motorjem, znamke TOMOS-APN—4, modre barve, štev. 036499, osnovna barva bela, brez bloka motorja in batov 42. Deli kolesa z motorjem, številka ogrodja Serijska 0175 in štev. okvirja 002651, modre barve in sicer so naslednji deli: branik verige motorja, prednje in zadnje vilice in okvir z rezervoarjem za gorivo SEZNAM ZASEŽENIH KOLES 1. Moško kolo. Rog Ljubijana-sport, svetlo zelene barve, štev 556897, samo ogrodje kolesa s pedali, brez koles in sedeža, krmilo je nekoliko zarjavelo, brez luči 2. Okvir pony kolesa, modre barve, štev. 435427 3. Moško športno kolo, znamke Rog Senior, metalno modre barve, številka 965041 4. Žensko kolo. Rog, črne barve, številka 86328 5. Žensko kolo, Rog pony maxi, modre barve, štev. 517710. Postaja milice Domžale stil ka.Tniri JANEZ ZUPAN, 61234 Mengei, Maistrova 1, tel. 061 737 S62 lT~~t elementi odprtega kamina s sekundarnim ogrevanjem zraka finalizacija odprtih kaminov vrtni kamini, ražnji orodje, oprema, dodatki ZAHVALA V globokem žalovanju za naiim najdražjim možem, sinom, očetom, starim očetom in bratom VALENTINOM SORNOM iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so s svojo prisotnostjo, cvetjem in sočustvovanjem počastili njegov spomin, enako tudi oktetu bratov Pirnat za izpete žalostinka ter g. Milanu Grđenu za pogrebni obred. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Tiskarne Tone Tomšič. Vsem, ki so nam in nam bodo pomagali nositi bolečino, najiskrenejša hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA One 1. februarja nas je za vedno zapustila naša dobra mama, sestra, teta in babica ANA RAVNIKAR roj. Rožič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami ter darovali cvetje, jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti na sončni dom k Sv. Trojici. Zahvaljujemo se dr. Logarju iz Domžal za lični pomoč pri zdravljenju. Posebna zahvala gospodu župniku iz Doba za tolažilne besede in lepo opravljen obred. Hčerka Ančka z družino in bratje ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta ANDREJA JUGA S Krumperka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in iznancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in vence ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Logarju in patronažni sestri Kavka Bradi za nago mad boleznijo. Za nesebično pomoč ob njegovi bolezni se zahvaljujemo tudi Kovic Mirni, Mici Hribar, Janezu Pižmu, Klopčič Marjanu, Pavlu Koscu, dr. Francu Habetu, Tonetu Pogačniku, DO Kolinska, godbi na pihala, pevcem in župniku za lepo opravljan obred. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica in svaka MAKSA NOVAKA iz Rov se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, krajanom ter njegovim sodelavcem Iz Lek-a za množično spremstvo na njegovi zadnji poti in za darovano cvetje. Posebna zahvala zdravnikom ZD Domžale, ki so mu lajšali zadnje dneve življenja, pevskemu oktetu za žalostinke in govornikoma za lape besede slovese. Zahvala tudi domačemu g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena. brata in sestre ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš dobri mož, oče in stari oče FRANC SUBELJ Domžale, Župančičeva 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi moškemu pevskemu zboru „Janez Cerar" za zapete žalostinke in govorniku za poslovilni govor. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Grošlju za dolgoletno zdravljenje. Hvala gospodu župniku za tolažilne besede in opravljani obred, kakor tudi organistu in pevcem. Vsem, ki ste sočustvovali z nami iskrena hvala. Žalujoči: žena Rezka, hčerke Brada, Marta in Eli z družinami. ZAHVALA Ob tam, ko je za vedno odšla od nas naša mama, babica, prababica, teta, sestrična in svakinja, upokojene delavka Papirnice Količevo ROZINA BELSAK ix Količevega. it 40 se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam Krajevne skupnosti Vir in Papirnice Količevo, pevcem in veščanom, ki so jo s svojo prisotnostjo zadnjič počastili. Še enkrat hvala vsem za pomoč in sočustvovanja. Vsi njeni. ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni je nenadoma zaspal v 73. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče, stric in brat ALOJZ KLOPCIC upokojeni mizar Dole pri Krascah 30 Iskrena zahvala vtem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v tem težkem trenutku priskočili na pomoč, nam izrekali sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni za dolgoletno zdravljenje dr. Ouriču, govorniku tov. Peterku za poslovilne besede, pevskemu zboru, praporščakom, delavcem Elektrovoda — Obrat plastika Dole, osnovni organizaciji sindikata Megrad, Napredek in Toko. Hvala gospodoma župnikoma Mrvarju in Primožiču za lepo opravljen obred in tolažilne besede. Žalujoči: otroci Vika, Francka, Mirni, Lojze in Janez, brata Tona in Vinko, sestri Ivane in Tilka ter Ljubo in Rudi z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA MUSlCA iz Trzina se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Trzin, pevcem iz Mengša in župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste ge poznali in cenili, da ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi nalaga dragega moža, očeta in starega očeta LUDVIKA LEONARDI Vehovčevege očka z Vire te itfcrvno zahvaljujemo vtem, ki to nam v teh težkih trenutkih stali ob ttrani. Potebna zahvala dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki to ga tako Številno spremljali na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja, nam pa ustno in pitne izrazili sožalje. Hkrati smo dolžni zahvalo njegovemu zdravniku dr. Petru Car ar ju. Hvala Veit Janku za poslovilne besede v imenu ZB NOV Vir in vseh ostalih organizacij KS Vir, praporščakom ZB NOV Vir, Dob, Radomlje in JarSe-Rodica, pevskemu zboru upokojencev in praporščaku, nadalje župniku gospodu Žnidarju za poslovilne besede in pogrebni obred. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage in skrbne žene, mame, stare mame, sestre in tete VIDE DIMC iz Domžal te iskreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, sosedom in znancem, ki to nam v globoki žalosti izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno te zahvaljujemo za nudeno pomoč v času zdravljenja osebju Zdravstvenega doma Domžale. Žalujoči: vel njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi nase draga mame, babice in prababice MARIJE SARC roj. Sulnik se iskreno zahvaljujemo vtem sosedom, ko to nam ob težkih trenutkih stali ob ttrani. Se posebno hvala družini Magde Lorbek, mami Peterlin Tončki in družini Grošelj Maksa z ženo Tončko. Zahvaljujemo te gospodu župniku t Homca. Hvala tudi pevskemu zboru Društva upokojencev Domžale. Žalujoči: val njeni. ZAHVALA Kakor ti tiho in skromno živela, ti tudi tiho odila od nas naia draga, nepozabna mama, stara mama in prababica MARIJA RUSJAN Jure ova mama iz Dvori j Iskreno te zahvaljujemo vsem sosedom, ki to nam pomagali in z nami sočustvovali v najhujših trenutkih. Zahvala velja Logarju dr. Janezu, ki te Je vet čas trudil in nam bil na razpolago. Nadaljna zahvala gospodu župniku Povlnov Janezu za lep cerkveni obred in pevcem za odpete žalostinke ob odprtem grobu. Vtem le enkrat iskrena hvala I Vsi njen I. ZAHVALA Ob boleči, mnogo prerani izgubi našega ljubega Se ne dve leti starega tinka in bratca BRANKA CERARJA iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, posebej le sosedom in krajanom iz ulice. Lepo se zahvaljujemo za Šopke, vence in denarno pomoč, ter vtem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in izrekli sožalje. Potebna zahvala gospodu župniku za lepo izrečene tolažilne besede in opravljeni obred. Še enkrat hvala vtem, ki ste karkoli pomagali in vtem tistim, ki sta ga spremili na njegovi veliko prerani poti. VtinJagovL ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata RUDIJA CERARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki to ga pospremili k zadnjemu počitku, za darovano cvetje in izrečene sožalja. Zahvaljujemo ta SZDL in Gasilskemu društvu Lukovica za poslovilna govora, pevcem za zapete žalostinke, AMD-FAM Lukovica in ZB NOV Lukovica. Vti njegovi. V SPOMIN LUDVIK LEONARDI Na dobskem pokopališču so se 11. februarja itevilni borci, aktivisti, občani in sorodniki poslovili od aktivista Ludvika Leonaidija Njegovo ime je tesno povezano z aktivisti, ki so delovali v času revolucije na območju Vira in Sir Se okolice. Življenjska pot pokojnega Ludvika, ki je trajala 80 let, je bila najbogatejša v najbolj krutem času naše zgodovine. Čeprav je bil gospodar velike kmetije, gostilne in trgovine ter družinski oče trem otrokom, je vedel, da je potrebno pomagati tistim, ki to te borili proti okupatorju in za novo življenje. V hiši je bila tudi javka „RAJKO II", kjer to te križale Številne poti predvojnih revolucionarjev, medvojnih aktivistov in borcev. Ludvik je tesno sodeloval z Marjanom Dermastio, Tomom Brejcem, Tonetom Sturnom, kakor tudi z Viktorjem Avbljem in Francem Bukovcem. Na številnih poteh te je srečeval z organizatorji vstaje 27. julija 1941 v Radomljah in z borci, ki so sodelovali na tem območju. Za nesebično delo je prejel troje odlikovanj, kar pa predstavlja le skromno oddolžitev za njegovo nesebično in humano delo v času vojne. Tako je iz naših vrst odšel Se eden izmed tistih, ki so soustvarjali našo današnjo stvarnost. Veit Janko In kadar vrata te zvečer zapro vsi varno, da tebe nikdar več ne bo. V SPOMIN V mesecu marcu 1982 bo minulo lato, odkar nas je zapustila ANA POGACAR Gaaparjeva Ani iz Pravoj 80 Se vedno slišimo tvoje korake, tvoj glas, vidimo tvoj nasmejani obraz, vsi nacrti so mimo, vse je tiho in prazno, ostala nam je le skrita bolečina in tvoj prerani grob je nema priča Ukrena hvala vsem, ki se za trenutek ustavite ob grobu in ste z njo, ter ji prižgite svečo ali položite rože. Vsi njeni. TOZD Ptt Domžale, n.sol.o. Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge: 4 delavce za dostavljanje ptt pošiljk Osebni dohodek nad 9.000 din. Kandidati naj pismene vloge pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: TOZD Ptt Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale. VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA OBČINE DOM2ALE Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge 1 VZGOJITELJICA za določen čas (nadomeščanje delavke zaradi porodniškega dopusta) za enoto Mengeš pogoj: končana vzgojiteljska šola 1 ČISTILKA za nedoločen čas za enoto „Stanka Varšek Lija" Domžale 1 ČISTILKA ze določen čas za enoto „Stanka Varšek Lija" Domžale (nadomeščanje delavke zaradi porodniškega dopusta) 1. ČISTILKA za nedoločen čas za enoto Mengeš, delovni čas od 12 do 20. ura pogoj: končana osemletka Prijave sprejemamo 15 dni po objavi oziroma do zasedbe na upravi VVO, Domžale, Savska 3. KAKO BO S TELEFONI V LOKI? Na KS v Mengšu je bil pred kratkim sestanek glede telefonskih priključkov v Loki. Udeležili so se ga najbolj številčno Ločani sami — prišlo jih je kar 32 — prisotni pa so bili tudi predstavniki PTT—eja, Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, predstavniki KS Mengša. Skupaj so poizkusili najti rešitev glede zapletenega položaja. PTT ima sicer v svojem planu, da napelje telefone v Loko, vendar nima sredstev, tako da je nujno zadevo moč rešiti s pomočjo krajanov in krajevne skupnosti. Ločani so sami izvolili poseben gradbeni odbor, ki bo speljal vse skupaj do konca. Trenutno je prostih štirideset številk, vendar pa bi bilo možno z novim kablom priključiti še 160 dvojčkov. Za realizacijo je potrebnih 150 starih milijonov denarja, če bi polovico prispevali občani sami, potem bi bila izvedba mogoča. To pomeni, da bi moral od zdajšnjih 40 naročnikov prispevati vsakdo po dva dodatna stara milijona, oziroma toliko manj, kolikor več bodo Ločani nabrali novih naročnikov, saj bi strošek lahko razdelili na več delov. Preostala sredstva bi združili po drugi poti, sveda s pomočjo KS Mengeš V končni fazi bo torej stal telefonski priključek dobra dva stara milijona, oziroma nekoliko manj, če bo več interesentov. Strošek je sicer velik, vendar pa kaže zanimanje Ločanov, da bodo preko gradbenega odbora speljali zadevo do konca in se tudi sami priključili v telefonsko omrežje. To je tudi cilj celotne krajevne skupnosti. I. Sivec KDAJ BO UREJENO KRIŽIŠČE PRI PAVOVCU? Predstavniki SKIS-a, Biroja 71, KS Mengeš in združenega dela iz Mengša so se sestali na sestanku glede ureditve križišča pri Pavovcu. Sestanek ni bil samo informativne narave, saj so bili na njem že pokazani konkretni načrti glede ureditve križišča. Zopet se je zataknilo oz. se zatika pri denarju, saj bo celotna investicija stala okoli staro milijardo din. Vsaj za prvo fazo del pa bo potrebnih šest sto starih milijonov. Na sestanku so se dogovorili, da bo treba vprašanje ureditve križišča rešiti skupno, tako z združenim delom kot z nekaterimi drugimi poslovnimi enotami in tudi s pomočjo večjih obrtnikov. Vključiti bo treba tudi ..gostujočo" enoto Slovenija ceste-Ttehnika, Petrol in še marsikoga, ki mu bo urejeno križišče pomagalo k varnejši vožnji. Na sestanku je bil tudi predstavnik Republiške skupnosti za ceste, vendar je povedal, da nimajo v planu ureditev tega križišča, čeprav gre za cesto II. reda. Zopet se bomo mogli predvsem nasloniti na lastne sile v KS in predvsem v občini. Za prvo fazo, ki predvideva ureditev ceste in pločnikov, bi bilo potrebnih dobra polovica sredstev, ta pa se bodo, kot kaže, tudi zbrala. Dela naj bi se v drugi polovici leta tudi že začela. Upajmo, da se bomo dobro dogovorili, tako v združenem delu kot v SKIS in preko posameznikov in da ne bo ostalo spet samo pri obljubah. Tudi Republiška skupnost bi morala imeti kaj več posluha za tako pomembno prometno križišče. Semaforizacija naj bi bila izvedena v drugem delu opravil. Nekaj težav bo tudi s prestavitvijo spomenika. DPO in predvsem Zb so o tem že razpravljali. Novo mesto za spomenik bo pred Kulturnim domom v Mengšu, med zelenjem in na manj hrupnem kraju, kar tudi zasluži spomin na padle žrtve med NOB. I. Sivec SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR TINE Vir, Čufarjeva 6 Volitve - samoupravna dolžnost in pravica Pri nas volitve že dolgo niso več samo to, da se praznično oblečeš, greš na volišče, obkrožiš ime kandidata, ki ga poznaš ali tudi ne in z zavestjo, da si opravil državljansko dolžnost odideš v bližnjo gostilno na brizganec. Volitve so dolgotrajen postopek, saj se začno že davno pred dnem, ko mečemo glasovnice v skrinjice. Tu so različna predvolilna opravila, ki so sama po sebi enako ali še bolj pomembna od samih volitev -tj. glasovanja. Pa ne razumeti napak: volilni postopek - katerega sklepni del je glasovanje (volitve), je dolgotrajen in sestavljen iz več delov. V našem občinskem glasilu smo vsa predvolilna opravila sproti spremljal: vse od začetka leta. Ta predvolilna opravila so-kot je znano: — evidentiranje, — predkandidiranje, — kandidiranje. Osnovno izhodišče za vse te postopke je ustavna določba, da kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organizacij in skupnosti v socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki z organizacijami sindikata izvaja in je nosilec kandidacijskih postopkov. Kako je z izvedbo volitev? Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti mora od predsedstva temeljne kandidacijske konference prejeti kandidatno listo. Listi je treba priložiti zapisnik o delu temeljne kandidacijske konference in pismeno privolitev vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo. 10 Sindikata ali KK SZDL pa morata seznaniti delovne ljudi in občane o tem, kdo je posameznega kandidata predlagal in koliko glasov je dobil naTKK. Volilna komisija pregleda kandidatno listo in če ugotovi, da je sestavljena in predložena v skladu z zakonom, jo potrdi. Na podlagi potrjene kandidatne liste se izdelajo glasovnice. Volilna komisija je eden od organov za izvedbo volitev. Dolžna je pregledati ali je kandidatna lista sestavljena po določbah zakona in ali je pravočasno vložena. Lista je namreč pravočasno vložena, če je poslana volilni komisiji najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja. Če lista ni sestavljena skladno z zakonom.. . Posledice tega dejstva so različne in odvisne od tega. kakšne pomanjkljivosti ima lista. Če volilna komisija ugotovi samo formalne pomanjkljivosti (n.pr. na listi so samo priimki, ne pa tudi imena kandidatov, kandidati niso navedeni po abecednem redu in podobno), zahteva takoj, najpozneje pa v 24 urah od delovnega predsedstva kandidacijske konference, da se te pomanjkljivosti odpravijo in sicer v treh dneh. Če pa volilna komisija ugotovi, da je bila lista prepozno vložena ali pa da so v listi bistvene pomanjkljivosti glede posameznega ali vseh delegatov, zavrne listo v celoti, oziroma samo glede tistih kandidatov, pri katerih je ugotovila pomanjkljivosti. Prav tako zavrne kandidatno listo tudi v primeru, če foramlne pomanjkljivosti niso bile pravočasno odpravljene. Odločbo o zavrnitvi pošlje sklicatelju kandidacijske konference. Če ie kandidatna lista zavrnjen?, v celoti ali same deloma, se skliče nova kandidacijska konferenca, na kateri se določi nova kandidatna lista. Če so bile na prvotni kandidatni listi zavrnjene samo nekatere kandidature, tedaj na ponovni kandidacijski konferenci ni mogoče spremeniti tistih kandidatur, glede katerih kandidatna lista ni bila razveljavljena.Tudi novo kandidatno listo je treba poslati volilni komisiji Kako je z objavo? Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oz. skupnosti razglasi sprejeto kandidatno listo skupaj s svojo ugotovitvijo, da je lista v skladu z zakonom. Na način, ki je določen v splošnem aktu, je treba objaviti kandidatno listo najmanj 5 dni pred dnevom volitev. Kakšno delo opravljajo volilne komisije? Glavne naloge teh komisij so: volitve članov delegacij za zbore skupščine in skupščine SIS ter za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Na vsakem volišču v združenem delu bomo imeli naslednje volilne odbore: - volilni odbor za volitve v zbor združenega dela -volilni odbor za volitve v skupščine SIS Torej bomo imeli v četrtek, 11.31982 v združenem delu dve skrinjici. V krajevnih skupnostih bomo imeli naslednje volilne odbore: - volilni odbor za volitve v družbenopolitični zbor - volilni odbor za volitve v zbor krajevnih skupnosti - volilni odbor za volitve v skupščine SIS - skoraj na vseh voliščih bo tudi volilni odbor za volitve kmetov - kooperantov, ki delegirajo svoje delegate v zbor združenega dela. Iz navedenega torej vidimo, da bodo v krajevnih skupnostih tri ali štiri skrinjice. Volilni odbor predstavljajo predsednik in dva člana, vsak od njih pa ima namestnika. Volilni odbor predvsem skrbi za pravilnost in tajnost glasovanja. Kaj se zgodi, če pride na volišče nekdo, ki ni vpisan v volilni imenik? Pravzaprav ne sme glasovati nihče, ki ni vpisan v volilni imenik. Če pa kdo v volilni imenik ni vpisan pomotoma, mu bo volilni odbor dovolil glasovati šele, ko si bo priskrbel potrdilo Eristojnega organa, da je vpisan ot volilni upravičenec v evidenci za območje volišča, na katerem želi glasovati. Taka potrdila bodo izdajali pristojni organi na dan volitev, čeprav bodo v nedeljo, zato se ni bati, da tak volilec ne bi mogel dobiti opravljajo neposredno teh- potrdila. Za potrdila se obrnite nično delo v zvezi z volitvami na vaše krajevne urade, oz. članov delegacij - ugotavljajo ali je kandidatna lista za volitve članov delegacij sestavljena v skladu z zakonom - imenuje volilne odbore na voliščih za volitve članov delegacije, opravlja inštruktažo teh odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo - opravlja še nekatere druge naloge, ki jih določa zakon. Kaj pa volilni odbori? Volilni odbori neposredno občinsko matično službo. Tudi zdomci voliti! imajo pravico Vpis v volilni imenik pomeni ugotovitev in potrditev, da ima delavec, človek oz. občan volilno pravico, zaradi česar bi črtanje naših občanov, ki so na začasnem delu v tujini iz volilnih imenikov pomenilo protiustavno kratenje pravic teh ljudi. Treba pa je vendarle opozoriti na izrecno določbo zakona, da se osebe, ki pri splošnih vodijo glasovanje na voliščih za volitvah delegacij krajevnih ********************************** z udeležbo na volitvah izražamo pripadnost samoupravnemu skupnosti in delegatov družbenopolitičnega zbora občinskih skupščin ne morejo glasovati, ker so na začasnem delu v tujini, na voliščih, na katerih imajo pravico voliti oz. glasovati, ne upoštevajo pri ugotavljanju volilnih izidov. Material za volitve pripravijo volilne komisije! Material za volitve pripravijo volilne komisije, ki morajo za vsa volišča pravočasno pripraviti potrebno število glasovnic, glasovalnih skrinjic, razglasov o potrditvi kandidatnih list, ki morajo morajo biti izobešeni na voliščih in drugo potrebno gradivo. Obkrož'V bomo itevjlko pred Mrt^g. apr.xšuje;o kako bomo volUi. Voul: bomo tako, da bomo obkrožili številko pred *meni tistih kandidatov, za katere žeforr.c. da so izvoljeni v dele-gaciio. G'asJ.iemo lahko za toliko delegatov, kot je potrebno izvoliti članov delegacije, ven-dsi samo za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici. Pripisovanje novih kandidatov nima veljave! Ko bomo izpolnili glasovnico, jo bomo dali v glasovalno skrinjico in odšli z volišča ter tako prepustili prostor drugim. Pri izvedbi zadnjih volitev so nekateri negodovali, da so morali tolikokrat obkrožati posamezna imena. Kako to poenostaviti? To se lahko poenostavi, vendar samo pod določenimi pogoji. Temeljna samoupravna organizacija oz.skupnost v svojem statutu določi način glasovanja o kandidatih za člane delegacij za delegiranje v skupščine SIS. S statutom se določi, da se glasuje tako. kot smo ugotovili pri preišnjem odstavku ali pa tako. da se glasuje za kandidatno listo v celoti. V tem primeru se obkrožita besedi „Glasujem za'" ali besedi „Glasujem proti", ki sta natisnjeni na dnu glasovnice. Tudi pri takem načinu glasovanja je možno črtati posameznega, kandidata. Tak način glasovanja je zlasti primeren tam, kjer je veliko število volilnih upravičencev in. kjer se volijo posebne delegacije za skupščine SIS. Razumljivo pa je, da je tak način glasovanja možen in dovoljen le ob zaprtih kandidatnih listah. socialističnemu sistemu Glasovnica za delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine je nekoliko drugačna kot za člane delegacij... ************************************************ Ta glasovnica je res nekoliko drugačna. Predvsem bo na glasovnici toliko kandidatov, kot je potrebno izvoliti delegatov v družbenopolitični zbor občin-■> ske skupščine. Na dnu glasovnice bo na eni strani natiskano „GLASUJEM ZA", na drugi strani pa „GLASUJEM PROTI" Vsak od nas bo imel dve možnosti. Če se bo s predlagano listo v celoti strinjal, bo obkrožil besedi „GLASUJEM ZA", v nasprotnem primeru pa seveda „GLASUJEM PROTP'. Druga možnost pa je, da voli-lec, ki je sicer glasoval za listo, črta tiste posamezne kandidate na listi, s katerih izvolitvijo se ne strinja. Kdaj so izvoljeni delegati za družbenopolitični zbor? Ugotavljanje volilnih izidov je tu nekoliko bolj zapleteno. Ugotavlja se namreč ali je sprejeta lista, prav tako pa se ugotavlja za vsakega kandidata z liste posebej ali je izvoljen. Lista kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine je namreč sprejeta, ce zanjo glasuje večina vseh delovnih ljudi in občanov občine, ki imajo volilno pravico in če je na listi izvoljenih najmanj dve tretjini vseh kandidatov. Posamezen kandidat pa je izvoljen, če dobi večino glasov delovnih ljudi in občanov, ki so glasovali. Kdo ugotavlja izid glasovanja? Izid glasovanja za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ugotovijo volilne komisije v teh organizacijah in skupnostih, izid glasovanja o listi kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine pa ugotovi občinska volilna komisija Glede ugotavljanja volilnega izida za delegacije krajevnih skupnosti in za izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora velja posebnost, da je z ugotavljanjem volilnega izida treba počakati še tri dni po dnevu glasovanja, ker se namreč upoštevajo tudi glasovnice, ki so prispele po pošti, najpozneje tri dni po dnevu volitev. Kateri delegati v posameznih delegacijah? Delegacije bodo same odločale o tem, kdo izmed njihovih članov se bo udeležil posameznih zasedanj zborov občinske skupščine. Tako bodo delegacije TOZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pošiljale delegate v zbor združenega dela občinske skupščine, delegacije krajevnih skupnosti pa delegate v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Na zasedanja ne vedno isti delegati! Ko bo sklicana seja posameznega zbora in bo objavljen dnevni red, se bo delegacija sestala in odločila kateri član delegacije je najprimernejši, da se — glede na obravnavane zadeve — udeleži zbora. Na ta način je omogočeno, da gre skozi „skupščinske klopi" večje število delovnih ljudi in občanov, da odločajo o posameznih zadevah tisti, iti o teh rečeh največ vedo in bodo pri odločitvah lahko največ prispevali. Tak sistem onemogoča, da bi kak posameznik lahko trajno, skozi vso mandatno dobo odločal o zadevah, pa naj se nanje spozna ali ne. Kako je s številom delegatskih mest, ki jih ima posamezna delegacija? Nekatere delegacije lahko pošljejo po več delegatov v ustrezen zbor, so pa tudi take, ki nimajo niti enega delegatskega mesta. Tu gre za skupščine SIS. Če šteje zbor sorazmerno veliko število delegatskih mest, potem imajo delovne skupnosti z veliko delovnimi ljudmi oz. njihove delegacije več možnosti, da dobe dve delegatski mesti ali celo več. V takem primeru se razširi krog tistih, ki še izpolnjujejo pogoje za eno delegatsko mesto. In obratno: če je delegatskih mest v zboru malo, ima le nekaj največjih delovnih skupnosti po več delegatskih mest, večji del delegira po enega aelegata, poveča pa se število tistih delegacij, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi delegirale v zbor svojega delegata. V takem primeru se delegacije združijo v konferenco delegacij, ki delegira delegata v zbor, opravlja pa tudi druge funkcije delegacije. Kako je s konferenco delegacij? Združevanje delegacij v konferenco delegacij ne more potekati vsevprek, ampak se v konferenco delegacij združujejo delegacije tistih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so povezane z delom ali jih združujejo določeni skupni interesi v z druženem delu ali interesi v občini in podobno. Podlaga za to je ODLOK OBČINSKE SKUPŠČINE, ki je bil objavljen v „Uradnem vestniku" občinskega glasila z dne 2.3.1982/IV. Kako se določa število delegatskih mest v skupščinah sis? Število delegatskih mest v skupščini vsake SIS določajo delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti. Vsaka delegacija organizacije združenega dela, oziroma delovne skupnosti delegira v Skupščino SIS toliko delegatov, kolikor ustreza številu delovnih ljudi v organizaciji oz. skupnosti Delegacije, ki nimajo svojega delegatskega mesta v Skupščini SIS, se v skladu s samoupravnim sporazumom združujejo v konferenco delegacij. Kako delegirajo v Skupščine SIS Krajevne skupnosti? Praviloma delegira delegacija krajevne skupnosti v skupščino SIS enega delegata, S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti se - glede na pomen SIS za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti - lahko določi, da delegirajo vse ali nekatere delegacije krajevnih skupnosti po dva ali več delegatov ali pa delegira več delegacij krajevnih skupnosti skupne delegate. Glede delegiranja pa velja, da zasedanie skupščine renče delegacij delegate glede na vprašanja, ki bodo obravnavana v skupščini. Torej velja tu isti princip. TLT JE TOREJ NEKAJ INFORMACIJ, S POMOČJO KATERIH BOSTE LAŽE RAZUMELI VOLITVE IN VOLILNO ZAKONODAJO. VSEKAKOR BODO TE INFORMACIJE PRIPOMOGLE, DA BOMO DOUMELI GLOBINO SAMOUPRAVNIH PROCESOV TER S SVOJO UDELEŽBO NA VOLITVAH POTRDILI NASO PRIPADNOST SAMOUPRAVNEMU SOCIALISTIČNEMU SISTEMU. VSAKDO, KOMUR JE SE KAJ NEJASNO, BO DOBIL USTREZNO POJASNILO TUDI NA OBČIN SKI KONFERENCI SZDL ALI NA OBČINSKI VOLILNI KOMISIJI. VIDIMO SE NA VOLIŠČU ŽE V DOPOLDANSKIH URAH. na zasedanje skupščine SIS pošiljajo delegacije oz. konfe- x -___________._____________ ■ *f- * z udeležbo na volitvah izražamo pri-★ J padnost * čnemu sistemu samoupravnemu socialisti- i * ★ ********* J OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA V skladu s sprejetim rokovnikom so do 10.2.1982 v temeljnih sredinah potekale temeljne Kandidacijske konference, na katerih so njihovi delegati sprejemali kandidatne liste za člane delegacij za DPZ in skupščine SIS, poleg tega pa obravnavali in zavzemali stališča do: - predloga kandidatov za delegate DPZ občinske skupščine možnih kandidatov za delegatske in vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah SIS; — evidentiranih možnih kandidatov za zbor republik in pokrajih, DPZ, skupščini SRS, predsedstva SRS ter možne kandidate za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v republiki in federaciji iz svoje sredine; -pregleda evidentiranih možnih kandidatov za zvezni zbor skupščine SFRJ in predloga novoizvoljenih delegacij možne kandidate iz svoje temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v obravnavo in sprejem. Hkrati so v vseh sredinah določili delegate za kandidacijsko konferenco, ki je potekala 22.2.1982. Za ilustracijo -v KS je bilo 27 temeljnih kandidacijskih konferenc, v TOZD po 121. Istočasno so vsa vodstva DPO, upoštevajoč dejstvo, da na zborih delovnih ljudi in občanov ni bilo odklonilnih stališč do predlogov kandidatov za DPZ, izoblikovala enoten in usklajen predlog delegatov za DPZ. Ta predlog je bil posredovan redni občinski konferenci SZDL dne 17.2.1982, občinska konferenca pa je na podlagi glasovanja določila listo kandidatov za delegate DPZ občinske skupščine, s tam pa opravila funkcijo knadidacijske konference. V okviru DPO so istočasno potekali tudi usklajevalni postopki za vodilne in delegatske funkcije tako v občini, kakor tudi republiki in federaciji. Končno je bi/izoblikovan predlog, ki so ga 222.1982 posredovali, dokončno pa ga je za vse vodilne in delegatske funkcije potrdila temeljna kandidacijska konferenca, v skladu s sprejetim rokovnikom. Istočasno so tako na redni seji, kakor tudi na kandidacijski seji obravnavali tudi predloge glede evidentiranih možnih kandidatov za Skupščino SR Slovenije in SFRJ, enako tudi za republiške SlS-e. S tem so bili tudi zaključeni kandidacijski postopki na ravni občine. _J