POŠTNIMA PLAČANA 1948. ednj* ajetii vw»| Leto II Št. 640" 194* »Bra-880" ma*' arine »ioni* graf H fi O VM K . fl * I IVI D II S T H I JA* Il B R T * F | RJ fl IVI C fi IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA y TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE-VILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85,— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZA-LOZBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40.— LIR. Test 30. junija 1948 Cena lir 15 Preveč prozorna igral Juooslovansko posojilo * I Gospodarska deleaaciia FLRJ * Riškemu gospodarstvu gro-“elifca nevarnost. Rimski f»-ncni j« gospodarski sporazu-‘ med angloameriško vojaško Pravp ,in italijanska vlado so ort ‘Vra-vilt v popolno odvisnost tik it^idnske gospodarske poll-• vprav v trenutku, ko se je ® Pripravljal, da po uveljav-iptn,u. mirovne pogodbe in izv o. nj’Vji}1- politične svobode prične • a“t*i lasten gospodarski dc,m 0, se končno otrese odvisnosti . italijanskega kapitala, ki se , tu ugnezdil za časa Italijan- nis« ans8> ki 6‘! edt>a' . uv«1 ki J« »krof to J‘ rista t (II' ;h 0" zn3' 10 I* JU* pf Pfi' stre*1 ,o 1" 100 *’ Reč»1 G Vzporedno s to uradno gospe-npr*° Politiko se razvija druga t>6r1Ja’ ki si je nadela krinko “rombe ugfrbžene nacionalnosti . ..Ceio civilizacije, a v bistvu g,2' Za istim ciljem: gospodar- v 0 izolirati Trst, pretrgati mu gospodarske žile z zaledjem, ni t ** vsako pobudo v tej sme-s ‘er 9a končno proglasiti zd ne-(j^0s°bnega za' lastno življenje, , °i lahko padel kot zrelo ja-lije v nar°čje »matere« Itati ?a*° se tržaški nacionalistični rt- na to struno udarjajo tu. S>ivf.eTn°krščanski 'listi in glasilo socialistov —■ dere na vso Man i?n kliče na pomoč pred slo-sp/-k 0 Poplavo, ko se po tride-m letih političnega in gospo-koks9a terorja zopet pojavj. Čip n° slovanska tvrdka ali bantu kakor da jih Slovenci prej g, n**o imeli, ali pa, ko načelnik ^r^°darske delegacije sosedne 6a< kupi zase trisobno stano-n«( e> ker bi sicer sploh ne mo-j J* Priti do njega. Z navedbo sr*na se prodajalec postavi na *°tni oder pred talco imeno-Mel • italijansko javnostjo. To Usti, ki se sicer' bore za •»a*- 0 gospodarskega udejstvo. tig»3® Človeka in za nedotaklji-bort nieQ°ve osebnosti/ Kmalu stan novinarje degradirali na »rt;?!130 ovaduhov, ki po svojih - p‘°matskih« zvezah s kuhdrT- »nja’i H« ta,®i stikajo za tem, kaj se ku- K nasprotnikovem loncu, y^ai mora vse doživljati Trst' ogj^ilanskih gospodarskih listih tr,)16?3®3° Trstu važno vlogo v »ovini med »vzhodnimi« in »za-hi.. mi« državami. italijanska Pjacia trg"**-. Pripravlja delegacijo za g, °oinska pogajanja s Sovjet-vaiiJVezo’ angleški tisk z zado-beleži pripravljenost gc_.e2ske vlade za sklenitev tr tSj k® Pogodbe Z večletne ve-Igg.^oaljo, »poslanik« Marshai--Vr«a načrta priporoča zapadni il,, Pi sodelovanje z vzhodno — p nni konferenci kljub svode Za kompromisu konkretne na-hja končno rešitev tega vpraša-•Wr.,.Q a to je v interesu evrop- kar na>-ru’ da bi biI ta sk!eP »liogd mitreje uresničen po mož-hie£ ,.z neposrednimi pogajanji nlijo in Jugoslavijo.« Ski tg','Nor z* Sovjetsko zvezo. Ceste jeVSrna svinčnikov te znane vr-naro, Prejela od Sovjetske zveze naroti 0 Prav takšne količine. Za v tren°, PetlP milijonov svinčnikov 'kršitev0' ko j® že Izvršila prvo tdVif-. tega naročila, potrebuje * 4 mesece. Da bi Tržačani bili res tako kratkovidni, da ne bi spoznali te igre! Saj na vsakem koraku vidijo in čutijo, kako prihaja mesto, njegova uprava in gospodarstvo, vedno bolj pod kontrolo italijanske države in njene prednje straže italijanskega kapitala, in kako ga vnovič poplavlja preračunano našeljeni Živelj, ki izpodriva domačega, pr oglašujoč ga za tujega. Izvajanje poljskega plana Poljska izvaja svoj gospodarski plan izredno uspešno. Njegovi uspehi se odlično izražajo pri dvigu splošnega gospodarstva. V letu 1947 je vrednost industrijske produkcije že presega predvojno za 3%. Vse industrij ske panoge so prekoračile plan ir sicer: proizvodnja premoga za 7% (59.130.000 ton), tekočih goriv za 4%. električne energije za 4%, kovinske industrije za 14%, električne industrije za 21%, metalurgije za 2% in proizvodnja sladkorja celo za 25%. V primeri z letom 1938 se bo letošnja proizvodnja premoga zvišala za 2,5 krat, proizvodnja električne energije pa 3 krat. Tekstilna industrija bo dosegla pri volnenih izdelkih predvojno raven, pri svilenih izdelkih bo prekosila predvojno proizvodnjo, pri bombaževih tkaninah pa se bo sukala oko'i 80%' normalne predvojne proizvodnje. Povprečna proizvodnja kmetijskih izdelkov bo narasla za 25%. V ta namen bodo med drugim uporabljali 12.600 traktorjev. Dvignila se bo sorazmerno tudi količina izvoženega in uvoženega blaga. Poljska pristanišča bodo dosegla, kot predvidevajo, promet skoraj 20 milijonov ton blage. POLJSKA NA VELESEJMU V BARIJU. V Bariju se je nedavno mudil trgovinski ataše poljskega poslaništva v Rimiti Ludvik Wedeluski, ki si je og’edal prostore, dodeljene Poljski na XII razstavi za Bližnji vzhod. Poljski je določen prostor 350 kv. m. * v Gospodarska delegacija FLRJ obvešča vse jugoslovanske državljane, ki živijo na angloameriškem področju Tržaškega ozemlja, da v njenih prostorih v ulici Valdirivo 31-III lahko priglasijo vpis narodnega posojila petletnega načrta za razvoj gospodarstva FLRJ, ki ga je razpisala jugoslovanska vlada v znesku 3.5 milijarde dinarjev. Obveznice se glasijo na 1000, 500 in 250 dinarjev, ki se lahko vplačajo v celoti ob vpisu ali v me sečnih obrokih do 10. decembra 1941. V ta namen se stranke sprejemajo vsak iorek, četrtek in sobo-to.od 10. do 12. ure in lahko prejmejo vse podrobne informacije. Anvers vabi Švicarje Anvers je danes že najbolj prometna luka na evropski celini. Belgijci so temeljito izkoristili povojno konjunkturo, ki je nastala vsled bombardiranja in uničenja " severnih luk, kakor Hamburga, Bremena, Sčečina, Gdinje in Gdanska, in privabili v svoje luke mnogo prometa iz srednje Evrope. Zdaj delajo na to, da bi čim bolj navezali nase Svico, ki ima dobre vodne zveze po Renu ( iz Bazla) in Seldi z Anversom. V ta namen sta Združenje prevoznih podjetnikov v Anversu in Združenje prevoznih pasredovalcev (Union des Expedi-teurs d'Anvers in Entente Anver-soise des Agents transitaires du Trafic) povabilo predstavnike 60 švicarskih spediterskih podjetij na ogled pristaniških naprav v Anversu. AVSTRIJA NI ZADOVOLJNA. Po ameriških podatkih je Avstrija prejela v času od 1. Januarja 1947 do aprila 1941 na račun ameriške pomoči za 22,56 milijona dolarjev blaga iz ameriških viškov; v bodoče bo préJeTa še ba 35,4 milijona dolarjev takšnega blaga. Dunajski list «Montags—Ausgabe» pripominja, da se to blago v Avstriji težko prodaja, ker Je dfloma že rabljeno ali poškodovano. Ponovno barvanje tekstilnega blaga se ni posrečilo. Vsled tega Je mnogo blaga ostalo v skladiščih, čeprav so bile medtem cene znižane. Nove cene so še vedno višje kakor v ZDA. Avstrijske finance v ravnotežju Na 27 državljanov 1 uradnik Avstrijske finance so v popolnem ravnovesju. Vlada se mora deloma zahvaliti za to denarni reformi. Tik pred žttmenjavo denarja so davkoplačevalci vprav navalili na davčne urade, da bi čim prej» poravnali zaostale davke, računajoč, da bi sicer morali plačati davek v novi valuti, katere vrednost bi bilai mnogo višja. Tako so se napolnile državne blagajne. Vlada ni samo lahko plačala stroškov za vzdrževanje zasedbenih čet, temveč je pokrila tudi vse izdatke • za obnovo. Obračun za leto 1947 je v popolnem ravnotežju. Tudi za tekoče finančno leto je avstrijska vlada postavila proračun v popolnem ravnovesju - 5,1 milijarde šilingov. Da to mnogo pomeni, vidimo že iz teh - le podatkov: Državni upravni aparat ima danes 26.000 stalnih in 12.000 pogodbenih uradnikov več kakor leta 1938; na 27 avstrijskih državljanov pride po 1 uradnik in za osebne izdatke troši država 2,5 milijarde šilingov, t.j. 47% državnega proračuna. Ena milijarda gre za kritje stroškov, ki so nastali v zvezi z vojno (600.000.000 za vojno odškodnino in 424 milijonov za vojne žrtve). Deflacijska politika je res precej zadela industrijo, kar se vselej dogaja, in nezaposlenost je nekoliko narasla (40.050 v decembru, v marcu pa 46.67, toda če v samen Trstu n.pr. znaša okoli 30.000!). Zamenjava denarja je tudi spravila iz ravnotežja odnos med plačami in življenjskimi stroški, to je pač vprašanje, ki povzroča skrbi vsem evropskim državam po vojni. Ti podatki o stanju avstrijskih financ zaslužijo pozornost v zvezi z nedavnimi pogajanji za plačilo vojne odškodnine Jugoslaviji in Sovjetski zvezi in dokazujejo, da bi Avstrija lahko plačala zahtevano odškodnino brez posebnih težav. POVEČANA PROIZVODNJA CELUT.OZNEGA PREDIVA V AVSTRIJI Tovarna celuloznega prediva v Lenzigu je povečala svojo proizvodnjo od 12 na 20 ton dnevno. To povečanje ji je omogočila tovarna »Solway« v Ebensee, ki je nedavno pognala stroje in pričela proizvajati natrijev lug, potreben za proizvodnjo celuloznega prediva. Računajo, da bo tovarna v Lenzigu povečala v najkrajšem času proizvodnjo na 30 ton dnevno. Cena celuloznega prediva ie bila znižana na 7,70 šilinga za kg, kar približno ustreza bombažnim cenam na svetovnem trgu. Celulozno predivo izvaža Avstrija na kompenzacijski podlagi v Cehoslovaško in Jugoslavijo; za pAoizvodrijlo tovarne v Lenzigu pa se zanima-jo tudi Anglija, Francija in ZDA. Sprejet je tyil tudi načrt, da bi v. Lenzigu pričeli proizvajati umetno svilo in celofan. Američani so menda pripravljeni investirati v ta namen 6 milijonov dolarjev. Avstrijski tisk postavlja vprašanje, ali bi novo podjetje bilo donosno, ker bodo kmalu obnovili tovarno u-metne svile v. St. Poeltenu. ki bo lahko proizvajala mesečno 150.000 kg svile (pred vojno lOO.OOOkg). Italijansko državno gospodarstvo Ogromen primanjkljaj Iz razprave o državnem proračunu 1948—1949. v rimskem parlamentu, zlasti iz poročila Pelle, navajamo nekaj podatkov, ki osvetljujejo današnje stanje italijanskih financ. Obračun za finančno leto 1947—48, ki se zaključuje 30 junija, kaže 726 milijard primanjkljaja (1506 milijard izdatkov in 780 milijard dohodkov); po proračunu za ta ča:i bi izdatki morali znašati 831 in dohodki 520 milijard, primanjkljaj torej 311 milijard. Izdatki so se razmeroma mnogo bolj povečali kakor dohodki. Poslanec G. Bivione ugotavlja (»II Commercio — 24 ore«), da je primanjkljaj za finanč, na leto 1947—48 skoro dvakrat večji kakor nakazila Marshallovega načrta za eno leto in prav tako skoro dvakrat večji kakor enoletni prihranki vseh Italijanov in končno mnogo večji, kakor je bil prešnje leto (568 milijard). Dr. V. Bellini se v milanskem listu »II Sole« vznt mirja zaradi visokega italijanskega notranjega dolga, ki znaša daneg 2.553 milijard lir. Ta dolg je veri jetno še večji, ker ni danes mogoče točno ugotoviti višine neporavnanih računov v dosedanjih finanč nih letih, ki po računu L. d’Aleš Sandra (»II Globo«) znašajo 929.362 milijonov, medtem ko je finančni minister vračunal samo 700 milijard Proračun za novo finančno leto 1948—49, ki se začenja 1. julija, kaže 1.087 milijard izdatkov in 705 milijard dohodkov torej 408 milijard primanjkljaja. Približno 1/5 izdatkov (215 milijard) gre za vojsko. Primanjkljaj v proračunu 1948 do 1949, piše Dr. V. Bellini, se je povečal za 25% v primeri s primanjkljajem, ki je bil predviden »V proračunu 1947—48 (311 milijard); kakor že ugotavljeno, se je zunanje Madžarska trgovina z Inozemstvom bo osredotočena v nekaterih družbah, ki imajo vse sedež v Budimpešti. Tako bosta specializirani za kompenzacijske operacije: a) Mednarodna družba za zunanjo trgovino, s sedežem v ulici Dodot-tya 7, v odnosih s Turčijo in drugimi državSTSi Bližnjega vzhoda. b) Madžarska družba za zunanjo trgovino, s sedežem v ulici Josef Nador 2, pa v odnosih z drugimi državami. Za izmenjavo blaga v okviru obstoječih trgovinskih pogodb bodo pa pooblaščene: a) Trgovinska družba za Vzhodno Evropo, s sedežem v ulici Jozsef Nador 7, ki se bo bavila predvsem s trgovino z lesom, papirjem, celulozo, kemičnimi proizvodi in olji. b) Madžarska družba za zunanjo trgovino, s sedežem v ulici Deak Ferenc 5, ki ji bo poverjen sektor tekstila, usnja, kož, krzen in stro-jilnih proizvodov, c) Srednjeevropska družba za trgovino, s sedežem v ulici Nador 2, ki se bo pečala s trgovino s poljedelskimi proizvodi, č) Državna družba za trgovino z avtomobili «Magurt», s sedežem v ulici Egressi 35, ki ji je poverjen uvoz avtomobilov in avtomobilskega materiala, in d) Družba za kinematografsko industrijo «Mafirti, ki bo uvažala kinematografske filme Vse bančne posle v zvezi z zunanjo trgovino, vštevši akreditive, bo smela izvrševati samo Peštanska madžarska trgovinska banka v Budimpešti. Milanski »II Sole« (22. junija) navaja »Baltimore Sun«, ki piše: sedanji italijanski davčni sistem je tako slabo zgrajen, da ne predstavlja neplačevanje dav-kotij prestopka, temveč potrebo. Ce bi namreč bile v Italiji strogo izvedene vse predpisane določbe glede davkov, bi Italijani morfiA p/fajčati več kakor dvakrat p primeri s svojimi dejanskimi dohodki. ta dejansko povečal na 726 milijard. Gospod Bevione trdi, da ni nobena zapadna država v tako težkem položaju. Anglija ima zelo pasivno plačilno bilanco, kar slabi šterling, toda njnn državni proračun je visoko aktiven; državne fanance Svice in Belgije so v polnem redu in Fran. cija bo v tekočem letu z novimi davki zravnala svoj proračun, Bevione zahteva od finančnega ministra »trdo, pogumno in vztrajno akcijo« za rešitev italijanskih financ. Ura še vedno na šibkih nogah Neugoden razvoj državnih financ vznemirja italijanske gospodarstvenike, ker spravljajo v nevarnost liro. Finančni minister je napovedal nadaljevanje akcije za ohranitev lire v sedanjem tečaju, češ da je v razmerju z dolarjem povsem realen. Bellini se vprašuje, ali bo mogoče zaustaviti inflacijo, in zahteva, naj vlada nikar ne troši več denar: ja, kakor ji dovoljuje proračun. Denarni obtok je 31. maja znašal 815 milijard in je bil za 6 milijard manjši kakor 30. aprila. V 5 mesecih tekočega leta se je povečal za 27 milijard, saj je 31. decembra 1947 znašal 788.127 milijonov. Povojni (od leta 1945) se je povečal za 519 milijard (od 296 na 815), medtem ko je 1939 znašal 24 milijard. Bevione, ki zahteva, da je treba po odpravi politične cene kruha (ki je stala državo 160 milijard), znižati tudi draginjske doklade trdi, da so bile plače povišane 52-krat, življenjski stroški pa 49-krat v primeri za letom 1938. Glede na piščevo zahtevo, da je treba znižati draginjske doklade, je treba te njegove podatke vzeti na znanje s primerno previdnostjo. Italijanska banka (Banca d’Italia) je kupovala zlato (palice nad 900 1000): maja 1. 1933 12,850 lir za kg, aprila 1934 12,627, aprila 1935 13.500, oktobra 1936 15.500, maj« 1938 21,381, junija 1945 112,528, marca 1946 253,187, oktobra 1947 584,016. decembra 1947 678,541 in maja 1948 647,033 lir za kg. Tuje mnenje o gospodarskem položaju v Italiji V mesečnem gospodarskem I pregledu prinaša »New-York He-tftild Tribune« članek o današnjem gospodarskem stanju v Italiji v zvezi z izvedbo Marshallovega načrta. Pisec pravi, da so »se papirji italijanskih podjetij po silni depresiji v zadnjem času precej popravili. Toda» še) daleč ni nastopil čas, ko bi Italija lahko živela brez ameriške pomoči. Italijanska lira je danes vredna 1/28 predvojne vrednosti v razmerju nasproti ameriškemu dolarju. Papirji italijanskih industrijskih podjetij v lirah se pa sukajo na nekaj višji ravni. Ce upoštevamo vrednust fctanašnj? lire, so italijanski papirji vredni pribi ižnia polcjvjjcd vrednotiti iz i. 1938. Tajnik zveze »italijanskih industrijcev je v dopisniku izjavil, da danes ljudje malo «west irajo ,Y italijansko industrijo iz strahu pred vojno. Razvrednotenje lire je zdrobilo osnovne glavnice podjetij in danes morajo ta plačevati do 15% za posojila. Oprema italijanske industrije je v primeri z ameriško zaosta'a. Italijanska tekstilna industrija, ki je nekaj let po vojni lahko izrabljala konjunkturo zaradi pomanjkanja tkanin, se mora zdaj umikati pred angleško; vs ed tega mnogo italijanskih tekstilnih tovarn dela samo po 32 ur na teden. Izvoz ie lansko “čt? dosegel samo polovico predvojnega. Pomanjkanju denarja in zaostalosti industrijske opreme se pridružuje še okotnost» da ne more italijanska .industrija pridobivati svojih starih naravnih trgov. Tako j e, Italija n. pr. leta 1938 izvozila v Nemčijo 19% svojega izvoza, danes pa» samo 1%. V »vzhodne« evropske države ie Italija izvozila 1938 1. 7%, danes samo 3% s vol ega izvoza. Lansko leto je 42% uvoženega blaga prišlo iz ZDA, 1. 1938 pa samo 12%. Izvoz v ZDA pa je lansko leto dosegel samo 6%, medtem ko je leta 1938 znaša» 7%. Čeprav» je Amerika» da»'a več sto milijonov dolarjev za obnovo Italije in čeprav je bito porušenih 1.953.000 sob med vojno, ie bilo lansko .leto obnovljeno samo 60.000 sob. Prebivaillstvo v Italiji naglo narašča in danes bi bilo treba najmanj 2,800.000 novih sob. Po izjavi župana vasi Ganzano pri Rimu stanuje danes v osmih'sobah občinske hiše, kjer je pred vojno »stanovala1 ena družina, kar osem družin. Življenjski stroški »so se pove. čal’i približno za 49-krat v primeri s Dredvojnimi. Cene živil so lansko leto poskočile za» 80%. Italija je leta 1947 uvozila blaga za 1,616 milijonov dolarjev, izvozila pa samo za 768 mil. dolarjev. Turizem je vrgel samo 7 milijonov. Italijanska industrija je konec leta 1947 dosegla 75% predvojne proizvodnje. Tiskovni referent zveze italijanskih industrijcev je dopisniku dejali da ;e imel izid volitev »čudežen psihološki učinek na italijanske in-dustrijce, toda nekakrsnega učinka pa na dejstva«. NAJEMNINE ZA LOKALE V ITALIJI V smislu ukaza 16. aprila 1946, ki je bil te dni objavljen v italijanskem uradnem listu, je dovoljeno povišanje najemnine 80% za prostore, ki se uporabljajo kot hoteli ali gostinski obrali sploh. Najemnina se lahko poviša pičenši s prvim januarjem 1948. Stanovanjska zapora je bila podaljšana do septembra, ko se sestane italijanski parlament, kateremu bo predložen poseben zakon. Svetovna trgovina PODRAŽITEV AVTOMOBILOV V ZDA Novi ceniki »glavnih tovarn avtomoibiilov» prinašajo znatne podražitve njiihlovlih prdizvodov. Družba »Generali Motors« naznanja n. pr. podražitev avtomobilov za 100 —110 dol. za komad; družba »Nash Kelivmotor« je podražila cene avtomobilov za 74— 90 dol. Družba »International Harvvester« je poviša’a cene traktorjev za okrog 10%. Tudi novi modeli tovarne »Ford« se bodo občutno podražili. Alner,iškim avtomobilom z'a-sti konkurirajo v »zadnjem času angleški izdelki kakor »Van-gua-rd« (70 kionj. sil, 4 c il.), ki izpodrivale* Forda, Ohe vir »y et a in Plymoutha, Prav tako konkuriraj o ameriškim avtomobilom v samih ZDA avtomobili znamke »A 4« (Austin Motor Čamp. — 40 k. s.). INFLACIJA NA KITAJSKEM Prve dni inaia je stal na črni borzi v Sangaju 1 ameriški dolar okrog 1 milijon kitajskih dolarjev: v sredi mnija so plačevali že dva milijona kit. dolarjev za 1 am. dol. Can Kajšek ima zdaj baje v načrtu denarno reformo, ki bi »se naslanjala na »srebro. V notranjosti Kitajske so se že pojavili stari Srebrnjaki dva srebrna kitajska dolarja sta na» črni borzi enakovredna enemu ameriškemu dolarju. Blase strokovno šolstvo je treba izpopolniti Nedavno smo že opozorili slovensko javnost na nekatera pereča vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z našim strokovnim šolstvom v Trstu. Predvsem smo se dotaknili potrebe ustanovitve novih strokovnih šol, spremembe učnih načrtov in vprašanja učnih knjig. Ob koncu šolskega leta bi želeli nakazati nekaj važnih vprašanj za izboljšanje učnega uspeha in popolnejše izobrazbe našega bodočega strokovnega kadra, ki ga tako nujno potrebujemo. Trenutni slabi uspehi na slovenskih strokovnih šolah v Trstu niso posledica samo težkih splošnih povojnih razmer, temveč tudi pomanjkanje slovenskih st rokovnih knjig. Zato so dijaki prisiljeni črpati znanje iz na hitro sestavljenih skript, ki ne morejo biti pri vsej dobri volji sestav-Ijalda solidna osnova za študije. Skripta že zaradi svoje nemikav-ne zunanjosti ne privlačujejo dijaka, ker se nikdar ne more navezati nanje. Pri nekaterih predmetih si predavatelji pomagajo z narekovanjem. Pri tem dijaki zgubijo mnogo časa s prepisovanjem; z druge strani v teh prepisih mrgoli napak, ker dijak le a težavo sledi nareku. To seveda kvarno vpliva na izobrazbo otrok, ki nekritično sprejemajo učna snov. Brez dobrih knjig je težko vzgojiti soliden strokovni kader, ki bi bil kos vsem nalogam na tem tako važnem trgovskem križišču. Spričo pomanjkanja rial osnov-nejjših pripomočkov, kakor so šolski uspehi nezadovoljivi. Tako je bilo n. pr. na Trgovski akademiji od 74 učencev 21 poslanih na popravni izpit in 5 jih je padlo. Tudi sami učni načrti so se preživeli in ne ustrezajo našim potrebam in našim domačim raz-me-čam. Danes veljajo na naših šolah v Trstu še vedno italijanski učni načrti *z fašističnih časov. Končno še o najvažnejši zadevi glede naših strokovnih šal! Sistem slovenskih strokovnih šol v današnji obliki je okrnjen. Treba ga je šele dograditi. Trgovske šole' niso polne. Ne-dostaje dvorazredne trgovske šole; zato otroci, ki končajo nižjo trgovsko šolo — na tej šoli je danes 150 učencev — ne morejo ■nadaljevati študije. Dalje je nujno potrebno ustanoviti nižje strokovne šole v okoliških občinah in vaseh. V mestu s tako razvito indu- strijo Slovenci še nimamo sred-nje tehnične šole! Ko se te vrzeli dopolnijo, bo šele zadoščeno zahtevi po jezikovni enakopravnosti, ki jo postavlja Tržaški statut. Vse te šole imajo namreč Italijani v Trstu in na vrh še navtično šolo in gospodarsko fakulteto na vseučilišču. Ta vprašanja (učnih knjig, načrta in dopolnitve z novimi šolami) je treba rešiti še med sedanjimi počitnicami, da se bodo dijaki vedeli ravnati glede vpisa, v prihodnjem šolskem letu. Slovenska javnost upa, da bo VU pravilno ocenila njeno zahtevo po dopolnitvi sedanjega sistema strokovnih šol predvsem, ker se oslanja na jasne določbe mirovne pogodbe, pa tudi, ker jo sestavljajo pripadhitkji angleškega in ameriškega naroda, ki sta vselej posvečala posebno pozornost strokovni izobrazbi svojega naraščaja. Živahna trgovina med Jugoslavijo in Čehoslovaško Dne 24. maja je bila v Ministrstvu za zunanjo trgovino v Pragi podpisana trgovinska in plačilna pogodba med Čehoslovaško in Jugoslavijo, ki velja do konca 1948. Trgovinsko-politična pogajanja so zahtevala daljšo dobo že zaradi načelne izpremembe v strukturi uvoza in izvoza blaga obeh držav. V novi pogodbi je zelo važna določba, da so vsi zaključeni kontingenti določeni kot obvezni in morajo biti izpolnjeni. Pogodba obsega izmenjavo blaga za vsako državo v vrednosti več kot 22.500 milijonov kčs, skupno torej nad 5 milijard kčs. Jugoslavija bo po tej pogodbi dobavljala Cehoslovaški barvane kovine, rude, poljedelske proizvode z visoko stopnjo kalorij, meso, koruzo, oljnata semena, jajca,' perutnino, les, surove kože( kemične surovine, manjšo množino vina, tobaka in nekatere vrste sadja. Obratno bo Cehoslovaška dobavljala predvsem kovinske, strojne in elektrotehnične izdelke, kemične izdelke, koks in opremo za rudnike. Trgovinska pogodba z Jugoslavijo ima po mnenju češkega tiska še poseben pomen za Čehoslovaško, kajti Jugoslavija spada danes med najboljše trgovske partnerje Cehoslo-vaške. V povojni dobi se je na podlagi planiranega gospodarstva in petletne pogodbe o češkoslovaških investicijah v skupnem znesku 7,5 milijarde kčs za industrijalizacijo in elektrifikacijo v Jugoslaviji posrečilo razširiti vzajemne trgovinske odnose. V 1947 je Cehoslovaška izvozila v Jugoslavijo za 1.772 milijonov kčs blaga in uvozila za 1.354 milijonov kčs surovin in živil, tako da je bila Jukoslavija lani na Šestem mestu med češkoslovaškimi odjemalci in na sedmem mestu med Dve nemški marki Nemčija Je po izvedbi valutnih reform na zapadu in vzhodu razdeljena v denarnem pogledu na dvoje, le v Berlinu, ki Je pod zasedbo vseh štirih velesil, krožita obe valuti. Ne-glede na mnenje sovjetskih zasedbenih oblastev so Američani in Angleži izvedli denarno reformo v za-padni Nemčiji; pridružili so se jim seveda tudi Francozi. Reforma je gotovo ena najradikalnejših, kar jih je doslej doživela Nemčija. Niti rev forma iz leta 1923 ni zarezala tako globoko. V smislu zapadne reforme vsak Nemec lahko zamenja 60 starih za 60 novih, to se pravi uà la pari«, in sicer tako, da dobi 40 mark takoj, ostalih 20 pa kasneje. Ostali znesek se zamenja po ključu 1:10, ena nova marka za 10 starih. Prav tako je bila vrednost znamk znižana lOkrat. «Nemška marka* (Deutsche Mark), kakor se imenuje novi denar na zapadu, ima za zdaj samo notranjo vrednost in se ne bo uporabljala na mednarodnem trgu, kjer bo za kupčije z zapadno Nemčijo veljal še nadalje dolar. Vrednost nove marke je določena na 0,30 dolarja in 64,40 fr. franka (pred vojno je tečaj marke bil 0,40 dolarja). »Banka nemških dežel« sme natisniti 10 milijard mark, le na podlagi sklepa s tričetrtinsko večino upravnega odbora lahko natisne eno milijardo več. Nova marka bo veljala do dne 31. decembra 1952. Zapadni tisk priznava, da so nemški vlagatelji z izvedbo nove reforme zgubili 90% svojih vlog. Francoska Javnost ni naklonjena nemški denarni reformi, ker se boji prenagle obnove Nemčije in ker so re formo vsilile ZDA, kjer je bil novi denar tudi tiskan. Nekaj dni po uvedbi nove valute v zapadni Nemčiji je sovjetska zasedbena uprava odgovorila z lastno reformoi. Za tiskanje novih mark ni bilo več časa, zato so na stare marke nalepili posebne znamke. V Nemčiji pod sovjetsko zasedbo je bila izvedena reforma po načelu, da. Je treba udariti predvsem po; črnoborzijancih in zadeti premožnejše. 70 mark Je bil zamenjanih »a la pari*. Zneski do 5.000 mark se za- menjajo vsaki družini po ključu 1 : 10. Pri višjih zneskih je treba preiskati politično preteklost imetnika. Vloge do 100 mark se zamenjajo v razmerju 1 : 1, do 1.000 mark v razmerju 1 :5, in do 5.000 mark 1 : 10. Političnim strankam in sindikatom se zamenja denar v razmerju 1 : 1. Deloma se osvobodijo stari (iz 83Sa pred kapitulacijo) bančni računi in čekovni računi pri poštni hranilnici. Stare hranilne vloge se menjajo do 3.000 mark po 1 : 10, pri bančnih računih pa je treba uvesti preiskavo o politični preteklosti. Nacionalsocialisti in vojni zločinci niso deležni teh ugodnosti. Za stare) račune nad 3.000 mark je predvidena kasnejša zamenjava, in sicer s pomočjo razpisa notranjega posojila. LABURIST O DENARNI REFORMI Kakor poroča Reuter, je laburistični poslanec Richard Grossman na mednarodnem m'ad inskem kongresu v Muenchenu govoril o denarni reformi v zapadni Nemčiji. Izjavil je, da je -ta reforma vprav neznosna. Nerazumljivo je, kako so se mogli demokrati za to odločiti, da uničijo milijone -malih ljudi. Brez agrarne reforme, podržavljenja težke industrije in pravične razdelitve gospodarskih bremen se ne da izvesti prava denarna reforma ne izgraditi demokratična Nemčija. NOV DENAR V TRANS JORDANIJI Vlada Transjordanlj-e je sklenila, izdati lastno valuto, ki bo nadomestila palestinsko liro. Nov denar b-o imel vrednost palestinske lire. Selitev Italijanskega podjetja v Argentino. Po poročilu argentinske vlade se bc italijansko gradbeno podjetje Borsari preselilo iz Bologne v Argentino, in sicer z vso opremo In delavstvom. Argentinska vlada bo plačala 125.000 dolarjev za prevozne stroške. češkoslovaškimi dobavitelji. V prvem četrtletju 1948 pa je Cehoslovaška izvozila v Jugoslavijo za 656 mil. in uvozila za 921 mil. kčs blaga, s tem je prišla Jugoslavija v češkoslovaškem izvozu na drugo mesto (takoj za Sovjetsko zvezo) in v češkoslovaškem uvozu na tretje mesto (za Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo). Jugoslavija je lani dobavila Cehoslovaški vino, sadje, ribe, železo razne rude, les, lan, konopljo, kože usnje itd. Cehoslovaška je izvozila v Jugoslavijo razne stroje, avtomobile, keramične izdelke, koks, premog in kovinske izdelke. Q'Obpodaì&kjl choSii Dve nemški ralineriji zopet v pogonu. Nemški rafineriji Weese-ling (pri Koelnu) in Gelsenberen (,v Porurju) v angleškem zasedbenem pasu bosta začeli spet delovati. Računajo, da bo tako zapad-na Nemčija prihranila mnogo dolarjev. Rafineriji predelata 1,5 milijona ton nafte letno. Med vojno sta nemškim letalom dobavljali prvovrsten bencin, ki so ga pridobivali iz premoga. Rafineriji sta morali ustaviti obrat v smislu potsdamskega sporazuma. Lesna skladišča na jugozapadni obali Britanije so prenatrpana. Mnogo trgovcev je v Kanadi in na Švedskem nabavljeni les že napotilo v London namesto v omenjene luke. Skladišča gradbenega lesa so prenapolnjena, ker ne gre gradba novih hiš dovolj hitro od rok. Gospodarske težave angleškega imperija. Predsednik vlade Burme Thakin Nu, ki ga je jugovzhodno-azijski oddelek v angleškem zunanjem ministrstvu ocenil za zmernega socialista in je vodil ostro borbo proti komunistom, se je nedavno spravil s temi in išče zdaj zaslombo v Moskvi. Angleški tisk poroča, da je v nevarnosti angleški kapital 100 milijonov funtov (okoli 200 milijard lir), ki je naložen v rudnikih, petrolejskih vrelcih in industriji. Thakin Nu namreč pripravlja podržavljenje teh podjetij. - Burma ima 17 milijonov, prebivalcev. Angleške plače. Ministrski predsednik ima 10.000 funtov na leto; minister brez listnice 2.000 funtov, vodja opozicije tudi 2.000 funtov. Ministrski predsednik ne plača davka na svojo plačo do 4.000 funtov. ovirajo TR2ASKO-CESKOSLOVASKE TRGOVSKE ZBORNICE? Kakor smo že poročali, je novembra lanskega leta predstavnik Češkoslovaške v Trstu, predložil tukajšnji Trgovski zbornici osnutek statuta za ustanovitev češkoslova-ško-iržaške zbornice. Kljub temu, da je preteklo že 7 mesecev od vložitve prošnje, tržaška Trgovinska zbornica še ni odgovorila na vlogo. Stara taktika! Ko je šlo za predlog o ustanoviti tržaško-avstrijske trgovinske zbornice, ki ji ga je predložil avstrijski gospodarski delegat v Trstu, se je Trgovinski zbornici nekoliko bolj mudilo z .odgovorom. NOVA PROGA ZA PALESTINO Dne 22. t. m. je plovna družba »Adriatica« odprta z novoi pomorsko progo med Trstom in Levantom. Na progi uporabljajo 4.000 tonsko ladjo »Campidoglio.« Ladja bo pristala med drugim v Benetkah, Brin-diziju, Hajfi in Pireju. Še o avstrijski paroplovni družbi Vesti o ustanovitvi tržaško-avstrijske plovne družbe, ki smo jo priobčili iz avstrijskih virov v zadnji številki našega lista dodajamo še naslednje podrobnosti. Pogodba med Zadrugo tržaških javnih skladišč na Dunaju in družbo »Bratje Kozu-lič« je bila te dni uradno odobrena. Pogodba določa da bodo ustanovili redne zveze z Levantom in pre. važali predvsem blago, ki ga no uvažala ali izvažala. Sedež družbe bo na Dunaju. Bratje Kozulič bodo dali na razpolago družbi vse njihove pomorske agencije na svetu. V tržaški ladjedelnici obnavljajo za omenjeno družbo dve bivši ameriški 1000 tonski ladji. Predvidevajo, da bosta obe plovni edinici nasto pili na progi Trst-Aleksandrija in Trst-Pirej-Turčija že v oktobru. Posadka bo sestavljena večinoma iz Avstrijcev. VPRAŠANJA ZVIŠANJA DAVKOV V številki z dne 15. junija je na 2. strani obvestilo z naslovom «Vprašanje znižanja davkov», V tem obvestilu je naslednja pomota: Besedilo 5. odstavka, zadnji stavek: «Po navodilih... gostilničarji 20%» spada dejansko v 4. odstavek, ker dotična navodila ne zadevajo dohodninskega davka, marveč davek na poslovni promet. Sicer pa zatrjuje davčna uprava, da je zadevne odredbe višjih oblasti prvotno napačno razlagala. Po teh zatrdilih more dovoliti jestvina-rjern, prekajevalcem in drogerijam 45-50% znižanje, vsem drugim kategorijam pado 30% znižanje davka na poslovni promet (IGE). ANGLIJA DOBAVLJA POLJSKI OPREMO ZA RUDNIKE Poljska vlada je naročila brit-skemu podjetju »Victor Products« znatno količino strojev za .rudnike v zamenjavo za poljske kmečke proizvode. Sam brit.ski minister za nabave Strauss, ki je obiskal .navedene tovarne, je izjavil, da bodo poljska naročila zaposlila za eno leto vsaj 400 delavcev, medtem ko bodo pošiljke poljske slanine v zameno za industrijske proizvode krile za eno leto vse potrebe pokrajine Newcastle. Načrti za boljšo oskrbo Trsta z vodo 2e 10 let pred prvo. svetovno vojno je bilo pomanjkanje vode v Trstu zelo občutno. To je imelo za prebivalstvo po. sebno v zdravstvenem pogledu zelo kvarne posledice. Tržaški vodovod Brojanica (Aurisina), izgrajen 1885, nikakor ni zadoščal potrebi mesta in bližnje okolice. Pojačanje tržaškega vodovoda je vzela v pretres tržaška uprava. Takrat je mestni svet obravnaval predvsem tri načrte, s katerimi naj bi se ojačala oskrba mesta in bližnje okolice z vodo, in sicer: 1) Izkoriščale naj bi se podtalne vode v Furlaniji. Radi znatnih investicij in velikih obratnih stroškov ta načrt ni prišel resno v po- | štev. 2) Drugi načrt je zadeval izkoriščanje vodnih tokov na področju spodnje Timave pri Stivanu, 3) Tretji pa izkoriščanje vode gornjega toka Timave pri Vremah-Bri-tofu. Pri izvedbi vodovodnega načrta ob spodnji Timavi so bili ugotovljeni pač manjši stroški za izgraditev kot pri gornjetimavskem (vrem-"skem) projektu. Nasprotno pabi obratni stroški (dviganje in čiščenje vode) občutno in stalno obremenjevali spodnjetimavsko napravo, medtem ko bi ti stroški pri vremskem projektu odpadli. Glede vremskega projekta je bilo govora že v posebnih člankih o Timavi. Z zajezitvijo Timave pri Vre- mah in izgraditvijo obsežnega umetnega jezera pri Vremah bi se odvajale znatne vodne množine (10 kub m-sec) do Bazovice, nakar bi se izkoriščal naravni padec od 350 m (Bazovica - Zavije) in bi se z dvema hidrocentralama v Zavljah proizvajalo ca 150 milijonov kvvh letno za kritje potreb tržaške industrije. Gradbeni stroški spodnje - in gor-njetimavskega načrta so bili ugo-. tovljeni v razmerju 3 : 10, oziroma 60 milijonov proti 200 milijonov lir, računano po tedanji vrednosti lire. Toda izvedba gornjetimavskega vremskega načrta bi služila dvojni nalogi: dovajanju vode Trstu in pa dobavi znatnih količin električnega toka. Pri tem ne bi bil Trst vezan na dobavo električnega toka od zunaj. Ti važni argumenti pa niso prepričali pristojnih krogov, da bi se odločili za izgraditev naprav pri Vremah. Pomisleki da bi izvedba dražjega vremskega načrta trajala predolgo, in nujnost povečanja tržaškega vodovoda so bili takrat odločilni glede odločitve za spod-njetimavski načrt. Pozneje se je pokazalo, da so bili tako gradbeni stroški, kakor delovna doba računani preoptimistično. Iz prej navedenih vzrokov pa bo uresničenje vremskega načrta postalo v bodočnosti verjetno aktualnejša, kot je morda danes. n iržašhe gospoflarshe hroniht Kam jadra Trst? Svetovno znani Lloydov regi. ster v, Londonu, ki vodi pregied stanja svetovne mornarice, je pred nekaj meseči zbudil silen hrup v. Italiji, ker je neko italijansko pristanišče zaradi velikih tatvin označil za »razbojniško«. Neka dunajska revija, ki se bovi z mednarodnim prometom, je nedavno prikazala Trst kot ne-popolnoma varno pristanišče za mednarodni promet, in to glede na napeto politično ozračje v mestu. Te dni smo ponatisnili mnenje nekega londonskega lista, da je Trst z gospodarskega vidika mrtvo mesto. Sobotni dogodki so pokazali, da Trst lahko postane resen kandidat Za gornio klasifikacijo v Lloydovem registru, ne toliko zaradi tatvin, kolikor zaradi svojevrstnega »razbojništva«. Fantalini 16—18 let lahko ustrahujejo tržaške trgovce, mečejo bombe in streljajo na tramvaje, če se umetno razburijo zaradi dvoje-jezičnega napisa ali nekaj prižetih. zaušnic. Kako beden je bil pogled na najbolj prometne tržaške ulice. Trgovci so stali s šopom ključev pred trgovinami, drugi so že napol odprli vrata, pa so se obotavljali: če odprem, pojdejo k vragu drage šipe, če ne odprem zgubim še tisto malo zaslužka, ki sd mi obeta ob sobotah. V takšnih razmerah ne more napredovati trgovinsko in~ industrijsko medto, Nekoliko odločnejši nastop policije proti razgrajačem vzbuja upanje, da se bo Trst končno rešil te nepopisne nadloge, ki v. imenu namišljene in preračunane užaljenosti italijanskih nacionalistov ponižuje Tržačane in pred vsem svetom jemlje ugled njihovemu mestu. Pogoji za udeležbo na tržaški razstavi Družba zal tržaško) razstavo je pravkar sestavila splošni pravilnik, iz katerega smo povzeli naslednje glavne določbe. Razstavljale! morajo uložiti prošnje za udeležbo na razstavi vsaj mesec dni pred otvoritvijo. O sprejemu odloča nenad-zirljivo družba sama. Ce serazstav-ljalec odpove udelebi, mora to javiti najmanj 15 dni pred otvoritvu jo, družbi pa vsekakor plačati tri petine določene pristojbine. Razstavljalni prostor bo razdeljen v oddelke; vsak razstavljalec bo lahko razstavljal le v oddelku, ki mu je bil določen in le proizvode, ki jih je označil v prošnji. Razstav-Ijalni prostor bo udeležencem na razpolago 10 dni pred otvoritvijo. Razstavljalcem je strogo prepovedano razstaviti na gesla, znake, napise in risbe, ki imajo po ne-nadzirljivem mnenju družbe značaj političnč propagande. Prepovedani so tudi fonični in zvočni prenosi, pa tudi razdeljevanje reklamnega materiala istega značaja ali takšnega, ki bi v kakršni koli meri pretvarjal gospodarski značaj prireditve Družba ima pravico, da predhodno zahteva razstavljalni načrt. Vsako podjetje bo moralo imeti na raz-stavi napis na predpisanem vzorcu z imenom, sedežem in razstavljalno številko. Družba si pridržuje pravico spreminjati ali zmanjšati že nakazani razstavljalni prostoru ). Ob priložitvi prošnje za udeležbo mora vsako podjetje položiti predpisano pristojbino v denarju. Družba ne prevzema odgovornosti za razstavljeno blago v primeru nezgod itd., pač pa se mora vsak udeležene« obvezno zavarovati pri zavarovalnicah, ki jih bo družba priznala. Prodaja blaga proti takojšnji izročitvi je prepovedana. Ravnateljstvo družbe je že objavilo seznam blagovnih oddelkov razstave: oddelek za mehaniko, kemijo in farmacevtiko, elektriko in optiko, promet, tekstilne izdelke, hišno opremo in pohištvo za gospodinjstvo, obrt, gradbeno stroko ih poljedelstvo. Mnogo predpisov bo gotovo otežilo udeležbo predvsem inozemskim podjetjem. Mislimo predvsem na kratek rok, ki je dan razstavljalcem za zadostitev raznih formai nosti. Razdelitev razstave v olagovne oddelke je sicer najpriprostejši način organizacije, menimo pa, da ne bo takšna razcepitev razstave prispevala k uspehu prireditve, zlasti v primeru inozemske udeležbe. V blagovnih oddelkih niso poleg tega dovolj zastopane surovine in surovinske baze in že zaradi tega mnogi razstavljalci ne bodo mogli razstavljati blaga, predmetov, ki je vsekakor velike važnosti za mednarodna tržišča. Pripomniti moramo še da so doslej sestavili vse uradne listine in vse propagandno gradivo izključno v italijanščini. Tudi splošni pravilnik je bil razmnožen ie v italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. Ce je tržaška razstava resnično mednarodna prireditev, zakaj bi ne upoštevali na pr. vsaj enega “ med slovanskih jezikov iz tržaš^ ga zaledja in to toliko prej, Ktl Tržaški statut priznava sloveni1* mu jeziku enakopravnost! , PREUREDITEV KRAJEVNE UPRAVE Z ukazom št. 259 je angloafl>eri' ška vojaška uprava deloma Prel' redila krajevno upravo, ki je ^ slej delovala po predpisih ukaza it 11. Oživeli so zopet ustanovo «P1, krajine», kakršno je prevideval lijanski zakon. Preureditev bo rjetno imela za posledico zvišati’ že itak visokih upravnih stroŠU0' na angloameriškem področju Sto-i®! Sam general Airey je v svoji P1*1 spomenici OZN priznal, da so uPra' ni stroški področja zelo občut"1; ker obstajajo hkrati dve osrečiti upravi in ker je krajevna uprav"’ organizacija urejena po italijansti* zakonih. Znamenje, da je pri li’ reformi politični moment potisnil1 ozad-je gospodarske koristi. NOVA POMORSKA ZVEZA TRST - REKA - LONDON 26 junija je odplula iz tržaške*1 pristanišča v London 3.000tonS*! tovorna ladja «Domino», last Z"3 ne angleške družbe «Ellernjat1 Wilson Line», ki ima sedež v HU*1' in podružnico tudi v Trstu. Pr°*' bo redna in ladja bo priplula * Trst dvakrat mesečno. Pristajala 1,1 tudi na Reki. Posadka ladje je a"' gleška. NOVA TRŽNICA ZA SADJE IN ZELENJAVO Vojaški upravi je bil te dni l°žen načrt za zgraditev nove f krite tržnice za sadje in zelenja*1 > na debelo. Tržnico imajo nan^ zgraditi na postoru bivšega top"1' škega arzenala pri železniški f staji Sv. Andreja. Novo poslati’ bo opremejeno z vsemi sodobni"11 napravami za manipulacijo in ž’ konserviranje blaga. Načrt za zgr11' ditev te tržnice je bil osnovan ie pred več desetletij. Spričo veli*’ količine sadja in zelenjave, Ki i" Trst dnevno troši, (mesečno P6’' ia*‘ si prečno nad 15.000 stotov zeleni1 in okrog 5.000 stotov sadja), bi morala gradnja nove tržnice vkli6' čiti med nujna javna dela. NA RAZSTAVI V BUDIMPES^ Na razstavi, ki so jo pravkar * tvorili v Budimpešti sta bila Pr'J šotna dr. Bernardi in ing. SUo5i funkcionarja tukajšnjih ja^ skladišč, kot uradna predstav^il!, tržaškega ozemlja. Razstave se ni udeležilo nobell( tržaško podjetje. Odsotnost TrS|! opravičujejo s težkočami valuti*66’ značaja. Pred zvišanjem prispe# za socialno zavarovanje Italijanska vlada pripravlja zakon, ki bo verjetno povišal P1 / iti*! Računajoč, da je v Italiji naju*3?] 5,2 milijona delavcev v industr'f in trgovini ter 2 milijona poljedč, skih dninarjev; zavarovalnina vsakega delavca znaša okrog tisoč lir letno, za poljedelske dj; narje pa 37.000. Tako ima za socialno zavarovanje ogr»"1 -dohodek, t. j. najmanj 360 milii3-letno. Tem ogromnim dohod^ naj ustrezajo podpore in uslug6' . jih zavod nudi zavarovalnemu “J lavstvu. Značilno je tudi, da ni ^ državni zavod še nikdar objavil s< je bilance. Vprašanje bo postalo pereče jetno tudi za Trst, ker voj3* uprava navadno raztegne vse " d ob n e zakone tudi na svoje up*a no področje. ** n»' ašti1 Pri zavodu v Trstu je zavab ;v Njegovi dohodki zna1 ščencev. na podlagi tega števila zavari* cev najmanj 2,5 milijarde lir letlj[. Po uradnih virih je zavod v r cembra 1946 imel 921,8 miW”;-dohodkov in 1298 milijonov kov na bivšem področju »A« dUf(j ske krajine, primanjkljaja je. bilo kar 376 milijonov lir. Pr* datkih je odpadlo na upravne - j ške 163 milijonov lir, na dena , podpore in na zdravniške uSl j|ij 741,1 milijona, medtem ko je ^ri 259 milijonov lir nakazanih ški blagajni. V istem obdobju je jj: izplačanih brezposelnim okrog milijonov lir. A Ni nam znano, iz katerih vzri bodo prispevki v Italiji P°vÌ?rjl* Glede morebitnega povišanja"v je treba poudariti, da je ves °P ni aparat zavoda ostal nedotalhpf čeprav je bilo področje zavod3^ mirovni pogodbi znantno no. Mar se ne bi dalo s skrčen nameščencev, med katerimi >e polno italijanskih • priselj611 zmanjšati upravnih stroškov v rist zavarovancev? VESTNIK Slovenskega gospodarskega združenja IZ ITALIJANSKIH ODREDB ZUNANJI TRGOVINI Italijansko ministrstvo za zunanjo ■"Sovino je začasno ukinilo izda j a-uvoznih dovoljenj za kopro, kokosovo olje ter ricinova semena in 0lia, ker je trg s temi proizvodi Zaenkrat dobro založen. Isto ministrstvo je izdalo poja-da velja avtomatično podaljšuje veljavnosti do 30. septembra tistih licenc, ki so ali ki bodo ZaPadle v času " med 1. marcem in septembrom, tako za licence, ki zaPadejo v tem roku' po prvotni do-kakor tudi na tiste, katerih ZaPadlost v tem razdobju nastane ?!ed Podaljšanja, ki ga je dovo-lo omenjeno ministrstvo. Izvzete °d teh ugodnosti so samo licence, Dri katerih je rok zapadlosti manjši normalnega, to je manjši od treh mesecev. . Cannarne same lahko dovoljuje-V Po novih odredbah tudi izvoz arbolne kisline in svilenih odpad-®v. slednje proti plačilu v svobodni valuti in proti predložitvi potr-. a ustanove «Ente nazionale se-rico» v Milanu. ITALIJA — JUGOSLAVIJA Halijansko finančno ministrstvo je “Vestilo podrejene carinarne, da yjljajo uvozna dovoljenja za moka teleta, tudi za uvoz zaklanih "■“škili telet. ITALIJA — POLJSKA Dodati: izvoz biciklov, sestavnih el°v in pritiklin na Poljsko domujejo v kliringu carinarne same. ITALIJA — SVEDSKA Italija-Svedska. Švedska komisi-a za zunanjo trgovino je določila 23 izvoz v Italijo 2000 standardov aganega in oblanega lesa. V pro-,etu s Švedsko dovoljujejo same carinarne izvoz rajonskih, bombaž-■k. volnenih niti ter volnenih, bombnih, svilenih in rajonskih tka-ln za podlogo. v Stockholmu je bila podpisana °va trgovinska pogodba, ki predvi-eva Povečanje blagovne izmenjave a temelju recipročnih poslov. Pred-„ Ueno je tudi poenostavljenje uprav- nega Postopka in svobodna kombi* ■arija proizvodov, ki naj se izme* Italija bo nabavljala na Šved-etn večje količine celuloze za Jon in za papir ter razne posebne r°je, Švedska v Italiji pa rajon-t e> bombažne in lanene niti in anine, oblačila, vrtnarske proiz-“e> vina, stroje ter obrtne proiz-ue in proizvode lahke industrije. ITALIJA — FRANCIJA ^ marcu sklenjena trgovinska po* s°"ba predvideva uvoz 10.000 ton genskega krompirja iz Francije z Italijo. Italijansko ministrstvo Unanjo trgovino je odredilo, da je nVoz tega krompirja podvržen mi-■atrskemu uvoznemu dovoljenju. L za predložitev prošenj še ni določen. JUGOSLAVIJA — EGIPT Vršijo se pogajanja za moi ^^uapenzacijo egiptskega bombaža Jugoslovanski stavbeni les. Zadnja postavka «Italija.-.založen» stij Se uvrsti med uasludnja obve- 0HGANIZACIJA ČEŠKOSLOVAŠKE ZUNANJE TRGOVINE ltr^a češkoslovaškem bodo v naj-^ ajšem času ustanovili družbe za banjo trgovino s proizvodi kemični ■ steklarske in keramične lndu-y0 lje- Posamezni proizvodi se bo-lZk ^deljevali poedinim družbam v 1,Q Jučno pristojnost postopno, ka-H. » bodo pač dovoljevale tehnične vino lena Uvoza nosti. Tako bo družba za trgo- s kemičnimi proizvodi pover-bajprej z izključno pravico zadevnih surovin . V stroki Usta3rske industrije se predvideva ji bovitev delniške družbe, ki se "e 0. Poveril izključni izvoz rav-Iti *‘n atavbenega stekla, steklenic bančekla za amt)alažo. —- Vse fi-ne operacije v zvezi s temi žulj^ ml tr8dvlnskimi posli bo oprav-p Izključno Zivnostenska banka, tfgoedVideva se tudi ustanovitev Dar)jVlnske družbe za uvoz in izvoz hmelrja ter osredotočenje trgovine s Jem v rokah, ene same družbe. 25. ^‘ib-Holandska. V Rimu je bil zUlll aia Podpisan trgovinski spora-ra2u kled Italijo in Holandsko. Spodi^ Uravnava izmenjavo blaga Zeihsk etna državama, vštevši nizo-hieiju° Prekomorsko posest, na te-Povep reciPročnosti. Predvidena je kisie ana ‘ztbenjava blaga, zlasti Sadja ^ Sadia' svežega ln suhega in ver erivatov iz kislega sadja, vin iz u,:tnuta. volnenih tkanin, tkanin nogavetn‘h vlaken in iz bombaža, tdrtrVc’ klobukov, kemičnih in ho^n^Š^kih proizvodov, izmed k‘h izvoznih artiklov pa goveda, slanikov, jajc, semenskega krompirja, platna, krompirjevega škroba, kakaovega masla, kemičnih in farmacevtskih proizvodov, kini-na, začimb, gredlja, kositra, gume in cunj. Francija - Portugalska. V Parizu je bil parafiran francosko-portugal-ski trgovinski sporazum, ki bo veljal za eno leto, in sicer ne samo za matični deželi, nego tudi, za njune prekomorske posesti. Izmenjava bo dosegla vrednost 14 milijard frankov. Portugalska bo izvažala pirite (400.000 ton), plutovino. vina, konserve in olja, Francija pa fosfate (200.000 ton), proizvode kovinske industrije, avtomobile, stroje, kemične in farmacevtske proizvode itd. Poljska-Vei. Britanija. Poljska lesna industrija je sklenila z Vel. Britanijo pogodbo za dobavo lesnih proizvodov v vrednosti 300.000 funtov; podobna pogodba je bila sklenjena s Holandsko za blago v vrednosti 400.000 hol. goldinarjev. — Med Poljsko in Vel. Britanijo se vršijo tudi pogajanja za izvoz poljskih tkanin, kemičnih proizvodov, lesa. usnja in rudnin. Madžarska - Brazilija. Madžarske in brazilske izvozne tvrdke so z odobritvijo obeh vlad sklenile sporazum na temelju kompenzacije, po katerem bo Madžarska nabavila za 3 milijone funtov šterlingov brazilskega bombaža, v zameno pa dobavila razne proizvode madžarske Industrije. Madžarska. Po nekih vesteh madžarske oblasti ne bodo več dovoljevale Izvoza valute za nakup ameriških avtomobilov, ker med obema državama ne obstoji trgovinska pogodba. Uvoz avtomobilov bo dovoljen samo na podlagi trgovinskih pogodb, ki jih Ima Madžarska s Sovjetsko zvezo, CSR, Francijo ln Anglijo. ROMUNIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA Romunija in Češkoslovaška uspešno izvajata trgovinski sporazum, ki je bil podpisan 16. decembra preteklega leta. Romunija bo med drugim uvozila iz CSR 45.000 ton metalurgičnega koksa,, 18.000 ton. jeklenih plošč, 7.000 t. jekla, električne žarnice, 10.000 plugov, veliko količino raznih kmetijskih strojev, zdravila, železniške naprave in opremo za petrolejsko industrijo. Romunija bo izvažala na Češkoslovaško semensko olje, vino, sadje, kože, les in petrolejske proizvode. SZ kagnje gumi V 1. 1940 so poslali iz Singapurja v 30.000 ton kavčuka, računajo, da bo letos SZ nakupila še večje količine te surovine. V samem mesecu maju bodo pripravili pošiljko 15.000 ton, medtem ko so že v teku razgovori za nadaljnje večje -nabavke. Sovjetska zveza je postala tako najpomembnejši odjemalec malajskega kavčuka. Znano je, da je Malaja največji proizvajalec gumija; od svetovne produkcije kavčuka (povprečno 1 milijon ton) odpade na Malajo okrog 400.000 ton, 350.000 ton pa na Indonezijo. Jugoslavija - Holandija. Pred kratkim sklenjena trgovinska pogodba, veljavna od 1. februarja 1948 dalje in sklenjena za dobo treh let, predvideva izmenjavo blaga v skupni vrednosti 100 milijonov hol. goldinarjev. Jugoslavija bo dobavila Holandija les, traverze, 50000 ton koruze, hmelj, tobak, fižol, sojino seme, kav-stično sodo, svinec, baker. Iz Holandije bo pa uvozila 10.000 ton semenskega krompirja, 900 ton lanenega semena, vrtna semena, rejno živino, cvetlične gomolje rajon (predivo in vlakna), ànilin-ske barve, surovo železo, elektrotehnični material, kositer, dišave, kavčuk, esence, industrijske diamante, paroplovne instrumente, Philipsove proizvode ter proizvode domače in mehanske obrti in de domače in mehanične obrti in industrije. TRICONIJA—EGIPT. Uprava trl-conlje in Egipt sta sklenila pogodbo za izvoz nemških proizvodov v Egipt v vrednosti 10 mllij. dolarjev VEL. BRITANIJA-SPANIJA. Sklenjen je trgovinski dogovor za eno leto, po katerem bo Anglija dobavljala Španiji premog, industrijske naprave in druge proizvode, Španija Angliji pa kalij, pirit, železne rude, oljčno olje, sadje in druge živilske proizvode. FRANCIJA—ŠPANIJA. Tudi Francija je pred kratkim sklenila s Španijo sporazum za dobo 12 mesecev. Nabavila bo v Španiji blaga v vrednosti 1,5 milijarde frankov, in sicer-španske pomaranče, oljčno olje, limone, mandlje, krompir, konservi-rane ribe, vino ln likerje, pirit, tungsten, svinec itd. Španija pa bo iz Francije uvozila premog, fosfate, rdeči boksit, železniški material, Jeklarske proizvode, kinematografske filme, avtomobile, vina in drugo. PONUDBE IN POVPRAŠEVANJE št. 864 — Soc.p.az.Ind. Appalti Concessioni, Palermo, via Mariano Stabile 24, išče naslove uvoznikov kemičnih proizvodov. št. 865 — Di trani, Macomer (Nuoro) želi stopiti v stik s trgovci z volno za ma-trace. št. 869 — S. Kikstra, Hamburg I. Rainhausstr. 27, Schauen-burgerstr. 34, ki zastopa skupino ameriških čistilnic, želi zveze s tukajšnjo tvrdko zaradi prodaje proizvodov navedenih čistilnic. št. 871 — Oskar Gaspari, Hamburg I, Braudstwiete 38 II, želi stikov z izvozniki suhega sadja. št. 879 —■ Ugo Aurelio Bassi, San Dona del Piave, želi stikov z grosisti suhega sadja, št. 880 — Ebrahim Alizadeh Ka-gaztchi, Teheran, Anatole France Street, želi uvažati volneno, bombažno in drugo blago, blago iz kovin, papirja, stekla in dr. št. 881 — Heinrich Noske, Innsbruck, Seilergasse 18, želi naslove izvoznikov kave. št. 882 — C.Montagna, G.Capaldo e Grimaldi, Muenchen, El-mauerstrasse 3, želijo stikov z izvozniki sadja, živil, vin itd. št. 866 — Mehmetali Ergir, Mersina, P.O.B.155, išče v Trstu zastopnika za izvoz turških proizvodov. Avstrijske finance v ravnotežju GUNNAR ERKSSON Gefle (Švedska) — vrtno orodje, gospodinjsko orodje, hidravlični stroji, papir, lepenka, papirni izdelki, rezila za brivne britve. RICHARD SPIN, Innsbruck (Avstrija), Mìtterweg 2c — les. JUSUF SUREN, Izmir (Turčija), 1343 Sokak 21 — turški proizvodi. Povpraševanje: AGENCES COMMERCIALES IVAN HUGON, Alger, rue Deufert Roche- reau 31, — italijanski proizvodi splošna THE A.B.C. COMMERCIAL SERVICE - P. O. Box 394, E 345, Hongkong (Kitajsko) — klobuki iz polsti, svileni izdelki iz rajona, volneni izdelki. THE ARABIC TRADING Co, 8 Fonad Ist. Street, Kairo (Egipt) — tkanine in niti na splošno, elektrotehnični izdelki, igrače, srebrnina, gospodinjski artikli, porcelanasti izdelki, bicikli in pritikline, artikli iz plastičnih snovi, čepice, drobnarija. HANS SCHMIDT, Passau (Nemčija), Grunaustrasse 8 — tunina. MUSTAFA UNEKCETIN, Bursa (Turčija), Fidau han ust kat 176 — tkanine na splošno, bombažne niti. KARMA, Bruxelles (Belgija), 52 rue Philippe de Champagne — delovne obleke, srajce, tkanine na splošno. LUPUS, Pforzheim - West, Karl Friedrich Strasse 251 — živila. MEKANISCHE WEBEREI, Graz (Avstrija), Exercier-platz Strasse 40-42 — stroji in naprave za tkanje. G. E. KAV ADI AS & Co., Atene (Grčija) P. O. B. 157 — modeli za čokolado. ZAPPARGLI SERENA S. A., San Paulo (Brazil), rua do Carmo 165 — odtisi za keramiko in porcelan. GUNNAR ERICKSSON, Gefle (Švedska) — celofan, konopnene niti, strojno orodje. OY SCANDIMEX AB, Helsinki (Finska), Saudviks-gatan 2 — blago na splošno. OY ELMIKA AB, Helsnki (Finska), Centralgatan 5B — električni material, radio. AXEL LUND, Kobenhavn (Danska), Postkonto 1375 — tkanine na splošno. Mednarodna organizacija za pobijanje koloradskega hrošča. Pri tej organizaciji, ki ima sedež vi Bruslju, sodelujejo Anglija, Francija, Belgija in Ho.andi-ja; tudi Bolgarija je prijavila svoj pristop. Ongiimizaciiib vodi' sotrudnik angleške tvrdke »Plant Protection Ltd«. g. B.C. Stotter. Sklenjeno je bila da se prične ofenziva proti hrošču še to poletje. Med državami bodo izvršili čiščenje' v obmejnih pasovih v širini 20 km na obeh straneh meja. PRODAJA TKANIN NEGREODRQK Na tekstilnem trgu v Trstu vlada že več mesecev skoraj popolni zastoj. Le v mesecu marcu je tržišče zabeležilo sezonsko oživitev, vendar blagovni promet niti tedaj ni dosegel običajno stopnjo. Vse kaže, da ni pričakovati na tem področju bistvenih sprememb vsaj do jeseni. Glavne vzroke zastoja je treba iskati na eni strani v šibki kupne moči potrošnikov, na drugi pa v še vedno previsokih cenah. Po podatkih odbora za žiijenj-ske stroške pri Uradu za delo je .indeks strtoškovega obačia dosegel v dvomeisečju jumij-ju ij 1946 najnižjo točko (63,68) v primerjavi s 100 v decembru 1945. Od tedaj je indeks stalno naraščal in dosegel vrhunec v mesecu oktobru 1947 a 195,37. Od jeseni 1947 do danes pa so cene nazadovale in prišle prib ižno na točko, na kateri so bile lanskega poletja (175-180. Podoben je tudi položaj na teksti nem tržišču v Italiji, kjer so cene za nekaj nižje kakqr v Trstu. Splošni zastoj v potrošnji tekstilnega blaga je vplival tudi na itaiiiansko tekstilno industrijo, ki ie bèlla Zaradi (tega primorana omejiti svojo proizvodnjo. Znano ie, da so cene italijanskih tek--»Ciinih proizvodov v primeri s cenami na mednarodnih tržiščih na j višje. Kljub temu pa itali j antiki industrijci zatrjujejo, da jim za zdaj ne bo mogoče pocenit, izdelkov, vsaj dokler se ne znižajo proizvodni stroški, zlasti izdatki za mezde in plače. Leto-šnia pomladanska pocenitev (10-15%), ki je bila deloma v zvezi si konkurenčnimi cenami blaga, ki ga je dobavljala UNRRA, predstavlja, tako zatrjujejo ita ijanski im Idbstrijcii, me|jto, ki jo ne bodo mogli prekoračiti. Spričo sedanjega položaja bi- bi’a pocenitev možna le, če bi obrati delovali s polno zmogljivostjo in proizvajali predvsem standardizirane vrste blaga; to pa bi se zgodi'o le, ča bi se povečala notranja potrošnja, 6m bi se znatno zvišal izvoz v inozemstvo. Mrtvilo na tekstilnem trgu ;e seveda hudo prizadelo vse tvrdke, ki :se na debelo ali na drobno bavijo s tekstilno trgovino. Pripomniti je v tem pog edu, da se je tukajšnje tržišče po novi razmejitvi znatno zmanjšalo, število tvrdk s tekstilnim blagom pa se je hkrati občutno povišalo. V vsej bivši tržaški pokrajini je bi- lo n. pr. 1. 1. 1945 registriranih v ti kategoriji 15 trgovin na debelo in 540 trgovin na dirobno. D.o konca februarja 1948 je število trgovin na debelo naraslo na samem angloameriškem področju tržaškega ozemlja na 42 ( + 37), število trgovin na drobno pa na 649 (+ 109). Novi trgovci so večinoma begunci ali pa priseljenci iz Italije. Naravno je, da morajo sedaj vsa ta podjetja vzdrževati. medsebojno konkurenčno borbo, ki je zlasti težka ob sedanjem zastoju in ob naraščajočih obraitniiibl .stroških in naraščajočemu davčnemu pritisku. Pomembno pa je, da ni bilo doslej .prii tej kategoriji zaibe'ežen še mikak stečajni postopek. Večina tekstilnih trgovin nasanja; namreč isvojo dejavnost še vedno na; finančne reserve, ki ?o bile nakopičene v izredni vojni konjunkturi. Cene tekstilnih izdelkov so že okrog dva meseca ustaljene okrog naslednjih kvotacij: moške obleke za m, 150 cm. na debelo: česano bombažno blago lir 1000—1250; mikano bombažno blago 700—1050; mešano 30% volne lir 2300—3000. Zenske obleke, višina 70 cm: mešano česano blago 1100—1300; višina 150 centimetrov mešano 1100—1300; iz mikane volne lir 1400—2000. Za plašče: mešano 1150—1850, iz mikane volne 2500—4000; iz česane volne 2900—4000. Gabardine lir 3600 do 5000. OKOLI 9 MILIJONOV ZA GRADITEV DELAVSKIH STANOVANJ S prostovoljnim delom bodo v Jugoslaviji gradili številna delavska stanovanja. Predsedstvo vlade LR Hrvatske je dalo glavnemu odboru Enotnih sindikatov 8,600.000 din za lažjo preskrbo gradiva. Vrednost prostovoljnega dela pri graditvi delavskih stanovanjskih hiš v Osijeku, Varaždinu, Karlovcu in Vinkovcih bo znašala nad 29 milijonov dinarjev. Izvoz jajc iz Turčije. Pred kratkim so turške oblasti prepovedale izvoz jajc na temelju kompenzacij^. Izvoz je dovoljen samo proti plačilu v svobodni valuti. NOVE KNJIGE Trgovinska zbornica v Milanu je izdala knjigo «Gli scambi commerciali con l’estero» (cena 700 lir), kl vsebuje vse zakonske določbe za j italijansko zunanjo trgovino. ' v v VISOKE PECI SKEDENJSKIH PLAVŽEV zopet v obratu? Obveščevalni urad VU Je sporočil, da v kratkem prispejo v Trst tri ladje s tovorom ameriškega metalurgičnega premoga, namenjenega škedenjskim železarnam. Obnova škedenjske železarne je kakor je bilo že večkrat v našem listu poudarjeno, morda najnujnej še vprašanje tržaške industrije, saj se njegova rešitev zavlačuje, odkar je končala vojna. »1LVA« je obnovila že vrsto železarn v Italiji čeprav so med vojno utrpele hud« poškodbe. Osnc^no vprašanje škedenjskih plavžev bo ostalo še vedno kako nabaviti potrebne surovine in pridobiti trajne odjemalce škedenjskih proizvodov. Železarna bi potrebovala za obnovo dveh visokih peči (tretja peč bi zahtevala temeljito preureditev in ne pride zaradi tega v poštev) najmanj 80.000 ton koksa in 200.000 ton železne rude na leto. Doslej so dobavljali koksarni katranasti premog ameriškega izvora, ki ni uporaben za visoke peči. Nova pošiljka metalurgičnega premoga bi predstavljala torej prvi korak k obnovi škedenjskih plavžev. Značilno je vsekakor dejstvo, da bi s tem tržaška metalurgija prvič v zgodovini uporabljala ameriški premog. To je vidljiv dokaz, da ZDA praktično izkoriščajo svojo gospodarsko premoč na zapadn in da osvajajo industrijska tržišča. Gre očivfdno za to, da se ustvarijo pogoji, pod katerimi bi bilo mogoči spraviti zapadno industrijo v odvisnost ameriških trustov. ZDA spretno izkoriščajo premogovni tržni položaj v Evropi V premogovni industriji Velike Britanije vlada n. pr. še vedno proizvajalna kriza; tako se je premog »Cardif«, ki so ga od nekdaj uporabljali ške-denjski plavži, podražil za 5 šilingov pri toni. Potrebno bi bilo tudi odstraniti vse umetne ovire, ki otežujejo trgovske odnose med Poljsko in zapadno Evropo in tem preprečujejo, da bi industrija v večji meri uporabljala visolcokalorični polj» ski premog. Prav ta premog, ki so že med vojno z dobrim uspehom uporabljali v škedenjski železarni, bi STO lahko spet nabavljalo v zameno za svoje izdelke in polizdelke. Ostane vsekakor vprašanje dobave) železne rude; verjetno je, da bodo prav zaradi tega škedenjske visoke peči počivale v najboljšem primeru še nekaj mesecev. Jugosia-vijaj Sovjetska zveza, Maroko in Grčija so bili pred vojno glavni do-bavatelji rude tržaški železarni. Niso nam znane smernice, po katerih angioameriška VU, ki je po znanih rimskih sporazumih dolžna upoštevati želja Rima, odločuje o izbiri surovinskih tržišč. Tukajšnje oblasti niso niti doslej upoštevale najbližjih izvorov pri nabavi surovin, čeprav so ti v naravnem za ledju Trsta, in sicer, ker bi se to ne strinjalo z gospodsko politiko, ki jo vodita oba imperija v Evropi. S to reservo pozdravljamo vsako akcijo, ki teži za obnovitvijo tržaške industrije. Čehosklovažka Izpolnjuje obveze Češkoslovaški narodni odbor v Trstu zanika tendenčne vesti, da se bo češkoslovaška zunanja trgovina usmerila izključno na vzhod. Res je, da je češkoslovaška trgovinska politika vedno stremela in bo stremela tudi v bodoče za poglobitvijo trgovinskih odnosov z vsemi državami. Tdkšna politika tuffi ustreza potrebam češkoslovaške industrije. V načrtu je danes ustanovitev posebnih trgovskih družb, ki bodo sporazumno z industrijskimi podjetji izvažale v. inozemstvo njihove proizvode. V maju je češkoslovaškii industrija prejela mnogo mnogih novih naročil iz inozemstva. Čehoslovaška bo Izvršila vse obveze glede svojiga uvoza in izvoza, kakor je to storila vedno. Zato so povsem brez podlage vesti, češ, da je danes opravljanje poslov s Češkoslovaško mnogo bolj rizično, kakor je bilo doslej. IZVOZ ČEŠKOSLOVAŠKIH LOKOMOTIV Čehoslovaška bo v kratkem pričela zopet izvažati lokomotive» ki jih bodo izdelovale tovarne »Skoda«. Prva pošiljka lokomotiv bo namenjena Jugoslaviji in Argentini. POLJSKA Poljska lesna industrija. Pred kratkim je poljska lesna industrija zaključila dve pogodbi za dobavo lesnih proizvodov, in sicer z Anglijo za 300.000 funtov in Nizozemsko za 400.000 goldinarjev. »FIAT« na Poljskem. Potrjujejo vest, da je Poljska vlada sklenila pogodbo, po kateri bo italijanska avtomobilska družba »FIAT« zgra- dila svojo tovarno na Poljskem. Obrat bo pričel delovati čez tri leta. Poleg tega bo »FIAT« izvozila na Poljsko 1.000 avtomobilov tipa 1.000, 354 kamionov s 4-tonsko 557 kamionov s 7-tonsko, in 100 z 10-tonsko nosilnostjo, 180 avtobusov in 50 trolejbusov. V Varšavi bodo odprli skladšče za prodajo avtomobilskih nadomestnih kosov. KARAKTERISTIKE ROMUNSKE ZUNANJE TRGOVINE Leta 1938 je Romunija od celokupnega izvoza izvažala le 2% finalnih izdelkov, lansko leto pa je izvoz teh izdelkov narasel na 15%. V letu 1947 je Romunija uvozila 723.300 ton blaga, od tega 507.000 ton iz SZ, CSR, Madžarske, Poljske in Bolgarije. V letu 1938 je znašal uvoz okrog 100.000 ton več kot v letu 1947, vendar pa je takrat prihajalo v državo mnogo luksuznih predmetov, medtem ko danes uvala Romunija predvsem blago, ki ji je nujno potrebno za obnovo. Mnogo predmetov, ki so jih prej uvažali, pa proizvajajo zdaj v deželi sami. Manj ameriškega Jekla. Proizvodnja jekla v ZDA je bila v aprilu za ok okoli 800.000 t manjša kakor v aprilu lanskega leta (6,229.762 nasproti 7,042.697 t); v letošnjem marcu je znašala 7,608.133 t. Nazadovanje pripisujejo stavkam v premogovnikih. Finski les za Veliko Britanijo. Po sproazumu med angleškimi uvozniki in finskimi žagami bo Finska dobavila Angliji 120.000 standardov (standard — 4,62 kub m) lesa, mehkega lesa, 15.000 stand, brezovih desk in 15.000 stand, drugega lesa. Poljski premog za Avstrijo.. Poljska bo dobavila Avstriji 20.263 t premoga, ki ga bodo za Avstrijo plačale ZDA iz Marshallovega, sklada. Kanadska pomoč Angliji. Kanadska vlada je do 30. junija 1948 odpravila predhodne carine na uvoz angleškega bombaža in rajona, da bi dopolnila svoje zaloge in podprla angleški izvoz. Za ostale države so znižane carine na te proizvode za 3%. Tehnične novosti NOVA VRSTA SVILOPREJKE Sovjetski akadjemiji znanosti je po desetletnem raziskovanju uspelo izolirati posebno vrsto sviloprejke, ki se brez težkoč hrani s hrastovim listjem. Zapredek te vrste da povprečno 700 m svilene niti, medtem ko nudi zapredek običajnih svilo-prejk, ki se hranijo z murvo, okro» 1000 metrov niti. Nova znanstvena pridobitev je za SZ kakor za ostali svet velikega pomena, ker se bo odslej sviloprejka lahko gojila na področjih, kjer murva ne uspeva. Zagotavljamo, da je tudi kakovost svile, ki jo pridobivajo z novo vrsto sviloprejke, izvrstna. NOVI SOVJETSKI STROJI V Helsinkih je sovjetska industrija priredila razstavo, na kateri je razstavila svoje najnovejše izdelke. Tako je bil razstavljen stroj za vrtanje s šestimi svedri, kakršnega so doslej izdelovali samo v ZDA. Neki dopisnik piše, da je razstavljeni posebni avtomobil tipa «Zis» podoben «Pachardu» in da je opremljen tudi z avtomatično kurjavo. NOV PROCES ZA PROIZVAJANJE PAPIRJA V ZDA bodo pričeli proizvajati papir po novem industrijskem procesu. Pri tem bodo lahko uporabljali do 75% lesa s kratkim vlakom kot ga ima bukva, topola, breza, javor itd. S tem bodo prihranili mnogo iglastega, ki je bil do zdaj glavni sestavni del papirja. V ta namen bodo dodajali lesni zmesi posebno plastično smolo. Pravijo, da bo tako pripravljen papir pripraven zlasti za tiskarske namene. nMontmorillonite« Po podatkih nekega angleškega lista so odkrili v Arizoni in Misisipiju posebno vrsto ilovice, ki ima to lastnost da vsrka velike količine vlage, da lahko doseže 40% njene teže. Ilovico so ie pričeli izkoriščati v praktične namene in . ie že v prodaji pod imenom nmontmorillonitee. Takšne ilovice je mnogo med vulkanskim pepelom, na katerega so naleteli na dnu slanih jezer. „AGROSTROJ" Bilanca italijanskih koncernov «Snia Viscosa» Svetovna produkcija umetnih tkanin je v stalnem porastu. V letu 1947 so na svetu proizvedli 889.000 ton umetnih vlaken (761.000 ton v 1. 1946). Italijanska proizvodnja je v istem razdobju narasla od 47.000 ton na 81.000 ton. Do polovice 1. 1947. je potekala notranja potrošnja, kakor tudi izvoz, pod ugodnimi pogoji. Znatno se je položaj poslabšal v zadnjih mesecih 1947 in ob začetku leta 1948. Notranji potrošniki ne kupujejo, ker pričakujejo pocenitev proizvodov; vodstvo podjetja je mnenja, da se blago ne bo pocenilo, dokler bodo proizvajalni stroški ostali na sedanji višini. Pri izvozu je naletela italijanska tekstilna industrija na naraščajoče težkoče. V zunanjem svetu je bilo ustanovljenih mnogo podjetij za proizvodnjo rajona in drugih umetnih vlaken. V državah, ki razpolagajo s surovinami je v teku industrializacija, ki stremi za osvoboditvijo notranje potrošnje od ino zemskega trga. Italijanski izvoz umetnih tkanin je vezan večinoma na področje funta šterlinga, ne more pa se uveljaviti na dolarskem območju. Podjetje bo lahko konkuriralo na svetovnem tržišču le, če bo takoj izvedena modernizacija industrijskih naprav, ker se tehnične pridobitve na tem sektorju proiz vodnje naglo razvijajo. Težave so tudi pri uvozu surovin. V Italiji bodo zaradi tega pospeševali gojitev celuloznih rastlin s kratkim življenjskim ciklom. Delniška glavnica «Snie Viscose» bo podvojena in bo znašala 8,4 milijarde lir. MONTECATINI V 1. 1947 je družba prodala za 60 milijard proizvodov (21 milijard v 1. 1946 in 1,6 milijard v predvojni dobi). Proizvodnja podjetja je znatno narasla in je bila v 1. 1947 10 krat večja kakor v 1 1945, ko je ta industrijski kon- cem beležil najnižjo proizvodnjo. Proizvajalne cene so znatno narasle ;v primeri s 100 v 1. 1946. je na koncu 1. 1947. cena delovne sile dosegla 200 v rudarstvu, 199 v ke mični, industriji, 190 v stavbarstvu in 180 v tekstilni industriji. Družba «Montecatini» obratuje zdaj s 150 podjetji (50 v letu 1945). Za bodoče računa družba predvsem na dvig proizvodnje umetnih gnojil. V kmetijskem letu 1947— 48 bo proizvodnja dušika znašala okrog 164.000 ton, superlosfata pa 265.000 ton. Po načrtih bi se morala proizvodnja dušika v Italiji zvišati do leta 1951 na 305.000 ton, proizvodnja fosforee kisline pa na 350.000 ton. Tako bi razpolagala Italija z znatnimi količinami umet, nih gnojil namenjenih izvozu, ker ne bo notranja potrošnja prekoračila 180.000 ton dušika in 330.000 ton fosforne kisline. Bilanca družbe se je zaključila v 1. 1947. s či stim dobičkom - milijarde 630.000 lir, glavnica družbe znaša 18 mi lijard lir. «TERNI» Proizvodnja električne energije je bila v 1. 1947 za 62 odst. večja kakor v letu 1946 in je s tem dosegla skoraj predvojno raven. Visoke proizvajalne in nizke prodajne cene električne energije ne dopuščajo družbi novih hidrocen-tral. Rudarski in kemični oddelek družbe je beležil zadovoljive uspehe, čeprav vlada n. pr. na trgu umetnih gnojil precejšnje mrtvilo. Silno težak pa je položaj na področju lignita. Premog je skoraj popolnoma uničil pridobivanje tega šibkega ogrevnega materiala. Zaradi tega bo družba skušala uporabiti lignit za gazifi-kacijo. Metalurgični oddelek je napredoval v primeri s prejšnjim letom. Proizvodnja jekla je n. pr. narasla za 44,5 odst. Dobiček za 1 to 1947 znaša 334,5 milijona lir; osnovna glavnica je 5,25 milijona lir. Češkoslovaško podjetje »Agro dtiroj« je danes največji proizvajalec poljedelskih strojev v Evropi. V podjetju dela1. 10.000 delavcev. Agrostroj izvaža svoie izdelke v 30 držav in njihova izvozna vrednost v letu 1948 bo znašala nad 300 milijonov Kčs. V podjetju »Agrostroj« je koncentrirano 95% proizvodnje vseh poljedelskih strojev na Češkoslovaškem. Mehaniizacfirb češko s oivaškega poljedelstva učinkovito podpira vlada, ki je sklenila znižati cene traktorjev in še nekaterih strojev za češkoslovaške poljedelce. Znižanje cen predstavlja vrednost 204,183.000 is05'. Z veljavnostjo od 1. aprila 1947 (za 13 mesecev nazaj) je bila cena traktorjev »Skoda« (30 konjskih sil) znižana za 12." 0 Kčs; traktor slane danes 135.000 Kčs; traktor »Zetor« (25 konjakih sil) znižan zai 20.000 Kčs: in stane sedaj 122.000 Kčs. Z ve-KavnoBtio od 1. jumijaf 1948 pa- je bila znižana cena traktorja »Zetor« za 12.000 Kčs. Cena dojilnih strojev »Z« je bila znižana za 6.000 Kčs in stanejo danes češkoslovaškega kmeta po 10.000 Kčs, cene gamovezilcev snopov »Agr,o-stroj-Knotek« je bila znižana za 6.000 Kčsi VEL. BRITANIJA-BRAZILIJA. Nova trgovinska pogodba predvideva za leto 1948 izmenjavo blaga za 68,5 milijonov funtov sterlingov. Anglija bo dobavila Braziliji 500 ton premoga, 3000 ton plošč kositra, velike količine alkalijev, 100.000 ton cementa,, dalje petrolej In petrolejske proizvode, jeklo, poljedelske stroje ln naprave, razne ~3ru"£e TnBUstrijske proizvode ter bombažno in volneno predivo. IZVOZ ITALIJANSKEGA OLIVNE-GA OLJA V ZDA Med Italijo in ZDA so v teku pogajanja za izvoz .znatne količine olivnega olja v ZDA. Pogajanja se približujejo zaključku. Cena blaga fco. pristanišče New York bo znašala od 110—115 dolarjev za q. 3E6 O JE£ 25 2^, VALUTE V MILANU 15-VI 28-VI min. Maks Funt šternng zl. 8.400 8.500 8.400 8.500 ix apoleon 6.100 6.200 6.100 6.200 Dolar 580 582 580 582 Francoski frank 160 160 160 - 160 Švicarski frank 145 145 145 146 Funt št. papir 1.575 1.575 1.575 1.600 Zlato 840 840 830 840 BANKOVCI V ZURICHU dne 25 junija 1948 Italija 0,68 Portugalska 15.25 Anglija 11.30 Avstrija 7.75 ZDA 3.99 Cehoslovaška 1.10 Belgija 7.93 Danska 40,- Francija 1,15 Egipt 9.90 Argentina 70,— Norveška 47,— VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU, 15-VI 28-VI min. Maks. Južna železnica 2.200 1.900 1.900 2.390 Splošne zavarov. 10.300 8.950 8.800 10.453 Assicuratrice 1.100 1.000 975 1.125 Riun. Adr. Sic. 3.575 2.600 2.600 3./50 JerolimiC 1.550 ; 1.525 1.525 1.550 »Istra - Trst« 760 745 745 760 »Lošinj« 5.500 4.000 4.000 5.500 Martinolic 1.450 1.000 1.000 1.450 Premuda 4.680 4.680 4.680 4.680 TripkoviC 5.650 5.500 5.500 5.650 Openski tram 1.020 1.020 1.020 1.020 Terni 410 405 398 424 IL VA 290 293 287 304 ZDR. jaa. la-djed. 256 258 255 263 Ampelea 300 300 300 300 Arrigoni 320 320 320 320 Soške cementarne 135 135 135 135 Italijansko tržišče prenasičeno s sladkorjem V pretekli sladkorni kampanji; Je Italija proizvedla 2,150.000 stotov sladkorja . Predvidevajo, da bo proizvodnja narasla v letošnjem letu na 2,750.000 stotov. Primanjkljaj » letu 1947 (nekaj nad 1,35 milijona stotov) so krili z uvozom. Računajo, da bo ob novem pridelku v zalogah okrog 700.000 stotov sladkorja, medtem ko bo uvoz znašal pol milijona stotov blaga. Tako bo verjetno sladkorno tržišče razpolagalo z viškom 600.000 stotov sladkorja. Italijanski sladkorni industriji očitajo previsoke proizvajalne stroške. ki ne morejo nikdar konkurirati cenam trsovega sladkorja. Znano je, da je pred vojno italijanska sladkorna industrija preživljala hude krize. Leta 1934 je bilo n. pr. vskladiščeno okrog 4 milijone stotov sladkorja, kljub temu, da so na vse načine skušali zvišati notranjo potrošnjo. Med 1933 in 1937 letom so celo predelovali sladkor v cl-tronovo kislino z biološkimi procesi, čeprav so s tem hudo zadeli proizvodnjo naravne kisline iz limon v južni Italiji. Predvojni proizvajalni stroški so znašali povprečno 2 liri za kg (1 liro za sladkorno peso in 1 liro za industrijsko predelavo). Davek na sladkor pa je znašal 4 lire za kg. Španija rehabilitirana vlada zapleni vso nemško imovino v Španiji in da odstopi del innovine navedenim zavezniškim državam. Gre predvsem za zlato, ki so ga Nemci ugrabili napadenim državam med vojno. Španska vlada se je obvezala, da vrne zlato, ki bi se do 30. aprila ugotovilo kot ugrabljeno. 2e ob sklenitvi sporazuma, je prišlo na dan, da bo Španija zadržala zase del tega premoženja, da bi z njim poravnala svoje stare kredite v kliringu s Hitlerjevo Nemčijo. Zadeva z ugrabljenim zlatom je bila za Španijo precej nerodna; španska vlada se je po izjavi predstavnika ameriške vlade rešila na ta način, da je svečano izjavila, da ni vedela, da gre za ugrabljeno zlato. — Be-vin je Spodnji zbornici sporočil, da je španska vlada že vrnila 101,6 kg čistega ugrabljenega zlata, to se pravi vse zlato, glede katerega je bilo ugotovljeno, da je bilo ugrabljeno. Zadeva je vsekakor zagonetna, če pomislimo, da je vrnjeno zlato vredno komaj 100 milijonov papirnatih lir. V obrambo Angleškega imperija. Londonski tednik «Rekorder», ki se imenuje «svetovni listi» — zdaj namreč izhaja v Angliji, Južni Afriki, Kanadi, Novi Zelandiji in Avstraliji, — nasprotuje Marshallovemu planu in, piše: Mi čutimo, da bi Britanija in Angleški imperij lahko živela in bi bila močnejša brez morečih učinkov finančnih bergel Marshallovega plana. — «The Recorder» piše v angleškem imperialističnem duhu. Madžarska družba Ustanovilo se je tudi državno spedicijsko podjetje «MASPED», s sedežem v Budimpešti, ki bo opravljalo vse spedicijske posle državnih in pa tistih podjetij, v katerih ima država večinsko lastništvo. Med državna podjetja spadajo vsa podržavljena, to je tista podjetja, ki imajo več kot IDO nameščencev. «Masped» prične delovati 1. julija t. 1. Zasebni spedicijski sektor posluje še nadalje. Judje v arabskih državah Arabske države na Bližnjem vzhodu so stopile na stran Arabcev, ki se borijo za Palestino. Tako so Judje v arabskih državah postali nekakšni' talci v arabskih rokah. Judovske kolonije v teh državah so stare že stoletja. Po cenitvi judovskih organizacij živi na Bližnjem vzhodu okoli 300.000 Judov, v Severni Afriki 400.000, v Turčiji, Perziji in Afganistanu 150.000 Judov. V posameznih državah: V Iraku 130.000, v Siriji in Libanu 18.000; v Egiptu 80.000, v Jemenu in Adenu 30.000. Ameriški finančni minister John Syder je nedavno naznanil, da je vlada ZDA odpravila vse omejitve v trgovini s Španijo. V istem času je ameriška vlada razveljavila tudi zaplembo Španskega premoženja v ZDA. Syder je dodal, da so se ZDA odločile za ta korak, ker sta vladi ZDA in Velike Britanije zahtevali od Španske vlade, da izroči del nemške imovine. V pojasnilo dodajmo iz drugega vira. Med vladami ZDA, Bruanije, Francije in Španije je bilo v začetku maja dogovorjeno, da španska NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU NEW JORK Bombaž (stot. dol. za funt) 4-VI 36,15 11-VI 38,30 18-VI 38,19 24-VI 37,67 Volna » » » » 17,50 16,75 16,75 16,75 Juta » » » » 200,— 200,— 201,50 200.— Baker » » » » 21,50 21,50 21,50 21,50 Cin » » » » 103.— 103 — 103.— 103.— Aluminij » » » » 15.— 15,— 15.— 15.— CHICAGO Zito (stot. dol za bušel) 243,— 240,— 238,875 239,50 Koruza (stot. dol za bušel) 240,625 239,375 235,50 237,50 Kava Santos (st dol za funt) 27,25 27.— 27,— 26,75 Surovo železo (dol za tono) 40,50 40,50 40,50 40,50 TRZNI PREGLED V. zadnjih tednih se ni tržni položaj bistveno izpremenil. Cene so' ostale iz glavnem neizpre-menjlene; tendenca k nazadovanju, je neposredna posledica skr.ajiio omejenega blagovnega prometa. Negotovost, ki že več mesecev: vlada v. vrstah proizvajalcev in kupcev, se je v. zadnjih dneh še povečala. Odprava politične cene kruha, industrijska kriza in padec vrednostnih papirjev _ v Italiji so činitelji, ki povzročajo zaskrbljenost tudi v tržnih krogih. Značilno je, da je prišlo: do takega tržnega položaja prav. v. trenutku, ko so pričeli z izvajanjem Marshallovega načrta. V tržnih krogih so mnenja, da bo načrt povzročil tudi na trgu občutne motnje. ZITO V Italiji so bile uradno določene cene žita, ki ga bodo morali kmetje obvezno oddati državnim žitnicam. V severni in srednji Italiji bodo plačeVah Pšenico po 6.250 lir za. stot, v južni Italiji po 6.500, na otokih pa po 6.750 Vir. Iste cene veljajo za rž. Ječmen bodo plačevali po 4.800 liri odnosno 5.000 irt 5.2001 lir. Pha ni ječmen bodo proizvajalci oddajali po 6.500, 6.800 in 7.100 lir za stot. S prvim avgustom bodo v Italiji odpravili politično ceno kruha. S. tem se bo prodajna cena kruha znižala na 115 lir za kg t. j. za 40 lir v. primerjavi z dosedanjo ceno. N.i še znano, ali bodo tudi ti Trstu uvedli novo ceno. Prvi rezultati žetve v Italiji so dokazali, da bo pridelek slabši kot so ga predvidevali. Računajo namreč, da ne bo dosegel 65 milijonov stotov žita, temveč največ 60 mil. stotov. V prosti prodaji bo razpoložljivega okoli 5 milijonov stotov, /medtem ko so računali na 8—10 mil. stotov. Cene pšenice novega pridelka znašajo V. Rovigu 7.000—7.500 lir za stat frca. proizvajate)c, cene pšenice starega pridelka 9.000— 10.000 lir. Na drugih tržiščih šo cene znatno višje. Lansko leto ie Italija pridelala 47 milijonov q pšenice, 1. 1946 pa 58 milijonov. Računajo, da bo Italija letos morala uvoziti okoli 15 mil. stotov pšenice. ŽIVINA Cene so ostale skoraj nespremenjene, vendar se opaža večje Zanimanje kupcev zlasti z žlahtno živino in za teleta. Delni porast ni nikjer dosegel večjegla obsega. Sorazmerno nižje cene uvoženega zmrznjenega mesa niso vplivala na tržne cene živine. 1 Med zadnje kvotacije živine navajamo cene, ki so veljale v preteklih dneh ti Reggio Emilia Za kg• Voli l 310—340, II 260— 300 lir; krave I 290—310, II 250 —290, III 170—210; teleta 330— 370. Prašiči da ISO kg lir 410— 430, do 180 kg 430—450, nad 180 kg 450—470; prašički do 20 kg lir 480—490, nad 20 kg 460—480. Kokoši 480—520; faraonke 500— 550, race 30Q—350\i Zajci 150'— 160. VINO Trgi poteka še vedno mirno, čeprav so se na nekaterih tržiščih pojavila: 'Znamenjh večjega povpraševanja. V Veroni fco. proizvajalec Za stopnjo in sto t: običajno vino lir 520—540, soave 600—620, Valpolicella 600—620, Bardolino 560— 580. ŠKROPILA IN GNOJILA Žveplo lir 55 za kg. Modra galica 13; superfosfat 16—22; kalijeva sol 40; amonijev sulfat 53; Zitski soliter 64. Cene na debelo fco skladišče Trst. RAZNA ŽIVILA V Trstu na debelo za kg: ma-) 950—1200; sir gorgonzola I 0—680; furlanski sir 520—640. j'čji sir 950; parmezan 1946 lir 150; ementhal 850. Slanina 580 620. Gnjat sPragan 1.180; maorska salama 1.500, mortadela 840, II 740, Ul 520. Orehi 250; ščeni lešniki 580; bosanske šplje 240—260. KRMA Cene krme nazadujejo v zvezi z dobrim pridelkom. V Trstu: seno srednje kakovosti 1300— 1400 ffco proizvajalec. V Rovigu seno 800—1100 lir za stot; nova slama 300—350. SADJE IN ZELENJAVA V SVICI Švica je določila naslednje cene za italijansko -sadje in ze'e-njavo frko. meja,, brez carine, (v švicarskih frankih) : čebula 0,25—0, 35 za kg, paradižniki 0,50—0, 70, borovnice 0,60—0, 80; češplje 0,70—0, 80; hruške 0,50—0, 70; maline 1, 20—1, 30; breskve 0, 80—1 za kg. Vdor japonske svile V EVROPO Po francosko-itali.ianski trgovinski pogodbi bo Francija letos kupila v Italiji 400 ton surove svile. Francoska vlada je že dala dovoljenje za uvoz 200 ton, to-da francoskim industrijcem se kar nič ne mudi, da bi izvršili kupčijo. Oni namreč čakajo na zaključek pogajanj z Japonsko, oziroma z zasedbenimi oblastvi. Japonska svila je za 20% cenejša kakor italijanska. Zasedbena oiblastva so dovolila Francozom kredit 2,5 milijona dolarjev za nakup japonske svile. Tržaški luški promet popušča C KOVINE V Trstu na debelo za kg: železna pločevina 1 mm lir 205, črne cevi 163, žeblji 150, železna žica 155, pocinkana žica 186, svinčene cevi 240, svinčene plošče 255, cin 1.450, bakrene plošče 625, aluminijaste plošče 530, aluminijaste cevi 1.200. BRODNIKE Les v hlodih iz Trsta v Južno Ameriko 15 dolarjev za kub m; premog Severna Amerika-Geno-va 8-9 dol za tono; sveže in suhe kože v zabojih iz Trsta v ZDA dolarjev 7o za tono. V mesecu aprilu tega leta ie -bilo v tržaškem pristanišču it" t tovorjenih 148.S02 ton blaga; od | tega 16.804 premoga in rude, 56.616 žitaric in 75.484 razne# | blaga. V istem obdoblu 1. 194” je bilo iztovorjenih 152.875 t(fl b’aga. Vedno v aprilu t. 1. je bilo natovorjenih le 13.355 ten blaga v primerjavi e 18.589 tonami v aprilu lanskega leta. Iz navedenih podatkov je razvidna velika razlika med kcfi-čino iztovorjenega in natovori6" nega blaga (135.547 ton). Znan6 je namreč, da se la razlika n3j naša na izr edine pošiljke ZD1^ Avstriji in vojaškim edinicam ® železnico so n. pr. odpeljali v Avstrijo v mesecu aprilu 149.023 ton blaga; ,pripeljali v Trst P* le 5.533 ton. Pravi indeks tt®" škega pomenskega prometa ff razviden zaradi tega le iz ko'*" Čine natovorjenega blaga. Za lostna ie ugotovitev, dai se >e znižal celokupen mesečni pr0, met le na tovor dveh srednje" tonskih ladij. MEHIKA PRIDOBIVA VEC PETROLEJA Po izjavah generalnega ravnatelja mehdjske petrolejske družbe »Petramex« znaša sedanja proizvodnja petroleja okrog 2,65 milijonov litrov dnevno (lansko leto 1,70 milijona litrov). Nad 80% proizvodnje je namenjenih notranji potrošnji, medtem ko izvažajo ostalo količino petroleja predvsem v ZDA in Kubo, v manjši meri pa V Francijo, Italijo, Anglijo in Belgijo. Odgovorni urednik: Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu rt AVTOPODJETJE CADAMI VOZNI RED Odhod: Pulj 6; Novigràd 7.00 " 16.30; Reka 7.00; Ljubljana 7-3°; Postojna 7.30; Portorož 12.30 """ 19.45; Umag 16.30. Prihod: Pulj 19.30; Novigrati 10.00 — 18.30; Reka 18; Ljubija«8 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8.38 — 19.00; Umag 10.00. FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST — VIA UDINE 15 • TEL. 86-48 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo ZADRUGA PRODAJALCEV MLEKA prodaja PRISTNO PASTERIZIRANO MLER0 S 3% MAŠC0RE Trst - Ulica A. Caccia št. 3 C. T. L IMPORT EXPORT TEHNIČNO - IDUSTRI3SKI URAD iiuiuiuiuiiimiiHiumuiuiHUiimuiiiiituiuuiim SfltHlUtUUlttflUUlIlMiiUUHMIIHIDUUtUililtllfUttMfll Načrti-Zastopstva Industrijske dobave «lttlUIIU«WlflW1IUtF1UllillllH1ll!IUIIIUHItilllimil imuiauttHHiiiuuttuttti* Uim TAST«, ulica f. Veiazlan il, 2Ž-N.ŽI. 45-17 - Urtò; Ulici S. Utente fl. 1 • U11-11 Ul VOD D. D. UVOZNI IZVOZNI ZAVOD TRST - ULICA CICERONE 8 Tel. 80-00. 56-38, 29-306 4, že h «c la e tj, kc ‘ij Pr le; ke Pr se dq Pr k>c tu, k to, ž« t)Q ta' fi, h ■% ko sh te- de do “Ji ’di Sr h,, ki ko sti \ t>e dr r «n. So, j«, rt lht r*i re. «V ko če| fo * % Pii \t 5 «te sl« So 6,j : Mj *e Pol f . vJ'e »o tr9