lovo mtsto, 27. maja 1955 tov. 21 ltl0 4 Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje tn Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo tn uprava: Novo malto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 83. — Telefon uredništva In uprave 127. — Tekoči račun prt Mestni hranilnici v Novem mestu 818-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. - Tiska TIskarna »Slovenskega poročevalca« - Ljubljani Tednik okrajev Črnor sv* CENA 10 DIN M9m tn Novo mesto OD TEDNA DO TEDNA Ze bežen pogled na pisanje časnikov po svetu in pri nas ▼ zadnjem Času, pa bodisi da izhajajo v Parizu ali New Vorku, New Delhiju ali Beogradu, pokaže prav zanimivo sliko; problem i/ormoz« je izginil z naslovnih strani. Ni več govora o topovskem streljanju, ne o bombardiranju Kemoja in Mac uja ali pa kitajskega kopna. Nič več ni groženj in strahu, ki ga le-te prinašajo. Kadar govore zdaj o tem nesrečnem otoku v Ku-menem morju, je najpogosteje slišali besedo »pogajanja«. Pri tem poudarjajo uspešno opravljeno misijo znanega indijskega diplomata in PSehru-ieve desne roke v zunanjepolitičnih vprašanjih Krišne Menona v Pekingu, ki utira pot pogajanjem med Wasuing-tonora in Pekingom, v katere so ZDA načelno že privolile, potem ko jih je Cu En Laj predlagal. Ni lako dolgo, ko je Dulles le govoril, da se bo § Cu En Lajom srečal samo, če bosta njuna avtomobila trčila skupaj in s tem hotel nedvomno reči, da je možnost za kaj takega sila majhna. Zdaj na pomlad letošnjega leta pa le že očitno, da je vzpostavljena podlaga za pogajanja o pre-nehanjn sovražnosti v Formo-ški ožini pri čemer bi otoka Macu in Kemoj izročili LR Kitajski, ne bi pa načeli vprašanja, kakšen naj bi bil statut Formoze. Nedvomno je pozitivno dogajanje v zvezi z formoškim vprašanjem eden izmed sadov bandunške konference 29 azijskih in afriških dežel. Na njej je bilo jasno poudarjeno, da Azija želi mir, mir še zlasti na tako nevarnem področju, kakor je Formoza. Po konferenci je prišlo najprej do posredovanja Indije v prid po- Žnjanjem med ZDA in LR Ki-ijsko, te dni pa je odpotoval v Peking na obisk tndi indonezijski ministrski predsednik Sastronmidžodžo. V zvezi s fp«n trdijo pončeni krogi, da namerava tudi on posredovati pri C u En Laju, da bi pereče formoško vprašanje že enkrat kolikor toliko uredili. To pripravljanje terena za pogajanja o Formozi pa ni izjema. Pogajanja, razgovori so letošnjo pomlad na dnevnem redu. Spomnimo se samo moskovskih razgovorov med avstrijskimi In sovjetskimi predstavniki, ki so ntrli pot ureditvi avstrijskega vprašanja. Spomnimo se sestanka vele- B*lanikov štirih velesil na nnnju, na katerem so odstranili preostala sporna vprašanja, ki so preprečevala sklenitev avstrijske državne pogodbe, spomnimo se sestanka štirih zunanjih ministrov na Dunaju, ko so podpisali državno pogodbo in na katerem so se pomenili tudi o sestanku ministrskih predsednikov štirih velesil, k bo leto« poleti, brv ko ne julija aH avgusta v kakem nevtralnem mestu, ki le ni določeno. Predvideni sestanek najvišjih predstavnikov Štirih velesil — vse kaže, da bo soviet-ska vlada privolila v predlog ZDA, Velike lin ta ni je in Francije glede te konferen-ee — bo prvi sestanek »velikih štirih« po desetih letih, ko je Wla zadnja konferenca taksne vrst« v Postdamu biten Berlina. Lahko bi ugibali, o čem var. •e bodo razgovarjall na tem vprašanju, pa ne bomo. ker je zato ie čas. Prihodnji tedni bodo pokazali, ali se bodo razen o IVemčijI In o razorožitvi ra/.govarjali morda tudi o Formozi in še o kakem drugem perečem vprašanju, Poljanska pred svojim praznikom Za svoj občinski praznik so občani Predgrad ob Kolpi izbrali prvi junij. To je spomin na prvi večji partizanski napad na utrjeno fašistično postojanko v Beli krajini — na postojanko v Starem trgu 1. junija 1942, pri njem pa so sodelovale partizanske enote kočevskega bataljona, belokranjske čete in hrvatski partizani, ob vsestranski pomoči domačinov. Drugo praznovanje občinske ga praznika t Poljanski dolini bo združeno z odkritjem štirih spominskih plošč: pri ZAgozdaou, kjer je bil 2. avgusta 1942 velik partizanski miting, dalje v Predgrađu t spomin na dopolniftveaii zeili obvezo, da bo vsak prispeval 100 ur dela, če ne bo to zadostovalo za vse vožnje in težaška deLa, pa še več. Vnema, s katero so se lotili dela pri elektrifikaciji, daje upanje, da bodo letos res končali napeljavo elektrike, če bo tudi pomoč okraja zadostna. Doseaaj ie okraj pokazal za potrebe doline veliko zanimanje. Vse kaže, da bo letos končno stekla tudi voda po ceveh od zajetja v Dolu do Kovače vasi. Predgrađa, Deskove vasi in Starega trga. Do Predgrađa in Deskove vasi so že cevi položene, sedaj jih bodo še do Starega trga. Od zajetja v Dolu bo vodo potiskal Pogled v prelepo dolino Kolpe, po kateri sedaj gradimo novo moderno cesto bataljon VTI. korpu na, ki je bival tu več mesecev, v Starem trgu na hiši Štefana Ru-jevščana, kjer je bil po itali-jainski kapitulaciji najprej sedež rajonskega odbora OF in rajonskega komiteja ter na šoli v Starem trgu, kjer je bila od 15, septembra 1943 skoraj ves čas do osvoboditve ko-man da mesta. Glavna prireditev z zborov ara jem bo letos pri Zagozdacu prav na istem kraju, kjer ie bil ?,. avgusta 1942 partiza sr je inski miting. Letošnje praznovanje občinskega praznika je v znamenju naporov za gospodarski napredek doline. Ob pomoči okrajnega ljudskega odbora se trudijo, da hi letos dokončali elektrifikacijo doline. Gre sedaj v glavnem še za gornji del doline, to je vasi Žagoz-dac, obe Podpori Čeiplje, Vi-molj. Kralje in Brezovico. Pri fefin sami prebivalci veliko pomagajo. Na sestankih so prev- stroj r 127 metrov višje ležeči zbiralnik nad Koračo vasjo, od tam pa bo tekla samo-težno proti Predgrađu in Sta- remu trgu. Takoj ko dospejo naročene črpalke, bo odpadlo naporno prevažanje vode ob vsaki suši iz doline Kolpe do više ležečh vasi, Nadaljni projekt vodovoda predvideva preskrbo z vodo še ostalih vasi do Brezovice. Za to izvedbo bo potrebno še dvakratno pre-črpavanje vode. Enkrat od zbiralnika nad vasjo Gornja Podgora, kjer je višinska razlika 98 metrov, ter do Brezovice, kjer je višinska razlika od zbiralnika nad vasjo Gornja Podgora nadaljnih 148 metrov. To pomeni, da bo morala voda iz Dola do Brezovice preiti višinsko razliko 372 metrov. Dolin© bo odprla svetu nova modema cesta, ki jo grade po dolini Kolpe. Vasi Laze in Vrt bodo že letos prvič v zgodovini povezani z ostalo dolino z moderno cesto. Ko bo cesta dograjena do Fare na Kolpd v eno in do Vinice v drugo smer, bo odprla turizma naravne lepote doline in romantično dolino Kolpe. Ze sedaj ta lepi kotiček privablja zlasti v toplo Kolpo iz leta v leto več izletnikov po dograditvi ceste pa se bo njihovo število veliko povečalo. Vsaj en hotel s tujskimi sobami, kot je že v načrtu, je za tajski promet res več ko {lotreben. stal pa naj bi v Do-u ali kje v bližini naravnih kopališč Kolpe. Šibka gospodarska plat v dolini je to, da nimajo nobenega socialističnega podjetja razen dveh kmetijskih zadrug in mesarije. Na nedavni seji je občinski ljudski odbor sprejel odlok o ustanovitvi mizarskega podjetja in ope- karne. V načrtu je tudi gostišče v Zadružnem domu. Za letošnji občinski praznik bodo tudi prvič vrteli filme na novem kino projekcijskem aparatu, ki ga bodo namestili v dvorani zadružnega doma. Ob deseti obletnici osvoboditve se tudi Poljanska dolina ob Kolpi dviga iz svoje zaostalosti in kaže prve sadove skupnih naporov ljudske oblasti in prebivalcev. Praznovanje občinskega praznika, pri katerem naj sodeluje sleherna organizacija in vsak občan, je najlepša oddolžitev vsem, ki so ustvarali pogoje za napredek v svobodni domovini, hkrati pa tudi manifestacija enotnosli za nadaljnjo gospodarsko krepitev občine. V, Kočevju je začel izhajati »Partizan« ' Pred kratkim je izšla v Kočevju druga številka glajsila okrajne zveze društev Partizana z imenom »Partizan«. Glasilo bo izhajalo enkrat na mesec, po potrebi pa tudi večkrat, urejuje ga Andrej Arko. V listu bodo društva Partizan priobčevala službene razglase, razpise okr. zveze Partizana, zanimive statistike, poročila o delu društev, članke o telesni vzgoji in druge zanimivosti iz športa na področju Kočevskega okraja. Ze prvi dve številki, ki sta izšli v lični zunanji opremi (tiskani sta bili v ciklostilu, ko bo pričela obratovati v Kočevju tiskarna, se bo ciklostil umak-nik pravemu tisku) sta bili polni pestre vsebine iz življenja društev Partizana in drugega. »Partizan« izhaja začasno v 100 izvodih. Veliko zborovanje v Črnomlju Iz vseh koncev Bele krajine so štafete 18. maja prinesle v Črnomelj čestitke maršalu Titu za njegov rojstni dan. Ob sprejemu štafet je bilo na trgu v Črnomlju veliko ma-nifestacijsko zborovanje, na katerem je govoril zvezni ljudski poslanec Janez Hribar, navzoči pa so bili tudi ljudska poslanca črnomaljskega okraja Martin 2ugelj in Tone S\i-Štaršič, zvezni poslanec Avgust Jazbirašek, dalje sekretar spnc,o katerega *e ie do neslavna razvnemala hladna vojna med Vzhodom in Zahodom. Vse to kaže, da je prva polovic« letnSnjcgn let« na področju borlie za mir še veliko Elodovltejsri od lan«kega leto. ani so na ženevski konferenci odstranili z dnevnega reda vojno v Indokini, leto* po je bil najprej odstranjen velik kamen spotike v mednarodnih odnosih — avstrijsko vprašanje, zdaj pn M prišlo kot vne kaže, do Kila važne konference najvišjih Eredslnvii'kov ZDA. SŽ, Ve|i-e Britanije in Francije. Ko smo razpravljali o Iz-i>olj*anju inrdnaroilnegn po-lo/nja. o naraščajoči težnji, da bi vsa pereča vprašanja obravnavali na pogajnnjlh, ae pa z grožnjami, ohdol/it-vainj in morda celo I orožjem, smo pustili ob strani beogrnj-sk»* razgovore ovd jugnslo-vnnskrml in sivletsklml predli« vnlki. o katerih bomo *nre-fovnrlli poeehe.J. hrŽ ko bodo nfclfrrrViit. 50 let Turistično olepševalnega društva v Ribnici Turistično olepševalno društvo v Ribnld slavi letos petdesetletnico ustanovitve. Pred 50 leti »o na pobudo Ančika, Arkota in drugih zaslužnih ribniških mol ustanovil; v Ribnici Olepševalno društvo. Drufttvo kljub dobri volji vodstva ni moglo doseči večjih uspehov, ker je združevalo le manjši ldrog ljudi, vendar so tedaj maraikaj koristnega storili ta lepše lice Ribnice. Leta 1941, kmalu po prihodu okupatorja, je društvo prenehalo z delom. V Jeseni 1932 Je društvo na novo oživelo pod imenom Turistično olepševalno društvo in takoj krepko zagrabilo za delo. Danes šteje že 250 članov. Na pobudo društva je bilo očiščeno dno Bistrice od vasi Breg do Hrovače, to Je kake 3 km. Društvo Je sodelovalo pri obnovi Štirih mostov čez Bistrico, eden od teh mostov Je bil zgrajen na novo. Po ukrepih društva eo se začele smeti odlagati na zato odrejen prostor. Pred grajskim mostom Je bila zgrajena betonska rupa (požiralnik) za odvod odvisne vode, Bistrici t bližini Ribnice mislijo postaviti kabine za shrambe oblek kopalcev, poleg pa gostišče. Tržni prostor bodo preuredili tako, da bodo svet zravnali, posekali stara drevesa *n zasadili z novimi. Pomagali bodo tudi pri kanalizaciji na Mla-ki-Ribnlci in uredili dvoje otroških igrišč. Na kraju naj povemo še to, da Je odbor društva v dobrih rekah, vendar pa bo moral skrbeti, da pritegne v vrste društva čim več mladine, ki j« sedaj v društvu premalo zastopana. — žem. — okraj, komiteja Jože Boršt- munsstičaie partije v stari Ju-nar, predsednik iniciativ- goslaviji do leta 1941 in njenega odbora novomeške zve- no zgodovinsko vlogo v pri-ze komun Franc Pirkovič, pravah in vodstvu oborožene predsednik OLO Črnomelj J a- borbe proti okupatorju in v nez Zuraič in drugi. ljudski revoluciji. Zlasti je Janez Hribar je v svojem poudaril pri tem osebno vlogo govoru orisal delo in rast Ko- maršala Tita, odkar je pre-_______________________________ vzel vodstvo v Komunistični partiji pa vse do danes, ko DOBREPOLJČANI praznujemo deseto obletnico svobodne socialistične gradit-SO pnfič Slavili Občinski jve v svobodni in neodvisni do-Draznlk Imovini. Z velikim navduše- " |njem so zborovalci pozdravili Dobrepoljci so letos 17. maja [prisrčno čestitko dragemu vo-prvikrat slavili občinski ljud- j ditelju in učitelju ob njego-eki praznik. Praznovanje se Je !vem rojstnem dnevu, ki jo je začelo pravzaprav že 16. maja, jprei>ral v imenu vseh delov-ko je šla partizanska patrulja njh ,iudi Bele krajine Janez v znani partizanski Tisovec. Zuni€< Xakoj nato so nai Drugega dne rano zjutraj Je j t gtafMe nogeč Stafetne pa-bila budnica. Dopoldan so bile g£ proti Kočevju To veliko etrelske tekme, nato pa kolesarske tekme. Okrog 11. ure je bila slavnostna seja občinskega LO. Popoldan so bile sektorske gasilske vaje s sodelovanjem Protiletalske zaščite. Sredi popoldneva Je sledil kulturni del proslave z nastopom pionirjev, mladincev, pevcev in drugih. Po prireditvi je bilo ljudsko rajanje. Dobrepoljci so svoj prvi občinski praznik prav lepo proslavili. — m — Proslava 10. obletnice osvoboditve v Suhi krajini Tudi v Gradencu ▼ Suhi krajini se pripravljalno na obletnico osvoboditve. Za dan proslave smo si izbrali 5. Junij. Na proslavo vabimo vse, zlasti pa borce, borke in aktiviste, ki so »e v 2užemberku In Suhi krajini borili proti okupatorju, arti-ljerce, ki so obstreljevali posto- poma toga Je bilo odpravljena Janko v Žužemberku, člane še vrsto drugih drobnih del. podoficirske šole, ki je bila v Na, omenimo samo ie skrb ss Grndenru in Vel. Lipju, pokret-okvasna drevesa ob cestah. I ne bolnice XV. in XVIII. divl-Za prihodnje Ima društvo do- cije — edinice VII. korpusa in volj načrtov. Se letos namera- i vse ostale. vajo koče začeti graditi turistične v bližnji Mali gori. Ob Preživeli borci teh edinlc se dobro epomlnjajo krajev kot ao Žužemberk, Gradenc, Veliko In Malo Llpie, Pleilvlca, posebno pa grrod Bačkenc pri ZuŽember- Prlprave za Celje M. in 20. ensje bo r Cellu po-kr«Jln«fttl zlrt Partizana. Vne vrste pri dirustvu Črnomelj »o tele z vajami, aaj bo društvo pripravilo oterotc 100 tekmovalcev v vajah In Uudakein mnogoboju Vaj« deJno ie obvladajo vaj od-rielfcl. Med najbolj ve«tn1mt ao mladink*, Id JUi nalboLJ obvla-Aajo. Postavila pa a*t ft> vp postojnskega okraja. Na lepo okrašenem trgu so sprejeli Titovo štafeto SENT-JERNEJCANI. Častno je bila zastopana šolska mladina, ki je s cvetjem in zastavicami pozdravila štafeto. Pionirji so sodelovali tudi pri prenosu štafetne palice in kot spremljevalci Lep je bil pogled na štafete, ki so prispele Iz sosednjih šol. Orehoviško so spremljali tudi gasilci. Pod slavolokom s pozdravnim napisom Titu in okrašenim z zelenjem ter zastavami je bil sprejem. Gimnazijka IV. razreda, Vida Hladnikova, je recitirala pozdravno pesem Titu, ki Jo je sama zložila. Gimnazijski pevski zbor Je sapel »Pozdrav Titu««, nakar Je štafeta odhitela dalje, da odnese pozdrave in iskrene želje ljubljenemu maršalu. Tudi METLICANI so v sredo, 18. maja, s štafeto poslali pozdrave maršalu Titu. Na Trgu svobode sta pred spomenikom Belokranjskega borca govorila zbrani množici prof. Ivan 2ele In zastopnik vojske, kapetan Belovnkovlć. Med igranjem domače godbe in med navdušenimi vzkliki vseh navzočih so nate tekači odnesli itafetno palico proti Črnomlju. Raje bi Imeli most kot brod Cez Lahinjo pri Pavičlčih pri Črnomlju je ves promet možen samo z brodom. Prebivalci na obeh bregovih kot tudd zaledne vasi, ki imajo tod najbližjo pot, že dolgo žele, da hi zgradili most. Na tem mestu Je pred dol- Obiščite DOLENJSKI MUZEJ v Novem mestu VREME sa čas od 2T. 5. do 5. 6. Okrog 28. in 81. «k povečano nagnjenje k padavinam, v ostalem pa deloma sončno, a s pogostimi krajevnim* nevihtami. ...nt.... n. partizanski miilng v foijdnMti duiiut uu ivo>pi (ZagoeaM a.£vgo*ta IMt giml leti tudi že stal most, kar je razvidno iz opornih zidov na obeh bregovih. Ker je Lahinja na tem kraju razmeroma ozka, bi bil potreben krajši most, ki ne bi stal velik*. Prebivalci sami so pripravljeni veliko pomagati pri gradnji. Obljubili so brezplačno 80 m» lesa, pomagali bi pa tudi z delom in vožnjami. Potrebujejo samo strokovno pomoč in pa ostali gradbeni material. Vas Pavičičl kot tudi ostale vasi v tem sektorju ao bile med NOB stalna zatočišča partizanov in aktivistov. Bilo bi prav, če bi se kdo pozanimal za splošno željo in gospodarsko potrebo prebivalcev obeh bregov Lahinje na tem koncu in jim skušal pomagati pri dtvedbl načrta, da se rešijo napornega In zamudnega prevažanja z brodom. Iz Metlike V okviru Tedna muzejev }e 20. maja na metliški univerzi predaval prof. Jože Dular »O stari Metliki« v zveai s 130-let-nico rojstva Metličana, narodopisen Ivana Navratila. Zanimivo predavanje Je obl&kalo lepo ■število ljudi. Btr&n S r »pOTJBfNJSKI CISTO Ste-, II ] napredek BELSADA RUDNIKA v Kanižarici Lludski poslanec Zveznega -bora proizvajalcev industrijske skupine za naše tri okraje, tovariš Avgust Jazbinšek, rad obišče svoj« volilne enote, če mu le dopušča čas. Zanima se ta probleme podjetij in kolektivov, da lahko potem te probleme tolmači na pristojnem mestu. Ne zanima se samo za protevodnjo, nJega zanima tudi vse ostalo. Kako žive delavci, kako Je s sindikalnimi organizacijami, kako je s kmlturno-prosvetnim delom v kolektivih, kakšna je vloga delavskega samoupravljanja, sodelovanje s tehničnim vodstvom, kako je z nagrajevanjem, kako teče proizvodnja, kakšni so načrti kolektiva itd. Dne 1*. maja je obiskal tovarno Belsad v Kanižarici in Rudnik rjavega premoga prsv tam in ugotovil LEP NAPREDEK TOVARNE BELSAD IN LEPI NACRTI Navzlic popolnoma zastarelim napravam, je tovarna z manjšimi investicijami od lani napravila velik korak naprej v vsakem pogledu. V kratkem času se j« kolektiv povečal za večkrat. Tovarna daje zaposlitev že 160 delavcem in delavkam. Tako postaja tovarna iz dneva v dan pomembnejši gospodarski faJrtor Bele krajine. Ker Je njena proizvodnja nujno povezana s kmečko proizvodnjo, tovarna s povečanjem proizvodnje vpliva neposredno tudi na povečanje kmetijske proizvodnje in navezuje kmečke proizvajalce nase. Tovarna Je posebno to zimo in sedaj •pomladi podprla razvoj sadjarstva v Belj krajini in pridelovanje vrtnin. Š povečanjem surovinske osnove pa se odpirajo tovarni možnosti novih proizvodov. Edina ovira so zastareli In izrabljeni stroji ln tesni prostori. Potrebno je nekaj investicij, kd bi se v kratkem času bogato obrestoval*. Člani so pričeli graditi kt-sarno, z delom pa so morali prenehati, ker so bili ustavljeni krediti. Kisarna je nujno potrebna, zraven pa še špiritarni. Velika pridobitev tovarne j s oddelek za proizvodnjo bonbonov, ki Je začel pred kratkim obratovati. Ce ne bi bilo nič drugega, je samo zaposlitev 40 žensk v tem oddelku velika pridobitev, S prodajo bonbonov ni nobenih težav. Nasprotno, sploh ne morejo ustreči vsem naročilom. Sicer pa je podobno tudi z drugimi proisvodl tovarne Belsad, ki so zaradi dobre kvalitete na trgu vedno dobrodošli. Zvezni poslanec Avgust Jazbinšek med svojimi volile! Ce podjetje še letos dobi nove strojne naprave iz nerjaveče kovine, katero so že naročili v inozemstvu, bo lahko še izboljšalo kvaliteto proizvodov '.n dvignilo količino. Brez novih strojnih naprav pa bo moralo nekatere oddelke ustaviti, ker stari izrabljen; in nehigienski stroji ne ustrezajo današnjim predpisom !n zahtevam trga. Se to jesen bodo, kot imajo v . načrtu, pričeli s predelavo paradižnikov v mezgo. Surovine so si Že zagotovili in sklenili pogodbo za več kot 100 vagonov paradižnikov. Dobra sadna letina, ki se letos obeta tudi v Beli krajini, bo prav tako dala^ velike količine sadja za predelavo. Trikrat povečana proizvodnja tovarne v kratkem času in v skoraj istih prostorih in t istimi napravami, dovolj zgovorno priča o dobrem gospodarjenju kolektiva Belsad. Da so tovarni potrebne Investicije, da bi se razširila in izboljšala proizvodnja, smo poudarili zgoraj. To je nemara tudi edina tovarna, ki nima niti enega stanovanja za uslužbence in delavce. Lani so pričeli graditi dve stanovanjski stavbi. Ker v sezoni obratuje tovarna v treh izmenah in tudi zaradi drugih razlogov, so stanovanja več kot nujno potrebna. Sindikalna podružnica zajema sedaj nad 90 odstotkov vseh zaposlenih. V tovarni imajo svoj pevski zbor in trio. Za uspešnejše politično in kulturno prosvetno delo pa je nujno potrebna večja sindikalna dvorana. Tovarna Belsad je bila zgrajena na hitro, zato pa je sedaj potrebno dozidati še vse tiste objekte, ki so za dobro obratovanje in dostojno življenje uslužbencev nujno potrebni. TUDI RUDNIK KAZE SPLOŠEN NAPREDEK Potem, ko so lani v kolektivu odpravili prejšnje nezdrave razmere, ali bolje, ko je postal direktor ing. Branko PeternelJ, co se razmere v Rudniku hitro uredile in izboljšale. Lani eo prvič po osvoboditvi znatno presegli proizvodne obveznosti. Sedaj razpravljajo predvsem, kako proizvodnjo še povečati in dati našemu gospodarstvu čim več premoga ter dvigniti narodni dohodek Bele krajine. Z lanskimi in letošnjimi investicijami jim bo to uspelo vsaj deloma. Premoga je dovolj najmanj za 130 let pri štirikrat povečani proizvodnji. Nov vpadnik bo izročen svojemu namenu že letos, s tem bo delo rudarjev zelo olajšano, prav tako bo olajšan izvoz premoga iz jame. Seveda, brez železnice rudnik nima upov na večji uspeh, ker ves dobiček pobere drag kamionski prevoz. Za praznik slovenskih rudar-, jev, 3, julija, se rudarji v Kanižarici že pripravljajo. Letos ga. nameravajo praznovati še posebno slovesno, ker bodo hkrati praznovali deseto obletnico osvoboditve. Vodilno vlogo v pripravah ima DPD Svoboda, ki je edino te vrste v Beli krajini. Svoboda v Kanižaritt se čedalje bolj uveljavlja v delavskih vrstah in zajema v svoje delovanje poleg kulturno-prosvetnega in politično izobraževalnega dela tudi telesno-, vzgojne panoge. Kot je povedal, predsednik Svobode tov. Gra-hek, je tako razširjeno delo( društva omogočeno predvsem, zaradi lz.9atne pomoči uprave rudnika. <01anl kolektiva se vedno boljj udejstvujejo v raznih sekcij.fiJu Svobode. Na letošnje praznovanje rudarskega piraznika bodo povabili tudi gudarje-partizane, ki so med vojino obnovili rudnik In pričeli kopati premog za potreb« vojske in civilnih ustanov na osvobojemem ozemlju. To so bili predvsejm rudarji iz Trbovelj in drujii. V obeh kolektivih so predstavniki delavskega samoupravljanja zagotovili tov. Jazbin-šku, da Je sodelovanje organov delavskega samoupravljanja ln tehničnega sodstva prav dobro ift to smatrajo kot glavni vzrok dosedanjih uspehov ter jamstv-j bodočih. Svojega poslanca so povabili, naj jih še kaj obišče, radi pa bi imeli tudi kako predavanje o delu Zvezne ljudske skupščine. Seveda si kanižarski rudarji ne morejo predstavljati praznovanja svojega praznika brez navzočnosti svojega poslanca, so mu povedali ob slovesu. Pismo iz Suhe krajine Danes se tudi ml SuhokranJ-čani oglašamo v naš Dolenjski list. Da ga Imenujemo naš, se nam zdi samo po sebi umevno, saj prihaja že skoraj v vsako hišo. Dolenjekl list Je res naš do- oer obveščevalec, saj nam prinese novice ln zanimivosti doma in po svetu, pa razne predpise in uredbe kar na dom. Res, da prinese včasih kaj nezaželenega za posameznike ,pa vendar je boljši opomin, nego kezen, lklor-nih plesov, svojevrstno dsživet-je, zlasti ker je bil ta folklorni večer prepleten tudi z n« onom pevskega zbora, s so'isbičnimi :očkami ln godalnim hiom. S svojim pevskim zborom in fol-k.ovno skupino je tov. Gaie nastopil tudi v Radovicl, Suhorju in v Gradacu, predvidena pa so še gostovanja v hrvatskem Zum-berku, v Semiču in Črnomlju. Preko zime Je IzveSbal svoj plonirsko-mladinski orkester tudi kapelnik metliške godbe Silvo Mlhelčič. S svojim malim orkestrom, ki šteje devet tj udi. in nekaterimi mladimi pevkami je konec aiprila najprej priredil intimen pevsko-glasbeni večer za starše in vzgojitelje, 6. maja pa so mladi godci in pevci uspešno nastopili pred širšim občinstvom. Tudi tov. Mthe.čii nsenartva z njimi gostovati po raznih belokranjskih krajih, zlasti pa bi « pionirji in mladinci radi gostovali na Vinici in v Starem trgu. 2. maja go se na svoj! tumeji po Boli krajini in Dolenjski ustavili v Metliki gojenci ljubljanskega Zavoda za glasbeno vzgojo, zbrani v Klubu borcev NOV »Kosmač — Klemene«, ln dali t« dan dva lepa koncerta za šolsko mladino in odrasle. 9. maja je bila v Metliki slavnostna akademija v spomin n« 13-letnico odhoda prvih Me-tličanov v partizane, nakar Je 14. maja gostovala črnomaljska igralska skupina s Nušičevo komedijo »Dr« v režiji Dušana Muca. NaelednJI dan, 15. maja, pa so imeli Metličani v g osteh črnomaljske »Fante na vasi« ln pevski tbor »Klub« koroških akademikov«. Oboji so hkrati povzdignili avečano Javno zborovanje pod Grajskim vrtom, D. ! zadostovalo. Treba j* bilo no-' vih moči, tod« kje Jih dobiti? Iznajdljivost In kadrovska stiska sla tudi to vprašanje kmalu rešili. Vodstvo je organiziralo dva gledališka tečaja, ki ju je posecalo nad 50 ljudi, gledaliških amaterjev U okrožja in brigad ter la osvobojenega ozemlja. Prvi gledališki tečaj j« vodil Josip Vidmar. Predaval je o umetnosti, o razvoju gledališča ln evropske dramatike vs« od grlke tragedije in komedije p« do novejših časov. Drugi tečaj je prevzel Filip Kalan-Kumbatovifi. Na tem kur-zu je govoril o organizaciji igralskih družin, o režiji In dramaturgiji, o odru, Intonaciji, o modernem gledaJliču in nJega začetniku Konstantinu S«r-gčjevtču Stanislavskem. Poleg obeh vodij teh tečajev so predavali ie poklicni igralci tn drugi. Sodelovali so tudi politični delavci i« Centralnega komiteja, Agttprops, Izvršnega odbora itd. z umetnostno-političnind urami: Boris Kidrič (Naloga gledališča v domovinski vojni), Boris Kraigher (Stli dela v vojski) in Bori« Ziherl (Umetnost in družba). Gledališka tečaja sta Imela tudt svoj internat. Veliko teh tečajnikov Je danes angažiranih v poklicnih gledališčih: Melanova, Ahačičeva, Dobovlškova, Glavlnov«, KorU čava, »knončič. Valio, Maku«, leto ln bo voda pritekla do 2virč. Naša ljudska oblast pa ni pozabila tudi na našo kulturno in politično zaostalost. Trudi se, ne samo da bi nas gospodarsko dvignila, temveč skrbi, da bi Suhokranjčanl rudi v političnem in kulturnem pogledu postali enakovredni z ostalimi predeli na.še domovine. Dokaz za to Je tudi gradnja nove moderne šola na Prevolah. Tu Je predvidena tudi nižja gimnazija. To delo vodi Svet za kulturo in prosve-to pri OLO Novo mesto, gradnjo pa je prevzelo gradbeno podjetje »Krka«. Vsi se veselimo, da se bodo naši otroci laže učili, kot smo se mi, saj Jim je s tem zagotovljena tudi lepša bodočnost. Pa še nekaj nas teži. Okrog nas Je vsepovsod napeljana elektrika, pri nas pa še vedno brle petrolejke. Kako dojgo bo še to? Pripravljeni smo s prostovoljnim delom pomagati, da tudi mi dobimo električno luč. Sicer pa vemo kakšen odgovor nas čaka, Začnite, pa bo! Toda ml sami ne vemo kje bi začeli, tisti, ki bi nam lahko pomagali, se pa ne brigajo. Vse prej navedeno Je dobro ln pravilno, toda najprej bi moralo biti to, kar je pri nas na zadnjem mestu — zdravstvo. Veseli smo pitne vode, veseli elektrike, če Jo bomo imeli, veseli Izobrazbe, a če ni zdravja, nam vse to ne pomaga dosti. Zato prosimo odgovorne organe, da bi nam postavili v Suhi krajini vsaj dve zdravstveni postaji. V Ambrusu je po vojni že bila in bi Jo radi spet, prav ta-« ko bi jo radi tudi v Hinjah ali kje v sredini. Težko je Iskati prve pomoči v vročini, le težje v mrazu pri zdravniku, ki J« oddaljen 1« km. Prosimo, da bi na to po možnosti računali. Saj vemo, da s« to n« da storiti jutri, vendar bomo zadovoljni, če bo v doslednem času. Kakor nam je znano, bomo po novi razdelitvi pripadali komuni Žužemberk. Res smo tudi Kranjčani nekaj časa mislili, da mora biti komuna v vsaki vasi, a to ne gre. Drži pa eno: nobena komuna nas ne bo gledala, da bomo stali križem rok. Zavedamo se, da bomo morali delati, saj smo navajeni, želimo pa, da bi nam vodstvo nove komune pomagalo dn nam dalo priznanje za naše delo ln da bi nas krepilo, da bi s« tudi mi enkrat Izvlekli iz naše zaostalosti, ter da se gospodarsko in politično dvignemo. Domačin Vzorni ZPlenjniin« yrj$v| . v Beli krajini Na pobudo okrajnega odbOTS zveze zadružnlc so letos uredili v Beli krajini 6 vzornih vrtov za pridelovanje zelenjave. Dva sta v Lahinji, eden v Metliki, eden v Vojni vasi, eden na Kra-slnCU in eden v Adlešlčih. Vrtove urejajo pod strokovnim nadzorstvom kmetijskega strokovnjaka ladružnice posameznih zadrug. Zveza zadružnic je vsem preskrbela semena, sadike in umetna gnojila. Zadružnlce v Beli krajini so se tudi odločile, da bodo s pomočjo strokovnjakov pričele letos s pridelovanjem semena paradižnikov 5n paprike, poleg ostalih semen, ki Jih ie pridelujejo. »Bele vrtnice« v Jurjevicl Predzadnjo nedeljo so gostovali v Jurjevicl člani kulturno umetniškega društva li Ksrlovlce i Igro »Bele vrtnice«. Gostje so pokazali lepo igro, vsi igralci kot celota so se potrudili, d« je igra ns odru res zaživela. Gostje so pokazali, da že dobro obvladajo igralsko tehniko, zato s« tudi želi pohvalo številnih gledalcev, ki so napolnili prostorno dvorano zadružnega doma. Dežman, Zupan, Mevlj* In se drugi. Z novim ansamblom si Je SNO toliko opomoglo, da je lahko organiziralo tudi zahtevnejše nastope ob raznih obletnicah, spominskih dneh in proslavah naših velikih mož. Znamenita Je n. pr. proslava IV. obletnice OF, na kateri Je sodelovalo nad 400 ljudi (dvsj pevska zbora, godba, trije govorni zbori, recltatorji Itd.). Glavno delo T>« j« tem ljudem vsekakor pomenilo gledališka ustvarjanje. Najprej to naštudiral! Antona Cehova »Medveda« in »Snubača«, iatem pa Borovo »Težko uro« in »Raztr-gance«. Ko so mladi Igralci ■ tečajev « takimi manjšimi nastopi prebili led na gledaliških deskah, «o ie spoprijeli z Mo-llerom in uprizorili v reiijl Jota ta Tirana »Namišljenega bolnika«, pol leta pred osvoboditvijo pt Nušičevo »Sumljivo osebo« in t njo proslavili Jubilej gledališkega Igralca Ijojzett Potokarja. Februarja 1999 Je RNQ Imele svoj gleda)liki festival, ki ga ]• otvorilo z Linhartovo lftnpsngi vo Mleko«. S tem festivalom m i« zaključilo obdobje pa*tisan-skega gledališč«. Z« slovo so gostovali Se v Dalmaciji: v Zadru so Igrali Borove »Raitrgan-oe«, v Splitu in Šibeniku pt «q dali dv* koncert«. (Se nadaljuje} j ' »DOLENJSKI LIST« 1 Stran 8 RazgraJaCem Iz Ratja je treba odločno stopiti na prste v sobi ter razbili Ne mine teden, da ne bi sodil šee dobilo iz Suhe krajine vsaj eno prijavo zaradi pretepa, napada ali razgrajanja. Vs« to povzročajo posamezni vročekrvni škodljivci, ki jih razmeroana majhne kazni nc iizpamebujejo. Veliko je tudi primerov, da taka dejanja ne pridejo na uho varnostnih, organov, ker jih ljudje iz strahu pred nasilniki ne prijavljajo. Zadnjič smo dobili iz Ratja dopis brez podpisa, v katerem navaja dopisnik vrsto takih surovih napadov nn mirne prebivalce, ki so jih zagrešili Vidmarjovi razgra- i'aci iz Ratja. Dopisnik na :raju navaja, da se ne upa podpisati svojega imena, ker se boji maščevanja teh nasilnežev. S poizvedbami na pristojnem mestu smo se prepričali, da je dopisnik napisa] š> ranosro premalo o dejanjih teh nepridipravov, V Ratju je bua 30. aprila letos svatba na katero je bil povablje-n kot godec Vinko j Vidmar iz Ratja štev. 32. Ta je začel kmalu razgrajati in napadata navzoče goste. Pri tem mu j« pomagal Franc Blatnik iz Ratja štev, 12. Svatje 60 spoznali, da n« bo miru, zato so se Se pred nočjo odpeljali t Kočevje, Kb «o §« svatje spet vrnili v Rat je, sta se imenovana spet »aporlti-le vanje pričela brez vsakega povoda napadati pmamer,-nike in jih pretepati. Pri trm je sodeloval tudi Jože Vidmar, To p« ni edino preiepaško tn razgrajaško dejanje teb. rogoviJežev. Vinko Vidmar, Jože Vidmar, Giiril Vidmar in Kudolf Vidmar, vsi iz Ratja štev, 32, so 9. maja ob pol dveh ponr>či vdrli v stanovanje Angele Pele ▼ Prevolnh čtev. 14 in tam pretepli njenega sina. Tudi gospodinjo so pretepali ter ji prizadejali lažjo telesno poškodbo, zaradi katere se je morala zateči po idrafTodško pomoč. Napravili so nered okno. Ljudje v soseščini se zgražajo nad takim početjem Vid-marjcvili in želijo, da jih nekdo zaščiti pred nasilneži. T;iko kot naš dopisuik[ se tudi drugi hoje prijaviti njihovo početje iz strahu pred maščevan jem. Upamo, da bo sodišče pravilno ocenilo ta in druga njihova nevarna dejanja in jim prisodilo dovolj strogo kazen. Vesela nogometna tekma v Ribnici CVEK : ZAMAN JE 2:2 Rlbmčanl so 15. maja pripravili spet nekaj ribniškega — nogometno tekmo med novoocikritimi nogometnimi zvezdami: društvi .CveOc« (prosvetni delavci in »2a-menje- (uslužbenci LIP). Na nogometno igrišče Jih je spremljala Sodba na pihala in kakih tisoč gledalcev. Igra se je začela po vseh nogometnih predpisih, nadaljevala se je pa po ribniško. Taka >ekma seveda nI smela biU brez Spikerja, ki je po zvočniku razlagal potek »Veletekme«, hvalil ln grajal igralce, kakor Je pač zahtevalo stanje na igrišču. Bilo je mtiojD Šaljivih prizorov, ki so jih SPORI ZVEZNA ODBOJKARSKA LIOA Iz Beograda brez točke Kot smo že poročali, je bilo gostovanje novomeških od-bojkasev v Beogradu odloženo na 21. in 22. maj. Novome-ićanj so do zadnjega upali, da bodo prišli iz Beograda vsaj z dvema točkama, kar bi jim snatno okrepilo položaj na prvenstveni lestvici. Toda vračunali so se. Sobotna tekma na Malem Kaletnegdanu % Crveno zvezdo iz Beograda so NWamežča-ni izgubili z rezultatom 3:1. Seta: 13:15, 15:8, 15:6, 15:7. Se večji poraz so doživeli v nedeljo dopoldne v tekmi z Novim Beogradom. Ta tekma se je končala s 3:0 za Novi Beograd. (15:6, 15:12, 15:13.) Zma- ga Beograjčanov je biLa zaslužena. Od novomeške ekipe je polovica igralcev igrala zelo dobro ostala polovica pa je odpovedala. Skoda je izgubljenih točk, vendar pa Se ni vse izgubljeno. Dobre priprave lahko Se veliko pripomorejo k obstanku med najbolišinad. F. M. zadružniee v nekaterih centrih prizadevno delajo pri uveljavljanju najbolj donosne vrste kokosi. »Kremen« ima najboljši avtopark v Novem mesto, je ugotovila strokovna komisija ta registracijo motornih vozil. V prsv kratkem Času so povečali Število tovornih avtomobilov od t na 10. Veliko zanimanje za kokoši Štajerske pasme Na zadružnem posestvu Zastava pri Gradacu v Beli krajini so letos organizirali selekcijsko postajo za kokosi štajerske pasme. Za to postajo so naročili 1500 piščancev te pasme. Poleg tega so določili v okraju več vzrejnih središč kokoši. Kmetovalci teh središč so letos naroČili nad 2100 piščancev štajerske pasme, razen tega ao člani kmetijske zadruge Adlešiči naročili i« 60 odraslih petelinov navadne pasme. Zanimanje za piščance narašča in bo težko zadovoljiti vse, ki želijo imeti to pasmo kokoSl. Kokošjereja Je lahko donosna panoga kmetijstva, kar so spoznali tudi posamezni kmetovalci v Beli krajini, in zlasti in Livold pri Kočevju V počastitev prvega maja desete obletnice osvoboditve je dramatska družina v Livoldu pod vodstvom učiteljice Marije Gsle uprizorila Finžgarjevo Igro Razvalina življenja, čisti dobiček je šel gasulskemu društvu Livold, katero je 1. maja imelo proslavo z razvitjem prapora. Prostovoljno gasilsko društvo se lepo razvija, potrebno pa j« pomoči, da pride do potrebne opreme in orodja. Ker je v Livoldu skoraj izključno državni sektor lastništva in ima državno kmetijsko gozdno posestvo tu veMke objekte, bi bilo prav, če bi Direkcija posestva v Kočevju podprla gasilsko društvo ter mu pomagala do opreme. POPRAVEK Pri OOSADOVBM oglasu, ki je bil objavljen v 20. štev. Dolenjskega lista pod naslovom »Nabirajte zdravilna zelišča« mora biti pri cenah pravilno napisano: CVET »mamice 800 din, LI8T amarnice 100 din in ne obratno, kot je bilo pomotoma napisano. s svojim znanjem nogometa pripravili »sflavni« ribniikl nogometaši, od katerih so imeli nekateri ie Čez 50 let. Naj kot posebnost omenimo, da so Igrali 2amanjci v gumijastih škornjih. Na bojnem polju je bila med igralci posebna ekipa bolničark, ki so onemogle Igralce krepile s pristno slivovko, tako da Je bila borbenost res na vi*ku. Seveda so bili igralci sami talki, ki se na žogo toliko spoznajo kot zajec na boben, vendar ni Slo za to. Igra je bila namenjena, da se ljudje nasmejejo in to so igralci v precejšnji meri uspeli. Igra se je končala neodločeno 2:2 <,r>o vzgledu nogometne tekme Jugoslavija — Škotska). Pri zabijanju golov so se posebno Izkazali Cvekovci, saj so zabili p-*-leg dveh golov nasprotniku tudi «ebi ene£a in tako poskrbel} ze neodločen rezulftat tekme. Pa naj povemo Se eno resno iz te tekme Ves iakupiček od tekme (kakih 14.000 din) bo M za otroke, ki bndo odšli v kolonija. -em- Krava po vrgla 3 teličke Na državnem posestvu pri Livoldu pri Kočevju Je 8 letna krava pred kratkim povrgla tri teličke: dve telld in enega jun-čka. Vsi trije so normalno razvita !n korajžni. pa tudi krava se dobro počuti. Teličke bodo odgojili, vendar ne za pleme, za prodane bodo gotovo dobili več kot za enega. Trojčki so res redek primer pri goveji živini. Iz Metlike V četrtek 19. maja so na letnem občnem zboru člani in prijatelji Turistično-olepševalnega druitva v Metliki pregledali svoje delo. Čeprav je bilo delo društva v minulem poslovnem letu uspešno, bo treba še mnogo storiti za olepšavo mesta, predvsem pa za izboljšanje letnega kopališča na Kolpi, ki naj poleg domačinov privabi tudi tujce. Počitnic letovanja otrok novomeškega okraja Ze nekaj let letuje določeno število otrok vsakega okraja med počitnicami v kolonijah, taboriščih ali na taborjenjih. Otroci spremene okolje in zrak, si utrjujejo zdravje in tako pridobe novih moči za razvoj in rast, obenem se telesno in duševno sproste, se navajajo do neke meje samostojnosti, se vzgajajo v družabnosti, igri in požrtvovalnosti. Oblastni organi in organizacije v novomeškem okraju so doslej vsak po svoje skrbeli, da so pošiljali na letovanja predvsem slabotne, zdravstveno in socialno ogrožene otroke in jim tako omogočili okrepitev, katere bi jim starši ali varuhi ne mogli nuditi iz enih ali drugih vzrokov. V glavnem so za to skrbeli Tajništvo za zdravstvo in socialno politiko okraja, okrajni odbor ZB, Rdečega križa, okrajni zavod za soc. zavarovanje, organizacija tabornikov, deloma pa še druge orga-n:,:p.c;je in šolske oblasti. Denarna sredstva eo bila zaradi raznih možnosti organiziranja letovanj in načina organizacije včasih previsoka ln premalo izrabljena, včasih pa tudi nezadostna in so še starši ali kdo drug prispevali od 500 do 1000 din za otroka; povprečna celodnevna oskrba za otroka je bila 289 din, od tega samo za hrano 180 din. Precej otrok je letovalo brezplačno in je njihovo oskrbo plačal OLO Novo mesto iz svojega proračuna. Lani je iz novomeškega okraja taborilo v raznih krajih 615 otrok. Letos 6e je na pobudo nekaterih organizacij in Tajništva za zdravstvo in socialno politiko OLO osnoval odbor, v katerem so predstavniki prej naštetih organizatorjev letovanj, poleg tega pa še okrajna sindikalna organizacija in predstavniki večjih podjetij v okraju ter trgovinske in obrtne zbornice, kakor tudi zdrav: .d preventivne službe. Odbor naj združi vsa razpoložljiva sredstva, da bi tako omogočili letovanja čim večjemu številu otrok, zlasti ker sta otroška in šolska ambulanta pokazali, da je zaradi oslabelosti otrok to nujno potrebno. Enotna organizacija, ki bo črpala izkušnje preteklih let, bo tudi organizacijsko stran letovanja bolje uredila. Ker Je finančno vprašanje letos še bolj pereče ko lani ln je treba letovanja številčno dvigniti, je skupna konferenca skušala dobiti nekaj sredstev od večjih podjetij, ki bi krila v celoti ali vsaj delno sjtroške za otroke delavcev in uslužbencev teh podjetij. Zavod za soc. zavarovanje bo finansiral letovanje za približno 100 otrok, okrajni odbor BK pa za okrog 50. Trgovinska zbornica bo poslala na letovanje 30 učencev ln učenk, taborniki pa 70 svojih članov. Za ostale naj bi krila stroške okrajni odbor Zveze borcev ter tajništvo za zdravstvo in soc. politiko^ pri OLO. Stroški za letovanje so preračunani na 8.000 din za otroka in bodo morali nekaj prispevati otrokovi starši — dali naj bi znesek v višini otroške doklade, oziroma tudi več ali manj, kakršno je pač njihovo socialno stanje. Vsak otrok bo zdravniško pregledan, poslan pa še na posebni rentgenski pregled, da mu bo lahko točno določiti, ali Je potreben letovanja, oziroma taborjenja na morju ali drugje. Tajništvo za zdravstvo In soc. politiko okraja je poslalo vsem osnovnim šolam in gimnazijam okrožnico, na podlagi katere zbirajo šole podatke. Na teh podatkih je osnovana prijavnica, ki jo podpiše pri pregledu otroka zdravnik. Upoštevan' otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja do 18 let, ostali od 7 do 16 let, za taborjenje pa od 13 let dalje. Letovat bodo šli *.udi tisti predšolski otroci, ki so spremembe zraka nujno potrebni. Doslej je bilo sprejetih nad 1200 prijav. Veliko otrok so prijavile šole lz oddaljenih in hribovitih predelov novomeškega okraja, kar je prav razveseljivo. Trenutno je predvideno letovanje v naslednjih krajih: 1. Split —. 130 otrok, 2. Kranj — 140, 3. Bohinjska Bistrica — 120, 4. Malinska — 20 otrok (predšolskih), 3. Savudrija — 50 (RK, samo zdravstveno ogreženi), 6, Saviniska dolina — 14*= (taborje* nje), 7. Rovinj — 30 (učitelj iščni*-ki), 8. Stari trg ob Kolpi — 7fl otrok (člani taborniške organizacije). Vse te kolonije in taborjenja se bodo, če bo dovolj sredstev In pa dovolj prijav, ponovile, tako da bi otroci letovali v več izmenah v istih krajih. Trenutno kaže, da bo taka dvojna temena v Splitu !n v Kranju, če bo treba, pa še drugje. Dr. B. Oblak Proslava na Čateža 15. maj je združil v počastitvi desete obletnice osvoboditve vse naše organizacije in mnogo ljudstva, ki je napolnilo dvorano zadružnega doma in z radostjo v srcu prisostvovalo kulturnemu sporedu proslave. Spomin na dni, ko so naši hrabri borci premagali okupatorja, vkorakali v naš kraj in nam prinesli toliko zaželjeno svobodo, nam je s svojim govorom osvežila članica KUD. Pre- KINO Letalci so praznovali V čast dneva Jugoslovanskega vojnega letalstva n. maja je enota JRV Otave* organizirala športno tekmovanje, ki je po kvaliteti in množičnosti zelo uspelo, izveden je bil odbojkarski turnir atl-r:h ekip. Pivo mesto Je osvojil Partizan Črnomelj, ki je porazil vse nastopajoče ekipe. Poleg odbojkarskega tumtrj* so bile izve- Vellk telovadni nastop v Trebnjem Okrajni iveza Partizan Novo maato ln TV~D partizan Trebnje •U v počartltav občinskega praznika TrttbnJ« priredila velik telovadni nastop in okrajno prvenstvo v ljudskem mnogoboju. Priprave ta pokrajinski tlet v Celju *o v novomeškem okraju v polnem teku in na bo pieve«, če trdimo, da bo novomeški okraj od vaah dolenjskih najbolj pripravljen. Za nami ao društven« tekmovanja tn okrajno prvenstvo v Trebnjem, ki je pokazalo te precejšnjo izurjenost tekmovalcev. Ob talko skrbnih pripravah priča. kujemo tu 0035 K*vo. Ktfetft j Biran 4 Stev. 21 Joblanica - največja hidroelehlrarna v Jugoslaviji fn eno od 10. največjih evropskih elektrarn nam že daje vsakih 24 ur milijon in 150.000 kilovatnih ur električne energije Proizvodnja In uporaba električne energije Je eden najiprepričijivejiih dokazov, kakšna je stopnja industrijske razvitosti neke države. Gradiitev električnih central je bila zato v pivi vrsti namiri naporov, da dvignemo nerazvito deželo iz zaostalosti tn ji damo osnovo za vsestranski gospodarski razmah. Desetletna ustvarjalnost v naši domovini je kronana z mnogimi pomembnimi uspehi. Medtem ko je znašala n. pr. proizvodnja električne energije leta 1939 komaj 73 kilovatnih ur na prebivalca v Jugoslaviji, se je le-ta konec 1954 vzpela 2e na 199 kilovatnih ur. Od leta 1947 do konca 1954, smo zgradili in spustili v pogon 23 ttrmičnih in 28 hidroelektrarn «*■ aii skupaj 51 novih električnih central, pri tem niso vštete številne male elektrarne raznih tovarn ln manjših krajev. Ta razmah, kakršnega si v stari Jugoslaviji ne bi mogli pred- j stavljati niti v sanjah, je v ! kratkih 10 letih povečal proiz- ; vodnjo električne energije za ; trikrat. Uspeh je v resnici še j veeji, ker bo večina novih hi- ! drocentral, v katere smo vložili | milijarde dinarjev, začela delati Letos in v prihodnjih letih. Konec marca 1955 smo proslavljali v elektrifikaciji Jugoslavije novo, nadvse pomembno rmago. V p^gon je bila spuščena največja jugoslovanska hi- j drocentrala — Jablanica na I Neretvi blizu Mostarja. Dela na divji reki v Hercegovini so i se začela že pred leti. Med { hercegovskimi hribi je nastalo i novo, 30 kilometrov dolgo je- ' »ero, ki ga na kraju zapira 80 j metrov visok jez. Nekdanje visi i« pota je zalila voda novega, umetna nastalega jezera, kl že goni turbine velikanske centrale. Zdaj delata prva dva agregata, ki dajeta v 24 urah milijon ln 150 tisoč kilovatnih ur elek- Skupno bomo vložili v jabla-nlško hidrocentralo 18 in pol milijard dinarjev, od česar so doslej porabili že nad 10 milijard. Ce prištejemo še vrednost novih cest, zaščitnih nasipov in novih gozdov, ki jih zasajajo v okolici umetnega jablaniškega jezera na Neretvi, bodo znašale vse investicije nad 32 milijard dinarjev. Čeprav Jablanica ni največje gradilišče v Jugoslaviji, pa sodi nova elektrarna vendarle v vrsto 10 največjih evropskih elektrarn. To Betonski gigant, ki je ustavil Neretvo darstvo, naj nam pove nekaj primerjav. Ko bo povsem gotova, bo dajala Jablanica dvakrat več električne energije, kolikor i je pri današnji največji obre-trične energije. Se ta mesec boimenitvi porabijo vsa industrij-aačel delati tretji agregat, trije j «ka podjetja republike Bosne nadaljnji agregati pa bodo pri-j in Hercegovine. Zato bo Jabla-pravljeni za pogon proti koncu j niča pomagala s tokom znatnim prihodnjega leta. Od 1957 dalje ; predeiom v Srbiji, Dalmaciji in bo jablaniška elektrarna dajala (Crni gori. Jablanica bo pove- je elektrarna, ki smo jo od načrta do uresničitve zgradili sami z domačimi strokovnjaki in sodelovanjem številnih naših, po vojni zgrajenih tovarn. Zato je ob otvoritvi nove hidrocentrale predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade med drugim poudaril tudi tole: letno po 720 milijonov kilovatnih ur. Ena sama elektrarna bo dajala tri četrtine celotne proizvodnje električne energije stare Jugoslavije! Kaj pomeni Jablaniška elektrarna za, jugoslovansko gospo- čala oelokupno proizvodnjo električne energije iz leta 1954 za eno petino, kar pomeni poleg ostalih velikih hidro- in termo-central, ki so v gradnji ali tik pred pogonom, na milijone m milijona novih kilovatnih ur. Za mladinski nagradni natečaj Kako sem doživel osvoboditev živel sem na svobodnem •zemlju pod Snežnikom Hajke pa so bile tako pogoste, da to vendar ni bila prava svoboda. Pionirji smo bili oboroženi s skrbno izrezljanim orožjem vseh vrst. Bilo nas je za cel udarni odred in celo štab smo imeli — in zvezo s partizani. Ko smo pasli, smo pustili, da so se krave raztezale po gmajni, mi pa smo strumno korakali po cesti, napadali, prirejali mitinge, med »odmorom« pa posedali na skale, peli in si tovariško podajali »cigareto« iz srobota. Junakom smo podeljeval; odlikovanja — sveže vzbrstele leskove liste. Tiste dni, pred desetimi pomladmi, smo vsi vznemirjeni pričakovali prihod resnične svobode. Približevala se Je naša mlada jugoslovanska vojska na svojem zmagovitem pohodu in ljudje so govorili o junakih — borcih z juga in o belem kruhu. »Osvoboditelji so v sosednji vasi!« je završalo proti večeru Mrslifno smo se pi pravili na sprejem. Okrasili snso biše z zelenjem, pomeli prah s ceste ln kam^r je bilo mogoče, smo p'sa-U parole. Vladalo Je praznična razpoloženje. Pionirji smo bili ie vnaprej pripravljeni s po- zdravnim programom. Stali smo postrojeni, eden s cvetjem v roki, da bi ga izročil borcu na belem konju, ki bo prispel najprej Dva sta imela nalogo čakati na ovinku in dati! znak. Toda padel je mrak in morali smo — malce razočarani spat. Pozno ponoči pa so vaščani postavili lep slavolok iz mlajev. Pred zoro pa so vse iznenadili ustaši, ki so prišla z nasprotne strani. Razkačeni so z nasajenimi bajoneti nagnali ljudi, da so podrli mlaje. Vse so razbili, razcefrali Titovo sliko, vse razmetali in grozili s pokolom. Nenadoma Je na hribu zareg-ijal mitraljez. Nastala je zmeda. Drhal si je poiskala za vasjo med skalami zaklon in srdito je zaprasketalo. To so bili poslednji krči številne sovražne sodr-ge, kl se je nemočna umikala. Toda na vrhu golega hriba so partizani, prezirajoč smrt in so-vraga, plesali kolo in peli. In ne dolgo nato so bili pri naj. Prinesli so svobodo I Vse, kar smo prej pripravili v pozdrav ob svidenju, Je odpadlo. Vse Je postalo preprosto, zato pa prisrčno, nepotvorjeno. Bilo je svečanol Danijel Stirn Novo mesto »Jablanica nas ni prevarila. Danes morajo priznati celo tisti, ki so dvomili, da lahko zgradimo tako veliko stvar brez potrebnih strokovnih izkušenj in znanja, da je poleg strokovnega znanja in izkušenj še nekaj — to je volja in odločnost ljudi, da to zgradimo.« Drobna zanimivost Sest hektarjev velika republika Takto velika republika sicer ne obstoja nikjer, toda ustvariti jo Je hotel italijanski kmetovalec v provinciji Matera, Michele Mulieri. Naveličal se je plačevanja davkov, pa je krat-komalo svoje posestvece proglasil za avtonomno republiko. V Rim je sporočil, da naj — če se hočejo kaj z njim razgovar-jati — imenujejo in pošljejo ambasadorja. Vlada iz Rima je res poslala kar tri ambasadorje, ki so bili obenem policaji. Ti so Mulieriju menda po diplomatsko povedali, da je vse v redu, samo da si mora priskrbeti italijanski potni list, če hoče prekoračiti mejo svoje republike. Potni list pa da stane prav tolikfo, kolikor so znašali njegovi davki skozi vse leto, dokler je bil še italijanski državljan. Potni list velja samo za eno leto. D P D Svoboda v Bršljinu živahno deluje Jeseni 1852 Je bilo v Bršljinu pri Novem mestu ustanovljeno delavsko prosvetno društvo Svoboda. Zasnove društva segajo leto nazaj — Svoboda je nekaka dedinja Železničarja, prosvetnega društva, ki je vključevalo predvsem železničarje. Bršljin-ska Svoboda je bila vseskozi delovno društvo, zadnje leto pa Je pokazala kar presenetljivo dejavnost. Nemajhne zasluge ima pri tem Janez Udovič, njen predsednik. Sprva se je ukvarjalo društvo skoraj izključno s študijem dramskih del, pripravljalo Je več ali manj uspele uprizoritve. Režiserji bršlinske Svobode so bili Schmautz, Bra-toS in Urh. Sedaj pa ima društvo kar sedem delovnih področij. Šahovska sekcija vključuje 26 članov, povečini mladincev. Sekcija je še mlada, ustanovljena je bila nekako pred pol leta. Je vsekakor pametna ustanova, saj je pritegnila precej fantov, ki so preje zabijali večere po gostilnah, v prijetno klubsko sobo. Posebno v zimskih mesecih je zabavno sedeti v topli sobi, poslušati radio in si bistriti um ob šahovski deski. Kar dobri šahisti obetajo postati ti fantje, delavni pa so vsekakor, vsak torek redno igrajo doma, tudi več medkrajevnih turnirjev so že odigrali. Med drugimi so obiskali šahiste 6traške Svobode, potem so jim pa še Stražani vrnili obisk. Radi berejo Tudi knjižnica bršljinske Svobode ni nič starejša kakor šahovska sekcija. Začeli so zelo skromno — posamezne organizacije in ustanove so jim darovale nekaj knjig: Keramika, Republiški odbor sindikata železničarjev v Ljubljani. Kmetijska zadruga Novo mesto, Pionir, Dolenjski list. Tudi iz društvene blagajne je šlo precej denarja za knjige. Danes ima knjižnica nad 600 slovenskih in 40 srbohr-vatskih knjig. Največ je leposlovnih, slede poljudnoznanstvene in strokovne. Knjižnico vestno vodi Bojan Vovk. Ljudje zelo radi bero in žele da bi poslovala dvakrat tedensko, kar 3e bo tudi slej ko prej zgodilo. V dveh mesecih so prebrali 518 knjig. Za marsikatero knjigo je tako zanimanje, da se vsi, ki jo žele prebrati komaj zvrste. Pa ne samo knjige, tudi časopise, revije in različne brošure radi vzamejo v roke. Vse to jim omogoča Društvena čitalnica. Ples je bil tisti, ki je pripeljal v društvo prenekaterega mladinca in mladinko. Včasih je bilo težko dobiti na sestanek 30 ljudi, ko pa so organizirali plesne vaje, jih je takoj prišlo 55. Razumljivo je, da se mladina rada zabava. Za to je poskrbela tudi Svoboda in je združila zabavo s poukom: organizirala je redne plesne vaje pod strokovnim vodstvom tov. Zajca. Pouk je razdeljen v dva dela, najprej zvedo kako se je treba obnašati „Prečuden cvet je v grapi črni..." Z občudovanjem, žalostjo in hvaležnim spoštovanjem se spominjam težkih dni pred (!''s-,:uii leti. Kakor da bi bilo včeraj. Spominjam se borbenega in neustrašnega aktiva SKOJ v Žužemberku, ki je znal prezirati 6mrt in umreti za svobodo. Aktiv je bil po zaslugi Izdajstva v ce- Turistično društvo v Novem mestu Nedavno je imelo redni občni zbor novomeško turistično društvo, ki je res lahko ponosno na svojo uspešno dejavnost teh štirih lat, odkar obstoja. Da je iru Izročil delegat Turistične zveze Slovenije tov. Matajec. Za letos si je društvo postavilo lep načrt — Turistični teden v proslavo 10. obletnice osvobo- bilo njegovo delo uspešno tudi ! ditve, nadaljna skrb za lepotno v lanskem letu, so pričala poročila predsednika Borisa Andri-janiča, tajnika Romana Kobeta in blagajnika Adolfa Turka, ki so hkrati, menda lahko povemo, med najagilnejšlmi člani društva in odbora. Lepo pričevanje uspehov društva v lanskem letu pa je denarna nagrada, ki jo je društvo prejelo od Turistične zveze Slovenije in diploma, ki jo je društvu na občnem zbo- Cbisk dolenjskih spomenikov N0B Prejšnjo soboto Je kolektiv Muzeja narodne osvoboditve Slovenije iz LJubljane obiskal Bazo 20. Hidrati je obiskal še partizansko bolnišnico Jelendol, ki je nedaleč stran od Baze 20 na Rogu. Popoldne istega dne je kolektiv obiskal Še zgodovinske kraje v Beli krajini, «i ogledal Belokranjski muzej v Metliki, v nedeljo dopoldne pa še Dolenjski muzej v Novem mestu. Taki kolektivni obiiski so prijeten izlet ra vsakogar, hkrati pa je to oddolžitev spominu zgodovinskih dogodkov v času NOB. lice Novega mesta, zavarovanje otočka v Krki na Loki, povezava z ostalimi Turističnimi društvi na Dolenjskem, pomoč pri ustanavljanju novih društev itd. Lepo pobudo je dal delovni predsednik ing. Zobec: društvo naj bi posredovalo, da bi bil vsaj en dan na leto na naših šolah posvečen turistični vzgoji mladine (o tem bomo v našem listu prinesli poseben članek). Pred občnim zborom so člani gledali tri kratke {ozkotračne kulturne filme. Novemu odboru spet predseduje Boris Andrija-nič. m n *w i ►Iv to** H EN*10 MARJBOA V prihodnji Številki bomo začeli objavljati podlistek Iva Pirkoviča BEG ČEVLJARJA KUNSTKA iz novomeške bolnišnice loti poklan, le Hrovatova Ančka iz Zagradca se je iztrgala iz rok krvavih božjih klavcev za vera Ta >prečudni cvet v grapi črni« je onemel, mi pa ostanemo z njimi čistih src, polni hvaležne ljubezni do njih. Divje hajke božjih klavcev, ki so za seboj puščale samo krvave sledove svojega verskega poslanstva: umor, rop in požig, so nenehno vpada le v dolino Krke; iz teh borb je zrasel in o jeklen el skojevski aktiv tovarišic Til-ke Dular, Ljube Hotko Vere Pire, Anice Zalašček, Elke Jerič, Sonje Hotko i u še živeče Ančke Hrovat iz Zagradca, ki je z vseniL sJilami pomagal i širiti _ ogenj upora proti izdajalski sodrgi. Ker so bili vpadi vedno p gostejši, se je akni v shajal skrivoma. Svečano je bilo takrat, ko je kurir prinesel aktivu nove skojesmm legitimacije, ki so bile tiskane nekje v skritih partizanskih tiskarnah. Moja sestra Ljub*, ki je bila takrat sekretarka SKOJa, je imela nalogo, da razdeli legi limacije. K sebi je poklicala vero Pvrc, mlado in prt-kaljeno mladinko. Skrbno sta prebirali legitimacije in vsako posebej pretehtavali. Vidiš, tale na ni vredna da prejme legitimacijo je dejala Vera in utihnila. Vsi smo si bili edini, da je ni bila vredna. M u>ni trenutek je prekinila Ljuba: Vedite, ta nas bo izdala! Da, da je še dodala Vera, i/dala. Leto (944 Je bilo pri kraju; nastopilo j«* 1945. Nemške horde in njihovi priskledniki so se povsod umikali ln prihrumeli tudi nad Zu/emberk. Ni trajalo dolgo in izdajstvo je vzbrstelo kot bohotni plevel med pšeničnim klasjem. ( Hotni aktiv SKOJa je hit Izdan in zverinsko poklan. Ugasnila so mlada življenja, polna moči. 1'gnsle so črne oči drage mi Vere. ki so Se mrtve zrle v pomladni dih in klicale po maščevanju. Razbiti obrazi Sonje, Elke, Anice in THke so negibno obležali v krvi, skrivnostno Ljubo pa skoraj ni bilo spoznati. Za izdajalca je bila res bogata, prebogata žetev, ki se je proslavila ob bogato obloženi mizi nakradenega mesa, vina in dobrot. Izdajalsko veselje ni trajalo dolgo. Krvava nit se je vlekla preko Ljubljane, Gorenjske tja na Koroško, in se neslavno zaključila. In danes? Predraga moja Vera, Ljuba, Tilka, Anica, El-ka in Sonja! Hjul bi, da bi čuli vsi, ki ste nam kovali svobodo: sramotni madež še ni opran! In v mojem srcu niso ponehale bolečine, ne se zacelile rane. Mi ostanemo z njimi čistih src. za nas ostanejo kot — prečudni cvet v grapi črni. SI Hotko na cesti, v vlaku, na potovanju, kako se pozdravlja, skratka dobivajo osnove uglajenega vedenja li. nastopa, ki je mladeanu človeku tako zelo potreben. Drugi del te šole pa je izpopolnjen s plesom. Tečaj je trajal skoraj vso zimo. Mladina se je dostojno zabavala, hkrati pa mars.kaj naučila. Dobri pevci so v Bršljinu že od nekdaj. Svoboda jih je združila, pod strokovnim vodstvom lepo napredujejo. Imajo moški in ženski pevski zbor. Oba vodi prof. Jazbec, ki ju je z rednimi vajami že precej izuril. Uspešnejši je ženski pevski zbor, ki je po številu močnejši, pa tudi članice imajo več možnosti, da se redno udeležujejo vaj kot pa člani, kl so po većini železničarji in imajo službeni turnus. Ženski pevski zbor je imel že več uspelih nastopov: za Dan žena, Praznik železničarjev, na prvomajski proslavi. V nedeljo L maja je ženski pevski zbor uspešno nastopil v Stopičah. Menijo, da bodo kmalu lahko mislili na ustanovitev mešanega zbora, ki bo društvo še bolj obogatil. To se bo zgodilo kar najhitreje, kaj 14 3. julija bi se na festivalu, ki bo organiziran v novomeškem Portovalu, že radi postavili i njim. Ljudska univerza je ena izmed delovnih področij bršljinske Svobode. Organizira predavanja, ki seznanjajo poslušalce z družbenim in političnim življenjem doma, in po svetu, dalje predavanja o kmetijstvu, zdravstvu, vzgoji otrok in podobnem Ljudje se za predavanja precej zanimajo, a je težko najti čas, ki bi vsem odgovarjal. 70% delavcev in uslužbencev stanuje namreč izven Bršljina in se zvečer vozijo domov. Tako pravi predsednik Svobode tov. Udovič, ko ga sprašujem o načrtih za prihodnost. V poletnih mesecih bo Hudi teže dobiti skupaj kot je bilo to pozimi, vendar Je delovna disciplina članstva že tolikšna, da bodo uspeli. Pevci, tamburaši, knjižnica in Ljudska univerza bodo v bodoče še bolj delavni. Želeti je, da bi bilo tako tudi z dramskim odsekom, ki letos vztrajno spi, čeprav jih ljudje zelo radi vidijo na odru. Pevski zbor in tamburaši bodo kot gostje nastopali v raznih krajih, kjer bodo pokazali uspeh svojega dela. Taka gostovanja bodo članom pomenila hkrati lepe izlete na naše podeželje. Velika volja In delavnost bršljinskih svobodašev sta poroka za upeh tega delavskega prosvetnega društva. Danica Zupanči« OKROGLE BODIČASTE VZROK STAROSTI Slavni kavboj Jhni Parker je slavil svojo stoletnico. Pa ga vprašajo radovedni novinarji; »No, Jim, povejte nam, kako ste dosegli tako starost?« »Kako sem jo dosegel? Policiji se moram zahvaliti.'« »Policiji? Kako to?« »Gotovo se kateri vas spominja, kako je bil ubit Sancho Veneto. No, svoji stoletnici se moram zahvaliti dejstvu, da policija ni mogla odkriti, kdo je ubil Sancha Veneta..,« KOEKSISTENCA »Jaka, zmeraj berem po časopisih besedo Jcoeksistenca*. Kaj pa jie to?* »No, U bom povedal nekaj primerov. Koeksistenca je: če pes in mačka jesta iz iste sklede... če Nemci naredijo slovenski film... če se družba pijanih prijateljev pretepa med sabo ... če je v vinski kleti vodovod ... če trgovina z železnino prodaja parket.., če... ZA GENERALA BO ZE Korenčkov Matic iz Pod-skalce je bil star te 65 let, ko je Izbruhnila prva svetovna vojna. Pa jo mahne h komisiji v Novo mesto. »No, kaj bo očka?« ga vpraša vojaški referent »I, v vojsko bi rad/« — »Vi v vojsko?« Tako star in le s tako častitljivo brado! Take-ga vojaka pa res ne potrebuje monarhija.« »Kaj vojaka! Za tega dpi nisem, ampak kriki-nepa generala pa gotovo po* — trebujete/« POPOTNE MALHE Prvomajski prarn'ki so že daleč za nami. a znanci me 4; aprasui jejo, kako sem jih p rezu ve!, fcot po navadi, dragi moji ()i'i sem še bolj odprl, uše-ss še bolj nategnil ter pobiral drobtine za svojo malluco. Ob tak h prilikuh vedno kaj pade ▼»njo. Vroče Je bilo, presneto vro-6© /.a prvega niaja, in U vročina podkurjena s prvomajskim razpoložen jem me je pognala v Sodraž.ico na vele— Bebavo. Krščen Mati j ček, tako Seno 0| /.elitnii, d,t je vse teklo od mi/! A i upe k kaplj;<-a, ha, je bila pa p rima — (v (lomu Partizana namreč): Se dolca dva dni Ml je po nji črvi-cilo po črevih. Pa so prodajali tam rudi primerne aren i je t obliki likerja in podobnih kuhanih in žganih tdfcoMn, In so bile te tekoeine imk drage Itot armije, tn je za ksstcHl •do procentov drpale kol ob»i-papMV KAcft le fcSelt. prvi nvnj M vsak d/wi, wti. »liani kadar raias" priliko, so si mislili prodajalci, jaz pa sem jo mahnil naravnost proti Gori. Vleklo me je^ na ogled tiaie slavne zadružne šiacune za katero so mi pravili možje zadružniki, da jo bodo kmalu popolnoma prev/eli v samoti j i r;: \ -Ijanje mi^i, podgane in drugi taki štirin<»/;ii iijtr.ivij«či_ ki iuiiajo že sedaj gluvno bledo, Kaj hočemo, so tarnali, pa -i ni j i ni svetoval naj p>ič zidajo novo štacuno ali pa kupijo krdelo pridnih muck. Druge pomoči res ni. V R.bniei se mi je v srce /.acviiiiiilti zdravstvena služba, ki za oprav 1 junje svoje odgovorne naloge na obširnem okolišu še zmeraj upornblja samo osnovno priHiueiuo sredstvo — dvoje nog. Do drugih prometnih sredstev ne prid»\ pa čf* se na glavo postavi. V tem sva si zdravstvena služba v P.ibnioi - in še marsikje — in jaz čisto enaka, zato take težave t<>! ko U>lj razumem, pomagati pa ne morem. Posebno poglavje v Ribnici r sv.»je si tolmači jo m-del jivost oblasti eianovahii v olninski stavbi v Trebnjem štev. II. Ce imajo hišni svet, ki i/daja navodifa glede mla in Mttofe v stavbi, naj jih št1 sam i/vnja, uiko si mislijo. Kdo dru.'i'i pa naj vend ir či sti greznico kot Člani htfnnjP sveta, a? Kaj mislite, da jo o< tisti stanovalec čistil, ki po poklicn, dolžnosti čisti jarke,. MOi in tja pn tudi svojemu nadrejenemu k^lo, poleg tega pa mora nergati in pomagati kolegom pri kopanju vino-fndov tudi med delovnim č«-som? Ne, to vendar ne gre. Zato je odbor hišnega a veta s 100 oustotniin invalidom vred ipoštovana točka llifodnfifi športa je Pij moga. Običajno *»e obe točki združita z udeleženci in rekviziti vred. Najboljši uspehi pri taki skupni točki se navadno ocenjujejo 7A Krko v Novem mestu. Zelo interesantno pa je da so Su-bokrajnčani pri teh ocenjevanjih izredno skromni in se na v*e nnčine, mairari tudi s prisego, branijo in otopajo pri- lepo Oditi] gfnsniCO. Tak hišni svet ln si vsakdo želel, kaj? I/. Suhe krajine mi tudi spOTOinjO, da se pri njih narodni (ali nerodni) šport zelo le)m> ra/vija, kot kaže "lika. Ie vrste narodni š|uirt troje /" na vvuk] olieeti n ji veseli'-ali in zegnanjih. Najbolj množična udeležba je po navadi pri torki Premlatipa, ki se i/-Vrija ob vsai'k priliki, včasih hidi pod drugačnim imenom. DriLga izredno priljubljen* in /nanj J.i, skromnost je res lepa ■ i dnortt, samo da hi bila lmlj na mestu prj izvajanju teg« iuirodnega S[>orta, kot pri konrni oceni in sprejema nju priznanja. Iz Poljanske doline oJ> Kol pi so mi sporočili, naj princ sem k n j i ni ricinusa, ker razsaja zaprtje Zdravstvena p sUija že dolgo boleha na tej bolezni, pa tudi r kmetijski radrugi v Predgrađu se rada pojavi, če gre uslužbenec sln/.beuo na potovanje, čeprav na sodišče. Da se ne bi ta bole/en lotila Še potrošnikov v gornjem koncu dolino, im je ob takih dneh dana pri-ika, da se sprehodijo do KZ Stari trg, če kako stvar rabijo. Tudi Starolržanom lx>jda juhiea bolj tekne, odkar hodijo po meso v Sodevce, kor njuO? mesar Štrajka za enakopravnost s predgrajskim. Sicet J>a je to že stara znana zadeva, kot je ž.e davno javna tajnost, da je Zadružni doni s svojim stalnim preureja njem vir rednega zaslužka za posameznike — za tiste, ki del,) jo, n I i pa za tiste, ki samo nadzirajo T imenu investitor j«, posebno Če so kje od stolčkov. I pa m, da bodo stric revizor kaj več določnega po-»'■d.ili n/i obeti* m /JH>ril KZ 1'rislfiad. ki se za čudo dolgo odlaša. Prepričan sem, da lxxlo ob tej priliki zadružniki lud, pogovorili s svojim vodstvom, zakaj je /adruga prodajali umetna gnojila članom — kmetovalcem letošnjo leto brc/ regresa medtem kit so gu drugod prodajali 1 Xv~ presom, kot tudi kmečko orodje, česar pa ta zadruga ■ ■ do pred nekaj dni ni prodajala. Gotovo ImkIo tudi po-jasnili, kdo bo povrnil ziidru/. pokom rnzUko za predraga umetna gnojila. Po navadi rabi čoln || prevoz pod mostom, t Dolu ob Kolpi pa je ravno narobe. Čoln bi nujno potrebovali za prevoz po mostu, kajti j« na njem več vode kot pod njim in če umazana je. Se dobro, da se kdo ne spomni, da bi prevrtal luknjo skozi most, kajti potem bi se to prelepo blatno jezero se- presušilo. Vsekakor ga jo treba ohraniti kot krajevno znamenitost. Zdi se mi še potrebno povedati, da so črnomaljske trgovine grdo izkoristile uradno < • I ;ot......t t ržnega in speklorja, zato zaAajes dni v izložbah, vsaj v največji trgovini ob mostu, na blagu ni bilo cen* Sicer pa je to že stara inJcD* reninjeuia stvar v Črnomlju in ta reč 10. maja ni bila ni-ii prvi,-, pa verjetno tudi n« zadnjič. Pregovora, da kdor več seje, bo tudi več žel. se "u /di, da so se v Črnomlja maja le nekoliko v začetku preveč držali, se ceW «^sto od posta j,w do l/ok« so na gosto posejali z ovsomv Menda so računal, na lep pridelek z ozi» r"in De to, da je na cestj do- vol j dobri --a |*noja in blata, odnosne prahu, ker ga niheo redno ne odstranjuje. Zrnvea tega še kdo od Časa do časa to podlago na cesti zalije ■ prvovrstno gnojnico ob vsakem dnevnem čaMi, Na v'lio \ 'm 11 m po rojem pa mislim, da se ta setev ovsa ne U» izplačala. Na j l>o dovolj za danee. Tj«. po vas pozdravlja val Janez Popotni |