Ravnopravnost, kakor jo nemški nstavaki umevajo. Po volji cesarja Karla VI., očeta slavnoznane Maiije Teiezije in tudi po oktoberski diplomi sedaujega cesarja Franca Jožefa I., bi iinele vse dežele avstrijanskega cesarstva pridržati svoje starodavne pravice in samostaluost v domačib deželnih zadevab. Tega pa neraški liberalci niso dali veljati. Zakaj ne? Iz same gospodstvaželjuosti, kateio so boteli raztegnoti nad vse narode v Avstiiji, le Ogersko so pustili Magjarom. Vendar vldjiib cesarski besedt so nemški liberalni nstavaki vse dosegnili. To pa zato, ker so sami zviti politikarji in v poslednjem svojem cilu vselej edini; med tem ko snio jibovi nasprotniki med eeboj vedno — nesložni. Netnci so dobro spoznali, da saraostalnost posameznih dežel jihovej gospodstvaželjnosti nebi bila ugodna. Gospodarili bi le ondi, kder so po številu v vecini, n. pr. na Gornjem in Spodnjem Avstiijskem, Tirolskem itd., drugod bi imeli Slavjani prvo besedo, n. pr. na Ceskem, Moravskem, Kranjskem. Ali Nemec liberalec je botel vse stiahovati. Zato je više 10 let delal na to, da bi deželam pobral starodavno saniostalnost ter jih zastopnike zvabil in stla5il v edeni veliki dunajski državni zbor ali rajhsrath, kder imajo Nemci liberalci ve6ino in tako gospodujejo 5rez vse od sasko-pruske meje na Ceskem do Kotora v Dalmaciji: 8 milijonov Nemcev zapoveduje 11 niilijonom Slavjanov. Kajti tudi veejega števila Slavjanov zapreke so vedeli Nemci odpiaviti po umetno sostavljenem volilnem redu za državni zbor. Po tem redu (?) morajo nemški ustavaki imeti večino na vsak na5in. Poiskali so si narnreč po vseh deželah svoje ljudi in jira dali veliko več glasov, kakor bi jim šlo. Takib svojib Ijudi so nasli najve5 po mestih in trgih, po trgovinskih zbornicah in pii velikih posestnikih. Tem go dali 5iez mero veliko glasov, med tern ko so jih kmetskim ljudem pnstiigli. V dokaz naj slnžijo slede5e stevilke. Na Českem je 543 velikih posestnikov, ki pla5ujejo 3,010.780 fl. da5e in volijo 23 poslancev, 1,090.772 mestjanov, ki plačujejo 4,489.970 fl. da5e in volijo 32 posl., trgovinska zboraica (zopet mestjani) voli 7 posl. in 4.044.703 kmetijskih ljudi, ki plačujejo 9 mil. 737.241 fl. dače in volijo 3O poslancev. To vvam je ravnopravnost (?), da se Bogu usmili. Številke kažejo, da človek, kedar se gre za liberalno gospodstvaželjnost, še toliko ne velja, kolikor plača. Kmetski stan je ne.uilo zadet. Pomagajti si ne raore. Tako so nemški liberalni ustavaki dospeli do gospodstva po vsej Cizlajtaniji. Upirali so se jim sicer Slavjani in izmed Nemcev tako imenovana pravna stranka. Ali do sedaj brez uspeba, ker biez potrebne edinosti. Poljaci in Rusini so odstopili, Dalmatinci vselej omahovali in naposled so še Mladoslovenci in Mladočehi svoje brate zapustili in vstopili v nemškoustavaski - liberalni - tabor — prave izdajice. Le Staročehi se bornjejo vedno, znatuo in vstrajno zoper izdajice Mlado5ehe in nemške ustavake. Ravno te dni so zopet sijajno zmagali. MladoSehi so postavili 11 kandidatov; vsi so propadli razve enega. Nemci ustavaki pa še kandidatov niso povsod upali postaviti. Voljeni bili so zopet staroSeski poslanci. Zopet so Cebi slovesno pokazali, da ne marajo za dunajski državni zbor, da krepko varujejo pravice staroslavne 5eske dežele. To je lepo in veselo!