List 27. Tečaj L I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za dvakrat 2 kr za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". 4 Ljubljani 1. julija 1892 Kmalu so se pa pokazala mala nasprotja mej i- Politiški oddelek. - r» Herbst. soboto umrl je na Dunaji bivši vodja levi Herbstom in vlado, ki so se vedno bolj poostrovala in pri vela do tega, da je levica dogospodarila. Ko se Herbst jel upirati bosenski politiki je napravil razpor mej levičarji, kateri niso mogli več sestaviti nobene vlade. Tako je Herbst mnogo pripomogel, da je prišel Taaffe. čarjev Eduvard Herbst. Ime tega moža je tesno združeno Herbstova zvezda je sedaj jela temneti. Novi vladi je z zgodovino avstrijskega parlamentarnega življenja Bil močno nasprotoval, a s tem le to dosegel, da so nenaško je vedno velik nasprotnik. Slovanov, zlasti pa češkega liberalni člani izstopili iz ministerstva in se je grof državnega. prava. On je nekoč se v češkem deželnem Taaffe moral bolj opreti na Slovane. zboru izrekel, da njegova stranka teži na Dunaj. Da ni Seme, katero je Herbst sejal, je na Češkem zanj bilo njega, kdo ve, če bi koncem šestega desetletja ne jelo roditi kaj neugoden sad. Porodila se je odločnejša bili Čehi dosegli svojih državnih pravic. Samo Auerspergi nemška stranka, kateri se je Herbst zdel vse prezmeren bi morda ne bili mogli se toliko upirati, ker bi meščan- in preveč prijenljiv. Pri državnozborskih volitvah 1885. skih elementov ne bili imeli na svoji strani. On je pa leta se je moral iz svojega dotedanjega volilnega okraja znal vse liberalne Nemce pridobiti proti federalizmu. šluknovskega umakniti dr. Pirquetu. Pokojnik rodil se je dne 9. septembra 1820. leta pri volitvi propal. Tako mu je Prahatici je pa skazovala hvaležnost na Dunaji, kjer je tudi dovršil pravoznanske študije. stranka za katero je vse življenje deloval. dunajskem 1843. leta je postal doktor in je kot suplent jel pouča- notranjem mestu je dobil potem jeden mandat, da je ostal vati na vseučilišči. 1847. leta je bil imenovan profesorjem državni poslanec. Videlo se mu je pa, da ga nehvaležnost v kazenskega prava na tedaj se nemškem 'vseučilišči v svojih pristašev zelo žali. Kot poslanec dunajskega mesta Levovu, od kodar se je 1858. 1. preseiil na vseučilišče ni več igral te vloge, kakor poprej. Vodstvo levice je v Prago. začetku parlamentarne dobe ga je poslal okraj šluknovski v deželni zbor. tega časa je vedno parlamentarno deloval. Njegovo ime je posebno prejšnjem delovanji ni bilo več duha ne sluha polagoma prešlo od Herbsta v roko Plenerju. Bilj je 4 nedavno še načelnik kazenskemu odseku, ali o njegovem Skoro bolj zaslovelo pod Belcredijevim ministerstvom, kadar v hudih govorih se upiral vladnim dobrim nameram. le bi ekli da bil že politi mrtev, če tudi je že nje govo ime pomenjalo cel program parlamentu ga za Koncem 1867. leta je postal pravosodni minister, torej ne bodo pogrešali. Vse bode šlo gladko brez njega tako imenovanega meščanskega ministerstva. Starejši Slovenci se še dobro spominjajo te vlade, ki je zlasti na naprej, kakor je dosedaj. Tudi za levico smrt Herbstova « v sedaj ni nobena posebna zguba več. Češkem posebno kruto postopala. Nam Slovencem tudi ni bila naklonj zborovanja Tedaj ali dovoljevala je pa nam svoboda so bili po Slovenskem mnogi tabori; Politični pregled. ki so mnogo pripomogli razširjenju narodne zavesti. Državni zbor seji poslanske zbornice dne V aprilu 1870. leta je to ministerstvo odstopilo in Herbst postal vodja opozicije, ter je hudo pobijal Potockega odstopu Posl Pl m je « Hohenwartovo vlado. Po Hohenwartovem prišel 21. junija stavi se najprve vec interpelacij in nujnih predlogov glede podpore po uimah poškodovanih krajev nasvetuje, da naj se voli komisija, ki naj presoja sklepe poslanske in gosposke zbornice glede podpore državnim uradnikom na krmilo Auersperg, Herbst je pa vodil v in stori konečne ukrepe. Obe zbornici volili naj bi po devet zbornici vladno stranko. članov. Predlog obvelja. Isti poslanec predlaga v imenu bud r 214 g etuega odseka, da naj se prične razprava v nekaterih nujaih predlogih glede podpore po iiimah poškodovanim krajem. Predlog so potrgali dvojezične napise in jih namestili s čisto ob veli posl. dr. K at h poroča o tem in predla „Visoka vlada se pozivlje, da ukaže točno preiskavo o škodah, nastalih po iiimah v raznih deželah, zlasti na Dolenjem Avstrijskem, Gorenjem Avstrijskem, na Moravi, na Kranjskem skimi. Prav seveda jim ni bilo v " Cehov pozdravit vladarja. Hohenwartov klub. — da je nem- prišlo tudi mnogo političnih okrajih Črnomelj, Kršk N ter na češkem v Bukov mesto) kaže neki izstopiti i azpor kluba \ m prebivalstvom pomanjkanj če je vsled uim nastalo mej Levica naj zakonitim potem tirj v pod da mu V Hohenwartovem klubu se nemških konservativcev baje že misli o vati poseben klub. pojde k njemu Piener, Ko Taaffe ozdrav kaj vse levičarji zahtev Kakor se pa iz poro potrebnih kreditov " Ko je predlog podpiralo več poslancev vladnih listov da posneti, sedaj vladi še malo preseda levičarska zprejel se je ta jedno Na to P • v se nadaljevanje predrznost razprave o urejenji stavbinskih obrtov. Vladni zastopnik baron Plappart razmotrava predloga posl. Zallingerja in grofa Pininskega, ki zagovarjata nižo vr: bila potreba in se ne protivi predlogu posl. se določitev prepusti Bog ve kaj obljubil. Lev torej pričakovati, da Taaffe Plenerju ne bode pa pridejo v ojim kričanjem krajih, rofa Pininske to stavbenih mojstrov v ce nicesa ne dosežejo, uradniških imenovanj so tako razburili prebivalstv kaj kočljiv položaj, zaradi nekaterih da bodo volilci v se zahtevali da naj pojdej v & priporoča da deželnim zborom naj bode bolj gledala na nemške težnj v Štajerskem pobij pa predlog posl. Zallingerja, ki želi neko gibanj da naj dotičae kraje določijo politična oblastv zagovarja posl. Zallin Posl. Rog predlog, za slučaj pa ko bi ta začenja jako nevarno. Hrvaško. mej Nemci opozicijo Na uteofi ce lada ne se že biti levičarjem Vlada namerava deželnemu zboru toda Ko so govorili še poslanci B o h a t v , Zal predlog ne obveljal, podpira predlog grofa Pininskeg z neko premembo. linger in dr. Pattai vsprejel seje grofa Pininskega predlo Eazprava o tem predmetu se na to prekine. Posl. dr. Lueg( ložiti načrt zakona, da se jugoslovanska akademija prekrsti kraljevo hrvaško akademijo znanostij. pred- V Ogersko ari se boj da se interpeluje vlado' zaradi „bestijalične 1895. leta ob tisočletnici ogerske držav nj i h tava ne obne in z alo Ö obnašanja policij sproti občinstvu pri prihodu kneza Bismarcka na Dunaj darj rabili so orožje in ranili vec oseb 3 na- Ee- V istem smislu v ze mislijo, da se razstav opusti rej Galicija. Zadnji čas je vlada razpustila več občinskih interpelovala sta tudi posl. Hauck in dr. Bareuther stroge preiskave. zahtevaj zastopov zaradi nerednega gospodarstva. Računi so malokje v redu. V seji dne 24. junija predlaga posl. Jaw or s k naj zbornica reši predlog, ki pooblašča lado leznico veže južno Nemčij podržaviti da v ze- Nemčija in Italija za- pustila je Nemčijo se po Laška kraljevska dvojica domov, nemški cesar pa se s severnimi deželami. Predlosr O se vsprejme in istotako se po kratki razpravi vsprejme reso- lucija, ki gre na to, da mogoče Po naj se ta žt^leznica podi prej ko je podal k pomorskim manevrom. Dnevi poseta dveh vladarj so minoli. Časopisje na vse strani razmotrav obeh vladarjev in skega ministra m odgovoru neke interpelacije od strani poljedel škega po izročitvi nekaj nujnih predlo podpore, za škode, ki so jih napravile toča, povodnji itd" lede ministra Brina. Cap razne govore poklada veliko važnost na pogövore nem- i vnanjega državnega kancelarja Caprivij Brin sta mend pok da se vjemata vseh ažaej se nadaljuje razprava o stavbenih obrtih lag Posl. Zali i ng pred laškega v svojih pogovorih ropejskih vpra- roko da morajo stavbeni mojstri ne samo po v to odločenih anjih in da sta pripravljena iti v vsem drug drugemu na iti. Sploh se je s posetom laškega kralj nemške krajih, temveč povsod rabiti tesarje za tesarska dela, k ga cesarja zveza, ki veže obe državi, močno okrepila. Francozom seveda seke za kamnoseška dela, itd. itd. Poslanec Kram terega je to ni ključaničarje za kliučaničarska dela po v V • in napadajo Italij posl VVidm da naj določi tiste kraj af se odločno protivi predlogu že v prejšnji seji stavil in kjer j neizprašanim obrtnikom, politi je poizvedelo mnenje dež odborom. Govornik , ka-tirja, dati koncesije za stavbe tudi 10 oblastvo odbora, ne pa soglasno z deželnim , da je deželne odbore smatrati za iskat pomoči iz finančne zadrege, da pa te da je šla v Nemčij dobila da sta nemški cesar in laški kralj pač dobra osebna prijatelji da pa se glede političnih od in sta se kot taka tudi razšla nošajev mej obema državama ne razumeta in sicer potem, ko moreta drug za druge da politi ne ničesar storiti. Tako in " to • v važnejšo korporacijo nego državna oblastva in toplo podp pa Italij se huje eda največ zato, ker so hudi cer pa njih trditve ne bodo Posl Z Zallingerjev predlog, predlog in zavrača prav odločno posl. Widmanna zagovarja Zallin se je s svojim predlogom pokazal nasprotnika avtonomistov. Vladni zastopnik Plappart ugovarja Zallingerjevemu predlogu, glede Widmannovega predloga se pa izreče ugodno in pravi, da je centralni vladi dati več pravice nego deželnim odborom sta govorila še posl dr. Pattai in Engel za Zallin predlog, poslanca Habich in Ko pišejo francoski listi, sovražniki Nemčije in povsem verojetne. Bismarck bivš tečene dni na Dunaji jega sina. Nekateri velikonemški Dunajčani so hoteli napraviti velikanske ovacije, te pa je policija večinoma zabranila. Tudi na vo; državni kancelar nemški bival je pre- prisostval poroki svo- namena. da mu seveda pozdravljali Pa proti Dunaji so ga Velikonemci burno edo zakaj. Cesarja Bismarck Dunaj temu predlo vspresjel se je Zallin grof Pininski pa se izrekla proti obiskal, kar pa je menda največ zaprečil nemški veleposlanik predlog s 87 gla na Dunaj to na migijej iz Berolina Vidi se torej sovi proti 74. Levica je bila s tem izidom glasovanja pre senečena in poročevalec Exner odpovedal se je vsled tega glasovanj a nadalj nemu mej nemškim cesarjem Viljemom da je Bismarckom veliko sprotje še, ki se ne bode najbrže nikoli porav V na- vsem lenhof stavi poročanju predlog, da naj Posl Ho fm an n - \Vel se Bismarck oficijelno dosti častil se poslancev za mesto Grradec. V tej seji izvolila pomnoži število državnih slav komisij zavnim uradnikom članov zaradi določitve draginjskih priklad se je tudi dr- minila. Rusija znamenje, da je njes^ova Odbor v podporo stradajočim se je el Meni se namreč, da je lakota ponehala in da ljudstvo ne po trebuje več podpore. V resnici pa temu ni tako temveč peljal Cesar na Moravskem Cesar se je v nedelj pri avstrijskemu zveznemu streljanju v Brno. Nemci v obratno. Odbor imel bi bil še dosti dela, posebno če se ni mogel dosti pridelati. V vsem misli da kmet dozdaj še Brnu so vse storili da etu pokažejo, da je Br čisto lada glede lakote mnenje, da ta ni bila popa posledica slabe nemško mesto. Celo z ulic, po katerih se je imel cesar voziti letine, temveč izvir slabega gospodarstva. Vlada je to spre videla in sedaj bavi se z vprašanjem, kako bi bilo temu od 215 pomoči Sklenilo se je kmete nagovarjati, naj se izselijo v Kuhaj 500 g prožiljke v 1 1 2 vode celo uro 9 Sibirijo in si naj ondi ustvarijo svoje nove domove. Mnogo se jih je že oglasilo, da se izselijo. Vlada dela v to potrebne priprave in ko se že započeta gradnja sibirske žt^leznice do- gotovi, sedaj v sredini Rusije zamorejo pomoči v potem pa precedi. Poleg tega raztopi 120 gf železnega sme se v resnici pričakovati, da si kmetje nastanjeni do blagostanja. Svetlo Grško Staro ministerstvo se je razšlo in imenovalo novo. Predsednikom in ob ednem finančnim ministrom izbi vitrijola v 250 g vode in zmešaj obe raztopini. Anilinske vijoličaste namake. vijoličasta: 150^ methyl-vijoličaste (Methylviolete) ^kg vode. Temno-vijoličasta: 150^ methyl-vijoličaste, 3% je Trikupis. Druga ministerska mesta oddala so se pa tudi dežnice. stranka Trikupisovim somišljenikom. Protikraljeva poražena in na krmilu zopet dinastiji udano ministerstvo. torej Angleško. zpustila. Stranke Angleška zbornica se bode v kratkem že s edaj močno agituj na olitev. Konservativna dosedaj stvom Salisbui dela na vse preteg ?jo in se pripravljajo adujoča stranka pod vod- da bi se obdržala na Eiidečkasto-vijoličasta: 150 ^f methyl-vijoličaste, 30 g fuhsina, 4 kg dežnice. Modrikasto-vijoličasta: 150 g methyl-vijoličaste, 30 a Bleu de lumiere, 3 kg dežnice. 8.) S mak jednem kilogramu vode krmilu. Pa tudi nasprotna liberalna stranka ne miruje in se kuhaj 100 stolčenih šišk pol ure, ko se ohladi, pripravlja skrbno na volitveni boi. Nien vodia Gladstone ^ „i^ä; o a olitv boj vodj bladstone odlij, izdal je že volilni oklic. Y tem volilaem oklici se posebno naglasa, da se mor zboljšati razmere delav \ caso- kar je čistega in v to vloži lesove m deni v raztopino 10^ železnega vitrijola in 600^ 4 ure. Potem jih « mrzle se bavi s tem oklicem, konservativci ga obsojajo, češ da Pi obseza pr'otislo vode tej aztopini naj leži les jedno uro. Ko se je in da je zvijačno sestavljen in da mu je les posušil zdrgni ga s krtačo, namočeno v raztopini namera le volilce loviti v zanjke liberalizma, liberalni listi ga jq ^ goluna v 180 vode. Če je barva prebleda, naj se pa hvalijo rekoč, da bo napt dober tis in pripomogel k Pa naj bo že tako ali tako, vsekako vedeti se srečni zmagi, mora, da so vsi volilni oklici vablj ves proces še jedenkrat ponovi m peljivi in če je Kuhaj pol 1 del selja (Orseille) v 10 delih morebiti Gladstone v svojem oklici tudi malo pretiraval vode to • v nic, liberalcem raztopino namoči les, potem pa še z razto- v ^ bo izid volitev, se gotovega ne ve še pino solitarno-kislega železnega oksida. Ce je bilo v raz-a prav boje se konservativci, da ne bi podlegli proti železa odveč, je les konečno nekoliko rumenkast; lahko razumno Kak Amerika. Demokratje izbrali so na svojem volil- skem shodu skoraj ednoglasno. kakor je bilo tudi pri- čakovati Clevelanda za kandidata. Boj pri volitvah obeta če ga je bilo premalo, pa modrikast. Če v tem slučaji pridenemo še nekoliko pepeljike, je namaka čisto modra. mizarji rabijo radi naslednjo sivo namako. biti hud, kajti demokratje so dobro organizovani, in kdo ve, če Stari Izpod brusa se pobere in posname ona fina sipa in blato t ne bode njihov kandidat res prodrl proti republičanskemu ki se nabira pod njim tem blatu mora les do kandidatu Harrisonu in voljen predsednikom Zjedinjenih držav. tedne ležati, da postane siv. e 1 = 1 = Obrtnija. Svetlo leznega vitrijola v 1 namako dobiš, ako kuhaš 150 0 že 1 2 dežnice ali potočne vode ter najpi vrelo s to Nekaj o lesnih namakah (Holzbeizen.) (Dalje.) raztopino les napojiš, potem pa prevlečeš z aztopino 30 g šiškove kisline (Pyrogallussäure) v 1 kg dežnice ali potočne vode Modro-siva namaka se edi tako, kakor prejšna samo da se vzame 350 q železnega vitrijola v 1 1 2 Anilinske rujave namake. Bismarckova dežnice. rujava: 150 5^ Bismarkove rujave in 4: kg dežnice. Temno namaka se tudi priredi kakor pri Rudečkasto - rujava: 150.9 Vesuvine in 4. kg samo da se vzame 450 g železnega vitrijola IV 2 dežnice. dežnice. in 31 2 Kostanjevo-ru Temno-rujava dežnice. 180 7 Mar 180 gr kisle ron in 4% dežnice. ujave (Säurebraun) « Anilinske sive namake. a) Modro-siva mg Gris bleu, 3 kg dežnice. Siva: 14:0g Gris, 1 2 dežnice. 7.) Vijoličaste namake. Namoči 4 dele Zelezno-siva: 200 a Gris roüge, 3 ^ 2 dežnice prožiljke, 8 delov Campeche-lesa (Campecheholz) v toliko hudega vinskega očeta, da stoji tekočina za debelino Rumenkasto siva: 150^ Gris jaune, S kg dežnice (Dalje sledi.) roke nad obema lesovoma. Ko je nekaj časa na gorkem stalo, prilij lOkrat toliko vode in kuhaj vse skup par ur, potem prideni 1 del goluna. Zdaj je namaka gotova. Vendar jo moraš še precediti. Ako prideneš več ali manj Obrtnijske raznoterosti. Pokost (firniss) «Excelsior». Tovarna za kemijsko kapljic barvi. žveplene kisline. dobi namaka razne razlike v tehnične izdelke Hoffmanna v Kolinu prodaja pod imenom Namoči les najprvo v modrilu (indigo) potem „Excelsior" novo prevlako, ki obeta postati velicega pomena za razne obrti. Hoffmanna pokost je precej gosta, smetani podobna tekočina, ki nekoliko po amonijakii diši. Posuši se zelo pa z jedno opisanih rudečih namak. Vselej dobiš lepo vijoličasto barvo. naglo prevlaka je prozorna nekohko rumenkasta. Priporočila vredna je posebno v nastopnih slučajih: 1.) Kot podlaga za oljQato barvo na lesu, na mortii gipsu 5 -sploh na zidu; za laziranje lesa kot podlaga lakom itd vapnu, cementu in zimi čebele primer odeni Kot krilna barv » zemeljsko ali pa kemijsko barv stane 24 — 30 kraj 2) (Deckfarbe), ako se zmeša s kako poljubno luknja ostane prosta ali vedno glej, da izhodna Kilogram opisane pokosti Večkrat je treba dno panja očediti mrtvih čebel To delo olajšajo vloženi listi trdega papirja Pi tem je logi Tehnični pripomočki za malega obrtnika. Tehno še to dobro, da vidiš v • • 1 ce jih ahlo ven potegneš, na ko muzej na Dunaj i je otvoril posebni dvorani jako zanimiv oddelek liko satovih sede čebele kako z medom so mrtve meri 200 postavlj vse (kvadratnih metrov) so čebele v panji in če je mej njimi matica ažnejše mašine, katerih se more posluževati mali obrtnik. Gotove dni v tednu so mašine v teku in si jih lahko ogleda zastonj, dela z njimi preskušnje in pričava o njihovi vrednosti. Kdor tedaj želi kupiti novo rsak pre- v • Kmetijske raznoterosti. ni mu treba več kupovati mačka v aklj V masmo muzeji more v Crešnj muha Cr v v črešnjah prihajajo od stroj natančno ogledati, ž njim delati in se na vse strani osi- ^^^^^^^ (Spilographia cerasi). Ta muha pola . . A »» —^^ ^ ^ Z - «« 1___• ^ ^ • -Wl »ÄW feUriti o njegovi uporabi Razne tovarne bodo svoje nove iz- V maji in tudi pozaeje na svoj Izle crv se v v cres-jajca ešojo meni v bubo. Dru2:o leto bube izleti muha delke izpostavljale v imenovanem prostoru in vsak obrtnik si zapusti, Jko je izrasel, ter se v zemljo zarije in spre bode takoj ogledal lahko vse, kar prinaša tehnika novega. V prvi ) ptujec rsti bodo imeli korist seveda dunajski obrtniki, a tudi jajca. Da se ta muha nekoliko uniči ali zopet nese s.aj z ab rani njeno naj nikdar ne zamudi lepe prilike, da si ogleda omenjeno ^'^zšiijenje, se priporoča: 1.) Crešnje zgodaj obiraj. 2.) Zbiraj ^ J ^ J____ ...1- i i , i lu uuičui odnadle sadovp PvßA maiom nrAtAnlh' flo napravo. Natančneje podatke daje drage volje vodstvo tehno logiškega muzeja na Dunaji (\\ v • 59) cresniami odpadle sadove 3.) Pred majem prekoplji tla pod Buba ie navadno tri centimetre globoko v zemlji. prekopavanjem pride globokej ij muha izleteti ne more emljo in se zaduši ali pa Krmljenje žrebcev. Najboljša krma za žrebce je oves. v Čebele po zimi. Mnogokrat se poprašuje, koliko medu potrebujejo Po skušnjah zadošča za panj pet do seveda množina medu ravna potem, Ki •mi jih vse leto blizu jednakomei preveč ne odebeh, ker potem krmi ga temveč ga ne preobilo, da žrebec bolj ni za pleme. Kadar ga spuščaš, Ali ne smeš mu nakrat začeti dajati več piče, polagoma privadi in potem tudi odvadi, ker sicer žrebec redno piče ne prebavil in čebele čez zimo osem kilo dose kar žehš. ti z boljšo krmo ne in se koliko čebel ima panj. Da pa bodemo vedeli panjevi. toliko medu denejo čebele vanj, muje na zunanji imajo € i ^^^^ : naj Jeseni panj s čebelami iztehtai se vselej vsak panj, predno se prazen zvaga in njegova teža zazna-steni panju ali pa zapiše v kaki zapisnik. Poučni in zabavni del. Zemljepisni in narodopisni obrazi odštej potem od njegove Nabral Fr. Ja ros la v. teže težo praznega panju, potem pa še pet kilo toliko tehtajo čebele in kajti medu Pi satovje. Tako dobiš čisto težo Smrt Livingstone-ova. 259. Druga ekspedicija Stanley-eva. nekaj več Ko starih panjevih na čebele in satovje računaj Prv Ugogo. Boji. kos pota je bil zelo težaven, četudi so šli pa moral čebelam pokladati po zimi, dajej po tistem svetu, po katerem so adno karavane Jim kuhano sladorno raztopino, čebele nego med. Slador manj vznemirja potovale. Hudi nalivi so dnij vjel karavano čez mesec temu je pritisnil še stradež, ker v pokrajini Večkrat se pripeti, da čebele pomrjo v panjih odi adi tesfa katerih je dovolj medu. To se pa zaidejo mej prazno satovje in ne morejo do polnega 1 v ker Za to se priporoča, da se jeseni satovi prevrtajo s takim dolgim nožem, tako narede hodniki, da čebele morejo od Ugogo je bilo tega leta veliko pomanjkanje. Potniki dosta potov niso dobili žita v selih, skozi katera so šli, in dne 17. januvarija je opešal tudi jeden Evro- pejec: Eduvard Pocock je umrl v voji pokrajine Ugogške, zapustivši brata, pa tudi Stanleya v naj strani v sredino panjev. Na ta način se lahko povrnejo čebele, ki so zašle v kako napačno ulico mej satovjem, kjer bi zmrznile, zopet k glavnemu stanu, kjer se okrep- večjej žalosti Ugogo! Človek bi se moral sam potikati po v • cajo m ogrejejo Če šume po zimi čebele, jim primanjkuje aka. ali so pa žejne. Oglej si torej, zamašena z mrtvimi čebelami če ni •v Ce je 1 ]o otrebi če osrednjej Afriki, da bi razumel, koliko ta beseda ima v sebi muk, težav, stroškov, nevarnosti in nesreč! Karavana se je približala selu v tej zemlji; vse je iznemoglo, grla so suha, črnci ne prepevajo niti ne Sliši morda izhodna luknja brbljajo, kar tako radi delajo, da nič rajše ne pa se m, pa zmoči cunjo in jo lepo mirno potisni k čebelam Navadno bode to že zadoščalo. samo težko sopenje nosačev in časih stokanje žela. Če se pa šumenje čebel da se utolaži čebelam še ponavlja, pa deni v panj počitka radi utrujenosti ali žeje. Pa kaj če to, je selo blizu, kjer se bode dobilo jesti naprej saj piti in tudi z lahko stvai^o zamašeno steklenico, tako da čebele lahko srkajo iz nje vodo, ki pa sama vendar ne izteče. Po Ali Bog pomagaj! Komaj si se ustavil, že pri grmi četa oboroženih domačinov, kateri te pozivljejo 117 katere v imenu glavarjevem, da se premakneš na drugo, v ta namen odločeno mesto. Nič ne pomaga se upirati, Manjkalo so ga mu zadele. odkar je odrinil od je že več kot 100 ljudij morja. Dvajset vstani, če si še tako truden, m pojdi. Kedar se je karavana nastanila na odločenem prostoru, vsak misli na to, kje bode žejo ugasil. Ne- jih je umrlo 87 so ostali bilo jih je pobeglo, a mej onimi, kateri je dosti bolnikov. Ta čas nekdo pri- dirja povedat, da so domačini pobili dva kateri že lete k bližnjemu kalu, v katerem je nekaka blatna tekočina, ostanek od poslednjega deževja. Ali Tudi se je že bližala taboru četa domačinov, so bili oboroženi s kopji, z loki in s strelicami nosača. kateri pa ta hip prileti druga četa vojakov katera začne grdo so se drli, tulili so nekako bojno pesen. braniti vodo, češ, da preje ne smeš ne kapljice vzeti Stanley pošlje dva glavarja, da poprašata, čemu ne dovoli m ne ! dokler sultanček tega kraja cene za to dovoljenje. To je to raj davek na žejo Kaj hočeš, lezi nazaj v tabor, odveži svežnje, vzemi tkanine, in pošlji jo glavarju. No on je ne sprejme, češ, da je dar preneznaten. Na to se začne udari so te neprijaznosti. Izvedel je, da so njegovi ljudje po sili vzeli mleka v selu, in da zato vse po koncu. Da bi zabranil škodo. boj, ponudi se. da povrne pogajanje brez konca in kraj Tu je neprestana četudi so se poškodovanci že osvetili, ker so bili ubili ona dva tata. No ta želja za mirom se je tolmačila kot strah in slabost, kajti prav tisti hip, ko so se hoteli črnci umakniti, pridrla nova četa procesija odposlancev mej šatori Evropejcev in sulta novimi stani. Vedno se nudijo nove ponudbe, ali in pregovorila prve, da so oboji šli naskakovat tabor Stanlevev. Napeli so loke in vrgli celo ploho strelic glavar vedno več zahteva. Tu se govori, dokazuje, na potnike ugiba, prilizuje, zagotavlja, tebe pa peče silna žeja Stanley . zapove streljati na nasprotnika ki se in lomi strašna jeza. Po dolgem pregovarjanji m da je s početka nekoliko umaknil. Potem razredi Stanley ponujanji darov se vendar zjedinijo na toliko, karavana more zajemati vodo, ali samo v določenem kalu, in to ob gotovem času, kedar se je bila že vsa čreda vciška do sitega napila. Ali to še ni vse, treba je tudi, da plačaš „hongo," svoje čete v roje čemur so se napadalci čudili Da se okoristi ž njihovim strahom, poskusi z norega da se pomiri in pogodi so to je davek za slobodni prehod skozi zemljo. Ugogo Ne, ne, vi ste babe, vi se bojite!" odgovarjah mu domačini in vrgli novo ploho strelic v tabor. Sedaj ni kazalo drugega kakor udariti. Stanley za- je razdrobljen na celo vrsto malih občin, katere so povš živo streljati, in neprijatelj je utrpel ogromno zgubo nezavisne, in vsaka pobira davek na svojem ozemlji. Ali to ga vendar ni odvrnilo, da bi ne prišel drugega Ti sultančki imajo sicer zelo malo oblast ali vsak dne z mnogo večjo vojsko naskakovat tabora. Pozval mora gledati, da naklada čim večji davek karavanam. To ima dvojno svrho: prva je, da dobivajo glavar in bil namreč sosede s severa in vzhoda na pomoč vojaki njegovi lepe dohodke; druga, da se potniki čim dalje mude v deželi in jim morejo domačini dobro poprodati svoje pridelke. Vsega vkup mora mislil je, da bode Stanleya počasi izstradal. Stanley poskuša najpreje razdeliti svoje ljudi na sedem oddelkov in tako prisiliti neprijatelja, da tudi on razdeli ljudi. Ali ni šlo. Koj pri prvem spopadu je potnik ostati več kot mesec dnij v tej neprijaznej zemlji, preko katere bi lehko prešel v desetih dneh. Ako pa se potnik naveliča teh sitnostij, ako se predrzne proti viti zahtevam glavarjevim, ako hoče kar s silo udariti skozi jedno ali dve seli, bil prvi oddelek uničen do poslednjega moža drugi in tretji pa sta zgubila do polovice ljudij Vse je ka zalo da bode Stanley naposled premagan. Sedaj zbere Stanley vse ljudi okoli sebe da da ni plačal prehodnine, kmalu posebno in glasno kričanje oznani sosedom, da se bliža nevarnost. In koj se vsa sela zjedinijo, da uničijo tujca, ki jim kljubuje. Stanley je poznaval ta narod, ker je bil tu za prvega svojega potovanja, toraj se ni upiral. Požrl je jezo več potov, udajal se je v vse okolnosti, in tako je srečno prešel Ugogo, • ^ enkrat puške izpaliti. Prvi boj ga je zadel v Ituru-u, prostranej pokrajini na severozahod od Ugoga. Jedva je stopil na to zemljo, opazil je Stanley, da mu domačini ne zaupajo. sprevidel, da ta Na čelu poskusi skrajni napor, in vsak je poskus bode odločil ali rešenje ali pogin svojih ljudij udari Stanley z vso silo na neprijatelja, predere njegovo sredino, razkropi ga, požge nekaj sel, in s puško v roki, boreč se brez prestanka, dospe na- posled v nekoliko dneh iz te osodne zemlje. Ekspe- dicija je pustila tu 53 mrtvecev da mu ni bilo treba ne Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano Spisuje Jos. Levičnik. Motto: Trudil se je, da se poprijatelji ž njimi, ali ni mogel; naposled domačini že niso hoteli poti kazati. «In kamor se oko ozre, Povsod se mi nov svet odpre.» Tistega dne JÖ počivala karavana blizu sela J. strel. Vinjata. Stanley je bil žalosten radi nadlog na potu, pa tudi zdelan je bil od mrzlice. Prešteval je izgube. n Mnogo potov pelje v Rim u J pravi neka star pr slovica po mnogih potih pa se tudi lahko pride iz Ljubljane zopet v Ljubljano nazaj štovanih in velecenjenih Kogar iz bralcev „Novic" mika rsta spo posprera- Pi ne ravno pi postaje: Zalo in Kr Ijati me v duhu na enem izmed poslednjih, naj bo za- nisem bil več ondi dospeli smo n. pr. v eni uri v Litij , Laze Odkar gotovljen, da mi bo prijeten popotni tovariš. Hodila dvor astlo je na zapadni strani kolo bova po krajih, ki ga bodo z manoj vred morda mnogo novih poslopij, ki menda obse zelo zanimali to. da pr prostorih novo mehanično predilnico Kar pa bo pri tem še največ vredno, bo ni dalo mnogo viditi v spomm pa ^ajo v svojih megleni noči se so se mi vendar razun naročnine za „Novice" ne bo stalo popot vanje niti krajcarja. Na noge tedaj * Leto Ljubljane v Zagreb. 1891. ostalo bo v zgodovini dveh odličnih odo v avstrijskih, češkega hrvatskega zlatimi črkami dotlej zapisano z dokler bosta ona štela case. m shranjevala listine dogodivščin svojih. Kakor priredila sta bila to leto ona v njunih glavnih mestih znano. v Pragi in ZagreLu, sloveči jubilarni izložbi Prva, praška zaslužila si je, če ne častni naslov svetovne vsaj pa z vso pravico evropejske znamenitosti; ogledalo si jo blizu pol-tretji milijon obiskovalcev je od Njegovega kralj, apostolskega Veličanstva presvitlega vladarja . samega doli do najpreprostejšega seljana; Franc-Jožefa do največjega omaka od od bogataša-milijonarja dol znanstveno najbolj učenega strokovnjaka, bodi si katere že koli vede do najnižje stopnje izobraženja; od daljnega inostranca do najbližjega domačina t svoji sodbi edini: slavni prekosil samega sebe. vsi so bili v od češki se je s svojo izložbo tudi Hrvatskej godila se naj- večja krivica, ako bi se jej častno ne priznalo, da je s svojo izložbo v Zagrebu pokazala orjaški kulturni na- predek v teku petdesetih let, odkar je v življenje stopilo njeno gospodarsko društvo Vsi resnico in pravico ljubni časniki: domači, inostranski in tudi inozemski so toliko in tako častno pisali o obeh razstavah; tako mi- kavno da djal tako obno vabili domačine ino- strance in inozemce v Prago in Zagreb, da si nihče ni zamogel odreči obiskanja ene ali dr količkaj čutil kaj živega v sebi, Ö izložbe, kdor in so mu se ve dopuščale to njegove gmotne moči Moj malenkosti bila oke je sreča mila, priti Zagreb, in če vzamem pero v i da bi o tem potovanji kaj površnega zapisal, bom za- hajal s tem le mojega starega, od dolgih let mi priljubljenega „konjička." Ob enem naj bodo pričujoče potopisne črtice tudi moj skromni literarni donesek t. j. petdesetemu tečaju „Novic". jubilarnemu silile besede modrega moža, ki je djal tovar vstajajo, stare pa razpadajo." Tudi je resnično, da tovarne odtegujejo mnogo dobrih delavnih močij poljedelstvu, vendar vsem ljudem prideluje ljubi kruhek in živež , ki kar se pač ne da tako ponarejati, kakor n. pi vino, mleko itd Gotov se pa ne da tudi tajiti, da so bili oni časi ečnejši, ko je bilo manj tovarn, ljudstvo pa si je slu- bolj vendar žilo kruh sicer v potu svojega obraza, zadovoljno, kakor marsikje dandanes. To sem omenil pa se ve. le memogrede — Pristavim naj tudi še, da sem bil o nekem prejšnem bivanji v Litiji podvzel od tam izlet na visoko-ležeči grad Bogensperk (Wagensberg), nekdajno lastnino slavno-znanega Valvazorja. Od mladinskih let namreč sem želel obiskati kraj, kjer ta preslavni rodoljub literarno deloval za čast in proslavo svoje domovine, vsled česar je pa tudi popolnoma obožal in osiro- mašil. Prijazni hišnik mi je bil sicer radovoljno razkazal vse prostore obšir ajščine, tedaj tudi one, kjer so o Valvazorjevem času delovali poleg pisateljev zlasti baki rezci in nahajale se za to potrebne tiskarne. Se ve, da je po onih prostorih zdaj vse predrugačeno. Nekaka otožnost se me je bila polotila, ko sem vidil, da od vseh literarnih del neumrljivo-slavnega Valvazoi^a je ostal na Bogensperku ohranjen en zvezek (IIL knjiga n Slave Kranjske vojvodine", ki med drugim opisuje gradove itd. tedanje naše domovine.) Bog zna, ali sedanjemu lastniku knezu Windischgratz-u ni moč pridobiti vseh literarnih del slavnega Valvazorja? Za književno-izobražene obisko- valce Bogensperk bili to jako zanimivi predmeti ob čudovanj kaj se je v tej grajščini pred dve sto leti napisalo in deloma tudi natisnilo. Od Litije naprej so sledile postaje: Sava, Zagorje, znane zarad bogatih premogovih jam), Trebovlje, (ki so 1 Hrastnik, ter smo dospeli poslednjič okoli 1/2 3. ure na Zidani most. (Dalje nasi.) Poučni in zabavni drobiž. Severni da bi prišli tečaj Mnogi so se že prizadevali učenjaki ernemu tečaj Skušali so že priti z Pričetek mojega potovanja ni bil ravno prijazen in ladijami, čolni in sanmi. Vsi ti poskusi so se ponesrečili mikaven, tobra 1891 Bilo je namreč proti 12. ponočni uri 11 ko . ok- sem korakal v društvu preblagega mi Profesor matematike na neki gimnaziji v Atenah je sedaj in okolico grnila bitja proti ljubljanskemu južnemu kolodvoru. Nad mesto je bila pusta in mrzlotna jesenska megla svojo neprijetno odejo. Namesto v toplo posteljo kilometrov v vsaki uri. pa zasesti nekurjeni železnični voz gotovo ni izumil posebni parovoz, s katerim se bode moglo voziti po zimi po ledu. Ta parovoz bode hkratu dajal toploto. Izumitelj misli, da bi se s takim strojem v 20 urah z otoka Spitzbergen pride do severnega tečaja, kajti stroj bode prevozil 80 najprijet- nejše, tem manj, ker je bilo že naprej pričakovati, da nam bo gosta megla skozi savsko dolino proti Zidanemu mostu skoz in skoz ostala zvesta, kratko malo pa ne prijetna tovaršica. In tako bilo je tudi. Veter in elektrika. y Angliji so začeli silo vetra uporabljati za proizvajanje elektrike. Kakor goni sapa mline, ravno tako sedaj goni električne stroje. Ker pa veter vedno Tako ne vleče, imajo posebne naprave za nabiranje elektrike, jo nabero za ves teden. Pokazalo se je, da se na ta način najceneje da po mestih uvesti in vzdrževati električna razsvetljava. 219 ^ ■■•......•••••••••............. 4p......... Novice. _ 'M slovenski domovini. — Po g. J. Horaku smo prejali 10 gld. kot dar dovoljen pri občnem zboru ljubljanske meščanske vo- jašnice dne 12 junija t Prijatelji v Opatij so zložili in nam doposlali svoj drugi dar gld 70 kr Presvetli cesar daroval je za šolsko poslopje v Požrtvovalna domorodkinj g- I Kovorju pri Tržiči 200 gld. iz svoje zasebne blagajnice. — Presvetlemu cesarju je dne 14. marcija t. Lahovičah v kamniškem na Notranjskem nam je naklonila 5 svoji oporoki 5 uapominani znesek. gld. okraji Presvetli v v pan Č v Toplical gld in Spilar v St. Petru g. stotnik Zu-M a r e š i č, župnik Martin Jerovšek zapustil cesar blagovolil je vsprejeti na Lipoglavu, nam je namenil 2 gld. kot preostanek ob neki V zadnji zahvali omenjeni pokrovitelj g-1 naročnini. — Grerdol, poleg dveh istrskih župnikov darovateljev po neljubi pomoti nazvan „župnik", je posestnik v Skorlj pri Trstu Osobne vesti. Pri računskem oddelku c kr. finanč- Iskrena hvala požrtovalnim domorodcem in domorodkinj am, ki nega ravnatelj stv Ljubljani imenovana sta gospoda Iv. Ko\ z lepimi darovi podpi namene naše družbe in se tako pri oficijalom in Iv. Košir asistentom dinič na višji gimnaziji v Ljublja ini, Peter Wolsegger in Ant Riedl na nižji gimnaziji v Kočevji in Eman. vit. Stauber na višji realki v Ljubljani povišani so v YIII. dijetni razred Henrik Hohn dosedaj knez Auerspergov gozdni inžener v Kočevji imenovan je c. kr. geometrom za okraj litijski Profesorji gg. Fran (rr- pravljajo za bližajoči se praznik sv. Cirila in Metoda Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Dolenjska železnica gradi se na vseh straneh prav pridno. Proga Ljubljana-Grrosuplje-Kočevje utegne biti iz- gotovlj Eavnatelju na dr gimnaziji v Celj Peter Končniku do jeseni bodočega leta. Nova brzojavna postaja podelj lov šolskega svetnika. Eavnatelj na d v zvezi s poštnim odprla se je dne 24. junija pri sv. Ivanu pri Trstu. adom gimnaziji v Mariboru, g. Artur Steinwenter imenovan je rav- V čast sv. Cirilu in Metodu priredi šišenska nateljem na I. dr5 žavni gimnaziji v gimnaziji v Gradci in profesor na dr okraji, na Dunaji g. dr. Peter Stornik čitalnica dne j Uli j zvečer na Drenikovem vrhu velik kres združen s petjem, streljanjem itd Le želeti bi bilo, da bi se imenov je nateljem mariborske gimnazije v proslavo slov. blagovestnikov udomačil ta lepi običaj po vsem — Odlikovanje. Umii'ovljeni nadučitelj v Ribnici g. Jos. Eaktelj odlikovan je z zlatim križcem za zasluge. Nova imena nekaterim trgom, ulicam in cestam ljubljanskim. Občinski svet Ljubljanski je v svoji seji dne . Iv. Hribarja Slovenskem Slovenska pravna terminologija je že dovršena v rokopisu. Rokopis pregleduje zdaj se je zato dovolil šestmesečni odpust. g- dr. Babnik, kateremu Delo izšlo bo v založ- 24. junija t. 1. na predlog mest. odbornika kot poročevalca odseka za imenovanje ulic, cest in trgov sklenil spremeniti imena sledečih cest, ulic in trgov in sicer: Valva- zorjev trg v Vodnik trg Vodnikove ulice v Kopit 9 J 1 Slonove ulice v Prešernove 1 Pre ništvu C. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaji. Umrla je dne 27. junija v Škofli Loki bivša prednica v nunskem samostanu čast. m. Benedikta de Renaldi v 86. letu svoje starosti. Ustrelil se je pretečeno nedeljo zvečer v novi vo- šernov trg v J trg Parne ulice v S1 o m š k jašnici korporal 17. pešpolka Mat. Jaklič doma Srednj 1 Travniške ulice v Metel k 1 Gledališke vasi pri Kočevj Vzrok samomoru ni znan. ulice v Wolf 1 Tržaško cesto od Fran Josipov Pri občinskih volitvah v ^^ Mestu zmagali ceste do Souvanovega vrta v Gledališke ul Trg pred so v vseh treh razredih narodnjaki. Peščica nemških (?) go škofijo v B1 trg, Križevniški trg v V a 1 v a z o r j spodov SI le sicer domišljala, da se mora ogromna narodna trg, Pog trg za odo od frančiškanskega mostu do semenišča v večina njim uklanjati in po njih mislih delati a varali so se. trg Kravj dolino v Radeckeg K ur j v Cesto na Dolenisk 1 cest Sedanj Zavedni Novoii svoji gospodarj so pokazali, da hočejo biti doma sami Vsa čast im ! table z napisom „Bur-gstallgasse, Gradišče" sklenilo se je nadomestiti z novimi in sicer samo s slovenskim napisom. Nekaterim no^ Umrl je tesarski mojster g Ant. Gvajc v 60 letu im nim prostorom dala so se sledeča imena Cesti svoje starosti Pokojnik bil je pri zavarovalnicah tudi kot cenitelj pri požarnih škodah in se je rad pečal s starinar- ob kateri so doslej štiri delavske hišice in ki teče paralelno predmeti. Posebno je bil na glasu kot poznavatelj sta z Dunajsko cesto Cesta za Bežigradom, trgu pred mu zejem M uz e j sk Domobranske t o cesti ob novi domobranski vojašnici rega denarj t a in novi cesti Gradišča do Tržaške Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku praz -ceste Erjavčeva cesta. Na tablicah za vse navedene ceste, ulice in trge se je sklenilo napraviti samo slovenske napise in se je naročilo mestnemu magistratu, da storjene sklepe te izvrši vsaj do konca septembra t. Občinske volitve. V Adlešičah v črnomaljskem Niko Dragoš, svetovalcema pa V Podgorji v Kamniškem županom g. Jož ,Mrak. obč.nskima.svetovalcema novalo bode meseca avgusta t. 1. desetletnico svojega obstanka vsa gasilna društva. A zborovala bo v Kamniku tudi kranjska deželna zaveza gasilcev. in vabi k tej slavnosti Pazite na otroke! Gradašico pal je -okraju izvoljen je županom gg. Niko Adlešič in Ive Požek. okraji voljen je žuDancm ff. Jož pa gg. sin železniškega čuvaja Luke Jamnikarja na Viči, 2 Valutni ter je utonil. Utonila je dne Nik. Jutršek in Jan. Svetec. - Družbi sv. Cirila in Metoda je pristopil kot po- d r. F r. S t o r, v Markovci v logaškem okraj krovitelj s svoto 100 gld. vili narodnjak zajeti utonila ode a spodrsnilo se ji junija IBletna Marija Krašovec Revica hotela je iz potoka , je pala v potok, ter je odvetnik v Ljubljani. G. Anton Ostro.žnik, župnik in Jakob Lukan v Predvčerajšnjim umrl je v Sent prvomestnik podružnice sv. Cirila in Metoda v Pamečah, je poslal 15 gld, nabranih na prav posnemanja vreden način. Dne 13. junija t. 1 o godu g. Antona Šlandra v Starem Trgu zbranih 15 gospodov šmartinske dekanije pri Slovenjem Gradci Vidu pri Zatičini ondotni okrožni zdravnik g. Jakob Lukan, v 50. letu svoje starosti. Pokojnik bil je na glasu kot dober in postrežljiv zdravnik. Utonil je na sv. Petra in Pavla dan v Ljublj je namreč na besedo preč. dekana dr. Šuca zložilo napo- infanterist 17 pešpolka f Juvan doma IZ Podkraj v ininani dar naši družbi ter podalo s tem činom lep vzgled po litijskem okraji. Nesrečneža je pri kopanji prijel krč in dasi .A ■ ^ 2S0 je bil dober plavač, ga je voda vender zmagala 1 našli so se so bili ž njim, mu niso mogli pomagati m litonil je. se v Vaši zadevi na „Fischer's Nachfolger Gussstahlwaaren cez eno uro. Truplo Fabrik, Wien, L Krugergasse 16. V novomašnike nišei posvečeni naslednji gg. bogoslo bodo letos v ljubljanskem seme Gosp v Tzdelovatelj stnih slamnato 1 pletenih in trstnatih stolov za otroke in Kamnika L j ubij Ljublj 2 4 Ce Jos. iz Stare Loke Benkovi^. Josip iz nikov in naslanjač itd pe dalj podlož Dornik Karol iz Tržiča čik Karoi zaloga zaklopnih mebljev za vrte IZ 5 6. Jelene Iv z Dobr Gruden Josip iz Dunajska cesta št poleg druzih znanih tvrdk v Ljubljani tudi A n d r e j B je 7. Koler Gustav 10 12 iz Ljublj I Medved Anton iz Kamnika Karol iz Ljublj L Kerin M. od sv. Križa 9. Kos Matej iz Št. Janža 11. Levičnik Alfonz iz Planine 13 Gradca Kihar Stefa 14 Ž v an I iz Smlednika Kroma 19. Dobi 16 Kočij iz Kamne Gorice. cic Anton iz Koma iz Dol en j 18 15 pr iz Polhovega Knific Josip Tržiču. Eihar Matej 21 Trp iz Polhovega Gradca n Ivan iz Železnikov Meršol) Ivan iz Eadovlj 20 Str Alojzij IZ Varstvo proti živinski kug^i, pšenu prašičev, muham v hlevih mrčesom vsake vrste, g^njilobi in oštorjenju hišni in zidni g^livi^ mokrim zidovom itd. daje priznano najboljši Barthel-ov izvirni Fran Potočnik v Gorici nmi go C Potočnik 82 let. Pokojni odbornik ljubljanski par leti. bil pokoj je dne 20. junija stavbeni svetovalec, v starosti je dober narodnjak dl) časa in se le preselil v G še-le mestni pred V mestno meseca junija t 412 nilo pa 271 strank 92.543 gld. 46 ki bilo je vloženih 541 prošenj za posojila posojil v znesku 320 930 gld. hranilnico ljubljansko vložilo strank 173.182 gld. hkratu najcenejši in najboljši orehovorujavi namaz za lesene predmete, katere potem 3-4krat dlje trpe. o M(j.po pošti (ßld. l'oO, 100 M{f. fjld. 10. le na JJiinajn. kr vzdig V preteklem poluletji ter se je dovolilo Troški majhni korist tisučerna. Prospekti druga pojasnila zastonj franko m Matere ne puščajte otrok samih Lustik iz Ladje pri Medvodah pustila jega 11 tednov starega sina samega doma pa je šla na polje. Ko potem čez kake 2 najde Kaižarica Neža otroka mrtveg v beli je pretečeni torek svo- V zibelki spati, ona 2 ure tride domov, MIHAEL BARTHEL in drug. OitiiiiJ, K«jp lor-^i-a^so (Ustanovljeno 1781.) O. V/'-V'i % ^ • Vipavska železnica je deželnemu odbori Trgovinsko ministerstv tehniška škemu dovolj da sme priprav Uboj dflči za železnico iz Gorice v Ajdovšei dalo pričeti Nadalje prodaja strešni klej la, strešni lak, patentovani kotran, karbolno kislino, karbolno apno, kolomaz, železni lak itd. po najnižji ceni. Dopisuje se slovenski. Pretečeno nedelj gostilni Jož. Marolta v Leskovici močnik Jan. Huzar in pr so se mej seboj v pi Krškem Voglar in Janez Gfrščak šel domov kmetski fantje Franc Ko ]e potem Huzar mesarski po ^jfeCfcCfeCfcCfcCtCfeCfcj^{(tCtCfeCfcCt^ Eesnik, Aloj ga je eden teh fantov da prizadjal toliko i-an na glavi, umrl. Voglar in Grrščak prijavila st pa je žandarmerija prijela. le s svojo ženo apal s polenom in mu njih drug dan vsled se sama sodišču. Eesnika osriovala se je Nova posojilnica na Koroškem Vincenc Čamernik kamnosek v Ljubljani, Parne ulice posoj Prevali ah so 1860 Uloge obrestujejo gld Pristopilo je že 30 posestnikov Prometa bilo je koj pr po dan 3000 gld ^ 72 posojila pa dajejo po 5 ^L o/^. . Št. se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega Ameriki se poroča Roparski napad na vlak da Novega Jorka v dela vlak, strojevodj dne 1. p m. napala roparska tolpa kakor fi.lt ar j« v občinstvu pa svojo l>]ia.ii1iiilL miz itd bogato vozil iz postaje Withchita v Kansas Roparji so najnovejših obrisih prav lično zalogo najraznovrstnejših m IZ razhčnih slav. , po vrst ) po napačnih znamenjih premotili, da je vlak ustavil, potem so pa njega in njegovega pomagača prijeli, in odnesli marmorjev izdelanih za e storili 0.000 dolarj rednostij. Potnikom niso • v m C zaleg nagrobnih spomenikov. 0 Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem zgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljno zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dva- krat na leto in spomladi pred Vsemi Svetimi Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se pripo oča za vsakovrstna Gosp. V. K, v P. V zadnjem času se je avstrijska trgovina z železom nekoliko . povzdignila. Vzroki v prvi vrsti pa ugodno vplivajo železnice, ki železne robe in mašin. Velike ključarniške delavnice tožijo, da jim nedostaje opravila, ker se premalo zida. Obrnite so različni, rabijo dokaj pa vendar stavbinska dela 9 katera fino, trpežno in ceno izvrši. Filijalo sem popolnoma opustil. Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi naslednik