REZULTATI GOSPODARJENJA V ŠIŠKI V LETU 1987
Izgube vse večje
Nestabilni in ekonomsko neu-strezno rešeni pogoji gospodar-jenja v letu 1987 (devizna in uvozna problematika, kreditno monetarna politika, problem obratnih sredstev in cenovna po-litika), nedorečen in naglo se spreminjajoč zakon o celotnem prihodku in dohodku ter inter-ventna zakonodaja so prizadeva-nja organizacij združenega dela za boljše, bolj produktivno, ka-kovostnejše in konkurečnejše delo izničili oziroma popolnoma demotivirali.
K-akovostni elementi gospo-darjenja niso dosegli polne uve-ljavitve v izkazovanju rezultatov dela. V zaključnih računih izka-zani podatki kažejo, da tudi z novim obračunskim sistemom nismo dosegli izkazovanje real-nih rezultatov ter odkritih žarišč izgub. Dodatno izničenje realno-sti izkazanih rezultatov je pov-zročila po hitrem postopku spre-jeta sprememba zakona o celot-nem prihodku in dohodku konec leta 1987.
Za stanje v gospodarstvu je bila značilna visoka stopnja ne-stabilnosti, ki se je odražala v vi-soki inflaciji in njenem negativ-nem vplivu na uresničevanje vseh nalog. S sprejemanjem ukrepov ekonomske politike so se skozi celo leto zaostrovali po-goji poslovanja. Glede na struk-turo šišenskega gospodarstva so spremenjeni pogoji neposredno in brez časovnega zamika vpliva-li na naše organizacije združene-ga dela. Glede na to, da je nosi-lec gospodarskega in dragega družbenega razvoja občine pre-delovalna industrija je celotno gospodarstvo občine močno čuti-lo posledice vseh sprememb. Z družbenim prevrednotenjem elementov poslovnega procesa so pospešeno narasli stroški energije, surovin in repromateri-ala, predvsem pa cene finančne-ga   kapitala.    V   organizacijah
združenega dela se je to odrazilo v poslovanju z izgubami ali z motnjami, s problemi izvajanja načrtovanih naložb, v fluktuaciji kadrov itd. Močneje se je to odražalo v organizacijah združe-nega dela, ki so bile intenzivno vključene v mednarodno menja-vo, v organizacijah združenega dela z neugodno strukturo virov sredstev in v tistih organizacijah združenega dela, ki so se prepo-časi prilagajale spremenjenim zunanjim pogojem poslovanja.
Šišenska industrija je v pri-merjavi z letom 1986 dosegla 8,3% rast obsega proizvodnje in presega planirano 4,5% rast. Vendar se je povečanje proiz-vodnje premalo odrazilo v rasti celotnega prihodka in dohodka previsoko pa v rasti zalog goto-vih proizvodov in blaga.
Na visoko rast industrijske proizvodnje je vplival zlasti velik obseg proizvodnje v decembru, ko so v nekaterih panogah zak-ljučevali proizvodne serije (stroj-na industrija, proizvodnja elek-tričnih strojev in aparatov, proiz-vodnja končih lesenih izdelkov).
Gospodarske organizacije združenega dela so bile v letu 1987 boljše oskrbljene z domači-mi in uvoženimi surovinami in repromaterialom, močno pa se je v letu 1987 poslabšalo stanje naročil za domači in tuji trg ter stanje plačanih računov in stanje kreditov za obratna sredstva.
Spremembe v devizni zakono-daji, zmanjšanje izvoznih spod-bud, nerealni tečaj dinarja in ne-izpolnjevanje plačanih obvezno-sti do tujine, je ob vse bolj zao-streni mednarodni konkurenci bistveno poslabšalo zunanje tr-govinsko poslovanje in dohod-kovno uspešnost izvoza ter pov-zročilo umikanje organizacij združenega dela iz tujih trgov in zmanjševanje izvoza. Zaradi te-ga se je še bolj zmanjšal nujno potrebni uvoz.
Skupni izvoz blaga v letu 1987 v občini je znašal 199.903 tisoč $ in je manjši za 7,1% v primer-javi z letom 1986.
Blagovni izvoz na konvertibi-no področje je znašal 133.138 ti-soč $ in je v isti primerjavi manjši za 9%. Blagovni izvoz na klirin-ško področje tudi ni dosegel rav-ni izvoza iz leta 1986 in je bil za 2,9% manjši.
Realizacio leta 1986 je v letu 1987 preseglo 10 organizacij združenega dela in sicer: Slovin-Slovenijavino, Iskra Videoma-atika, DONIT, AERO TOZD Celoloza, Dekorativna, Iskra Elementi, Color, Gorenje TIKI, Unitas, IMP DO IKO.
Planirani   konvertibilni   izvoz
pa so presegle le tri organizacije združenega dela in sicer: Slovin-Slovenijavino za 26,2%, Color za 27,1% in Gorenje Tiki za 1,2%. Kar 20 OZD pa je lani poslovalo z izgubo v višini 34.232.816 tisoč din, v letu 1986 pa 15 OZD v višini 1.502.694 tisoč din.
Največji izgubaši so Litostroj, Avtomontaža - TOZD tovarna vozil in Iskra Elektroveze,
Kljub visokim zneskom izgub, ki predstavljajo 69,2% vseh iz-gub mesta Ljubljana, so se orga-nizacije, razen DO Dežnik in DO Usluga TOZD zaključna de-la v gradbeništvu izgubo pokrile iz virov brez vračilne obveznosti, v glavnem v breme revalorizacij-skih odhodkov.