knjižnica
VIA CEPPA N«
Trieste
List izhaja vsako soboto zjutraj, rosamezna ^tgyllka 20	šestih
straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celole(na^iaiS$&mi» 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir: mesečna	-tfredništvo in
uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega (stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO ISO MIJ MISTIČNI E PARTIJE T.O.
“Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja “
Podpiši Dunajski apel !
OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 27 (353)
TRST - SOBOTA, 2. JULIJA 1955
CENA 20 UR
'ladna kriza, ki se je otvori-v Italiji, še vedno traja. Ne l^temo predvideti, kdaj se $ Zaključila. V sedanjem tre-itlč ne gre za sestavo vlade, idil za rešitev krize, ki je za-as*V9e italijansko življenje.
Juj je pomenila vlada, ki sta pri načelovala demokristjan - Iftba in socialdemokrat Sara-■ JT- V notranji politiki je ponor1'*3 resen poskus utrditve .leThcij konservativnih in reak-» lamih sil. Pomenila je vra-na stare 'n preživele for-le hoja proti napredku, pro.
ALI BO POSKUS SEGN1JA USPEL KLJUB TEŽAVAM?
Delovno ljudstvo mora priti do besede v vladnih organih
Liberalci in socialdemokratje proti vladi, ki bi se naslanjala tudi na delavske sile - Tov. Togliatti pravi, da se mora nova vlada držati ustave - CGIL za skupen socialni program
V	četrtek je imel tov. Togliatti daljši razgovor s posl. Segnijem. Po razgovoru Je tov. Togliatti podal izjavo, v kateri je podčrtal, da se KPI zavzema za sestavo takšne vlade, ki bo znala voditi novo politiko v korist vsega naroda.
V	nedeljo je demokristjan
V " »'vrja [»Hill	j
delavskim silam, proti tretji- Segni ,ki je bil v številnih vla-
,8 italijanskega ljudstva, ki jo poV '"pata KPI in PSI. Scelba i vSnragat sta vodila politiko, ki H kila v interesu večine italijan-j, ga ljudstva, kar se je izka-’ ir “ ob neštetih prilikah, |ah idvsem pri uvajanju postop-i \ in linije, ki so popolnoma in4 * demokratični ustavi. Uve-- I se je najostrejša diskrimi-. fl 'ja med državljani, tovarne začele spreminjati v pagalo'» delodajalcev, veleposest-1 ” so zopet postali odgovor-nitelji v usmerjanju agrar-.. nlitike.
rtiOl **a področju zunanje politike
0	*j ,la vlada nadaljevala in okre-lljjl !a svoje delovanje v korist
1	P interesov. V deželi je imel ort ‘jo besedo neki tuji poslanik
11 pa tretjina volivcev.
^flha in Saragat nista pa-□efl ” zaradi trenutne krize v : 30 a*i strank «demokratičnega u ha», marveč sta morala od-ipg ”**'*> kljub trmoglavemu oK1 jhjanju, ker je kriza zajela tilt* ano politiko, politiko strank fliokratičnega centra», še po-Eej pa demokristjanov, ki jih ■"ovejši notranji in zunanji D'ulki niso poučili, da se je ., j spremenilo v deželi in Tl MU. aU*1 f
i °r<‘j ne gre tu za sestavo l i j p. Tu gre za novo politiko, ”	®«j bo v interesu italijan-
an<j( !6a ljudstva. Interesi italijan-Jljk ljudstva je poudaril i» °K*'H|1' P° svojem razgo. i s*9 Predsednikom republike
nlk ji.01 včTcviijo. «I» s,- vini i laka d< (hka, ki bo upoštevala not-nt ' 'k in zunanje spremembe, ki jsta j ‘poslovala ustavo na podro-j*l) l1 splošnih demokratičnih na-5, 1 sl na področju dela, na pod-'lu socialnih vprašanj. Vodi-«č ‘c mora taka politika, ki,bo » J, ^tienila Italijo v pozitivni lat tur mednarodne pomiritve lc P „Pa v deželo, ki se anahro-„ ,''n<l drži načel hladne vojne. id8 7 *e torej bistvo krize in 11 tudi poti, ki jih je iz-
dah kmetijski minister, dobil od predsednika republike poizkusni mandat za razgovore o sestavi vlade. Imel je nalogo, da sporoči do četrtka svojo odločitev, ali lahko sestavi novo vlado.	s
V četrtek je Segni zaprosil predsednika republike, naj mu da še nekaj dni časa, ker še ni dovršil svoje naloge. Predsednik «Gronchi mu je res podaljšal mandat do sobote.
Razgovori med Segnijem in predstavniki strank «demokratičnega centra» niso po mnenju rimskih političnih krogov rodili zašelenega uspeha. Segni je predvsem trčil ob odpor liberalcev in socialdemokratov, ki so postavili kot predpogoj za vstop v vlado programske točke Scelbe in Fanfanija. Toda prav na podlagi teh točk je izpodletel poslednji Scelbov poskus za odvrnitev krize. Socialdemokratje so v tem času zelo odločno predpostavljali, da .se ne sme sestaviti vlada, ki bi se naslanjala na levičarske sile, t. j. na socialiste. Nq ta način pomeni, da stojijo socialdemokratje še vedno na svojih negativnih pozicijah, ki lahko spričo skoro nemogočega no-
5. obletnica pakta akcijske enotnosti med KP TO in PSI
t Via
nj5
za njeno povoljno rešitev. Togliatti je dovolj jasno i ‘la se komunisti zavedava mora glavno odgovornost pi
v tem trenutku demokri-yV ka stranka, kot je tudi res,
g.®6 lahko med demokristjani i"6 človek, ki bo znal vodi-,n novo politiko. Tak primer toi iJ.e. ze dogodil v Italiji z izvo-lija1 > demokristjana za pred-aldl< Ha republike.
L, doseže že v teh dneh.
<4 l.b
more se trditi, da se to
i»<3«'^a je, da je pravilen način
Sit
ba do
■n socialisti obvezali, da
j*» imun
st ? i ^šitev krize težaven in da
'A > ....
25. junija je polekala peta obletnica podpisa pakta akcijske enotnosti med Komunistično partijo in tržaško federacijo PSI. Ta obletnica ne sme in ne more mimo nas, ker se nahajamo v trcnuktu, ko je ta pakt izredne važnosti in bolj kot kdaj koli aktualen. Vemo, kako sé- gilè reakcije in buržoazije trudjio, da bi la pakt v Trstu in Italiji razbile in tako onemogočile skupne napore obeh delavskih partij za dosego enotnih ciljev, ki so: obramba pred vsakim poskusom obnove fašizma, delovanje za dosego enotnosti delavskega razreda, borba za pravice in interese delovnega ljudstva, demokratične svoboščine, mir, tu v Trstu pa o-hramha enotnosti med slovenskimi in italijanskimi delovnimi ljudmi.
Zu tržaško delavsko in demokratično gibanje je pakt akcijske enotnosti med KP in PSI veliko pomenil. Pomenil je predvsem korak dalje v naporih za dosego boljših pozicij v borbi za enotnost delavskega razreda in delovnih ljudi proti naraščajoči delodajalski in reakcionarni ofenzivi, s katero skušajo konzervativni in nazadnjaški krogi onemogočiti uveljavitev delovnih množic v jav-
nem življenju. Ta pakt je do kazal, da protikomunizem ne more biti podlaga enotnosti* da je protikomunizem ovira za e-nolnost na vseh področjih borbe. Tu pakt je dokazal, da se lahko tržaškemu delavskemu razredu odprejo boljše perspek live kljub napadojro nacionalističnih sil, kljub poskusom razdvajanja delovnih množic na nacionalni podlagi. Ta pakt mora in bo služil tudi v naprej v borbi za rešitev vseh tistih perečih in zamotanih problemov, ki onemogočajo razvoj Trsta, njegovega gospodarstva, njegove tradicionalne funkcije.
Zato pozdravljamo 5. obletni eo pakta akcijske enotnosti med obema delavskima partijama v Trstu in se obvezujemo, da bomo ta pakt branili pred vsakršnim napadom. Kajti, kdor skuša danes razbiti ta pakt in osamiti obe partiji, dela v interesu sovražnikov delavstva, v interesu sovražnikov napredka in socializma. Menimo tudi, da ta pakt lahko služi kot primer konstruktivnega delovanja med socialističnimi silami, toda to na podlagi neokrnjenih delavskih principov, ne pa na podlagi kapitalantstva pred buržo-azijo in pred njenimi prikritimi in odkritimi agenti.
vega štiristranskega poskusa privedejo do desničarsko usmerjene vlade.
V demokristjanskih krogih se govori, da bo treba bržkone
sestaviti vlado iz samih demokristjanov, ki naj bi od ča sa do časa lovila sempatja glasove. Taka rešitev bi bila prehodnega značaja in ne bi odpravila globoke krize, ki se je pojavila v italijanskem političnem življenju.
Značilno je, da grozi med liberalci razcep. Tajnik stran ke «Malagodi zastopa stališče monopolističnih krogov in Confindustrije. V teku Segni-jevih poskusov je izjavil, da so liberalci proti kakršnim koli novim poskusom. S tem jfe hotel namigniti na socialne reforme, ki bi morale biti bistvo programa nove vlade. Zaradi tega stališča vodstva so liberalci, ki se zbirajo o-krog lista «(Mondo», izjavili, da ne bodo mogli več podpirati takšnih teženj in da bodo prisiljeni izstopiti iz stranke.
Tov. Togliatti je v petek po svojem razgovoru s predsednikom Gronchijem podal novinarjem izjavo, v katerim se pravi, da so komunisti proti monopolu ene same stranke nad življenjem dežele in da je treba najti nekaj bistvenih skupnih programskih točk, na podlagi katerih se nova vlada lahko sestavi. Bistvenega pomena — je dejal tov. Togliatti — mora biti vrnitev nove vlade na pozicije republiške u-slave, svobode in enakopravnosti med državljani. Odpraviti se morajo vse diskriminacije med državljani, v tovarnah se mora vzpostaviti režim svobode in demokracije. Istočasno je treba izvajati takšno gospodarsko politiko, ki bo služila interesom Italije. V zunanji politiki je treba aktivno vključiti Italijo' v proces pomiritve, priznati Kitajsko, o-nemogočiti prihod tujih čet v deželo. V zaključku svoje izjave je tov. Togliatti poudaril, da KPI ni proti ljudem, ki bi vodili takšno novo politiko. Izrazil je upanje, da se bo med demokristjani našel nov človek.
V teh dneh je tudi tajništvo CGIL povedalo svoje mnenje o vladni krizi in izjavilo, da je treba sestaviti skupen socialni programm na podlagi reforme agrarnih pogodb, lo-
čitve podjetij IRI od Confindustrije, obrambe italijanskega petroleja, obrambe pravic šolnikov in poldržavnih nameščencev, odprave krize v najvažnejših panogah italijanske industrije in konkretnega programa produktivnih investicij.
Konfrna CGIL
MILANO — V četrtek se je začela v Milanu konferenca CGIL o vprašanju obrambe sindikalnih pravic delavcev v tovarnah in demokratičnih svoboščin. Uvodno poročilo je podal generalni tajnik CGIL -Dì Vittorio.
RO OBISKU V S.Z. IN POLJSKI
BEOGRAD — V četertek popoldne je prispel v Beograd na večdnevni obisk ministrski predsednik Indije Nehru. Na letališču so ga pričakovali in pozdravili najvišji jugoslovanski voditelji ter diplomatski zbor. Nehru je prispel v Beograd z Dunaja, kjer se je mudil dva dni in kjer je vodil razgovore z avstrijskimi državniki. Na Dunaj je Nehru prispel iz Varšave, kjer mu je varšavsko prebivalstvo priredilo veličasten sprejem. Po razgovorih z najvišjimi poljskimi voditelji je bila podpisana skupna izjava, v kateri so zapopadena vsa načela, ki omogočajo skupno indijsko-poljsko sodelovanje v naporih za dosego in utrditev miru.
fli $1 Ib bi Kitajskem
PEKINiG — V soboto je prispel v Peking predsednik LDR Vietnama Ho Si Min. Na letališču ga je sprejel sam predsednik Kitajske Mao Ce Dun skupno z najvišjkni voditelji. Po svojem obisku na Kitajskem bo Ho Si Min odpotoval v Moskvo.
Ne moremo molčati
V enem izmed svojih petih . di na tretji strani članek «Poli-člankov, ki jih je «Primor.sk1 | tiko blokov morajo zamenjati
dnevnik» od sobote do srede objavil proti «komin/ormistom», se pravi «Mi smo že izjavili, da nočemo načeti polemik, ki bi se nanašale na preteklost...» Ce bi bili uredniki tega lista malce objektivnejši, bi morali priznati, da je tudi naš časopis večkrat to poudaril. A to ni važno spričo dejanj, ki ne sledijo besedam. In to z njihove strani. Lepo je reči: «Nočemo načenjati polemik, ki bi se nanašale na preteklost», v isti'sapi pa to preteklost vlačiti na dan ob vsakem koraku. Zaradi tega nam bodo dovolili, da njihovim besedam ne bomo verjeli do tedaj, dokler ne bomo opazili otipljivih dejanj.
Navesti nameravamo članke ki Jih je «Primorski» objavil u štirih dneh. V soboto polemičen članek, v katerem nas dolžijo, da smo lažnivci, ko pravimo, da prihajajo do naših tovarišev e-misarji z grožnjami, izsiljevanjem in ponudbami. V nedeljo kar dva članka: enega na prvi strani od izključenca iz KPI Valeta Magnanija pod naslovom «Nadaljevanje dvoumnosti», drugega na tretji pod naslovom «Nekoristno prizadevanje». V torek sle-
strpnost, medsebojno razumevanje in pogajanja», v sredo pa članek «Borba za mir danes in anahronistični partizani miru». Kar cela serija, torej.
V članku iz KP izključenega Magnanija, ki je — glej naključje — svoje rovarjenje proti KPI začel prav v trenutku, ko so bili komunisti v ognju volilnega boja, se pravi, da so nerešljive vladne krize v Italij krivi demokristjani in Nenntjevi socialisti. Za demokristjane je to razumljivo. Kar pa je nerazumljivo za nas revne zemljane, Je krivda... Nennijevih socialistov. Toda kdo je glavni krivec Nenni-jevc krivde? Morda konservativne in reakcionarne sile, ki nočejo na noben način pritegniti v vodilne položaje delavske in kmečke predstavnike? Morda Vatikan, morda gospa Luce in voditelji ZDA, ki so 1947 vsilili De Gasperiju izključitev komunistov in socialistov iz vlade ter Saragatu razcepitev skupne socialistične stranke? Ne, kaj še: komunisti so krivi, ki sledijo sovjetski politiki, komunisti so krivi, ki ne dopuščajo socialistične avtonomije! «Roba da malti» —
DOGODEK, KI BO ZAPISAN V ZGODOVINI
Skupščina miru v Helsinkih
naslovila poziv narodom sveta
, Gibanja miru, krščanske in socialistične sile imajo dolžnosl aktivno sodelovali v naporih za uresničenje miroljubnih lezenj - Za evropsko varnost in prijaleljslvo, za rešitev azijskih vprašanj v duhu bandunške konference
bi rekli Italijani. In res je prav tako. Torej, kako rešuje Magnani krizo? Prenehanje sodelovanje med socialisti in komunisti, vstop socialistov v vlado, pustiti ob stran komuniste, čeprav imajo 6 in pol milijona glasov, ker «nobena vlada se ne more nanje <na komuniste) nasloniti kot na neob-hodno potrebnega činiteija». To v preprostih besedah pomeni: izolirati komuniste, izključiti Jih iz narodnega občestva, onemogočiti jim, da bi ponesli svoj glas v vlado, čeprav predstavljajo glavni del italijanskega delavskega razreda. To pomeni biti antikomunist, pojmovati situacijo, kot jo pojmujejo Scelba, ga. Luce, Fanfani in Con/industrija.
Zato pa se list, ki objavlja take protikomunistlčnie izbruhe in pp-božne želje vseh reakcionarnih krogov, sam označuje. Na vsak način vzamemo na znanje, da je tudi «Primorski» poleg «Corriere di Trieste» postal uradno glasilo Magnanija in Cucchija a Trstu. Slovenci morajo to dobro vedeti, da ne bo slepomišenja.
Nato pride članek kjer govore, da nočejo načenjati polemike o, preteklosti. Ves članek «Nekoristno prizadevanje» pa je ena sama polemika o preteklosti ker še vedno prihajajo na dan s svojo trditvijo, da je resolucija od junija 1948 zlagana itd. Se enkrat ponavljamo, in morda bp tokrat dovolj, da nismo tega mnenja. Ce se oni sklicujejo na realnost, imamo pravico, da se tudi mi sklicujemo nanjo. Dejstvo je, (ta mi verjamemo besedem Hru-ščeva, Longa in Fajona. Ko bo prišel čas zato, bomo tudi povedali svoje mnenje o marsikaterih «načelih», ki jih mi ne moremo smatrati za marksistlčno-le-ninistlčna in ki objektivno niso ;n ne morejo biti taka. «
I t i,!.r''*‘a velikih naporov za nje-dosei ~
■ja
Zaključne priprave za srečanje med šlinnn velikimi v Ženevi
Molotov je razložil, da se v Ženevi lahko dosežejo konkretni rezultati - Dulles se Se ni sprijaznil s stvarnostjo
j *ot so napravili voditelji eJ1 f d ' a J« utopično misliti, da ’ iitVpa kriza rešiti brez priteg-
ni YoseK0- Zato so se komu-
mIiu*0 odločno borili za tako ^ Mi] ° 'n za vlad°« ki jo bo 'ilj y Kljub temu je treba pri-gli !(>j kot so nanravili voditelji
la
«^ Predstavnikov delavskega e, jj' 3 v vodilne položaje deželi I j jPično in nerealno je mi-jj. # se lahko vodi politika, ' àe vedno zasledovala dis-'bacijo med državljani in '* skušala osamiti komuni-■ Takšna politika ne bi bila ‘olj93 od Scelbove. Tak-'vJ-ditika ni v interesu de-! v . množic, takšna politika kg^'.ateresu konservativnih in Nitnarnih krogov. Vsak nov -■ K°munistični poskus bi je propadel
r>de?
Hov ’
T,
.mi Slovenci pričakuje,-11 E’ ,a se uveljavi vlada, ki bo Aj.eoala s politiko d iskrimi-Vlada, ki bo spoštovala V, Bo spoštovala tudi pra-\il.nar°dnih manjšin. Zato je m 'n'cresu, da se borimo Vsakemn novemu reakcio-\ j Poskusu zapostavljanja !«»1;? oda ljudstva. Kdor delo %jp 0 mcd državljani, ne spo-^^Pvavm^narodnih^nianjšin.
Kongres mater , *a mir v Lozani
'ijv^ANA — Od 7. do 10, ju-V ?;i0 v Lozani kongres ma-
et»
>v
v zn*r, ki se ga bodo ude-Predstavnice 70 dežel, b	-----
6Membra Adenauer b. v Moskvo ?
»oOtov.
ì%6 N — Nepotrjene polu-vasti pravijo, da se bo V_ uer odzval vabilu sov-,%Q vhide in obiskal ZSSR. t ' ku ’ se bo zahodnonem-\ aler podal v Moskvo v
PoioVici
septembra.
V ponedeljek se je zaključilo jubilarno zasedanje OZN. Rezultati zasedanja so zadovoljivi, ker je prišla do izraza skoraj enoglasna želja po konkretnih ukrepih za zmanjšanje napetosti in za upostavitev normalnega ozračja med deželami. Najvidnejšo vlogo so na tem zasedanju igrali sovjetski in indijski predstavniki, ki so odprli s svojimi predlogi široke možnosti za odpravo najvažnejših spornih vprašanj. Zelo klavrno in negativno sò izpadli ameriški posku si po nadaljevanju dosedanje prakse netenja sporov in nesporazumov.
Ameriški zunanji minister Dulles je dokazal v svojem petkovem govoru v San Franciscu, da se ne more zlepa sprijazniti z novim ozračjem, ki prevladuje v svetu. Njegov govor je bil prepoln kontradikcij, ki odkrivajo resnična gledanja ameriške diplorhacije na razvoj položaja. Dulles je dejal, da je za pomiritev v svetu, istočasno pa je potegnil na dan «politiko sile», o kateri je dejal, da je «omogočila» sedanje razdobje miroljubnih prizadevanj. Rekel je tudi, da ZDA nameravajo postaviti na konferenci štirih v Ženevi vprašanje «sovjetskih satelitskih držav» in «komunistične nevarnosti». Gotovo je, da po. meni postavljanje takih vprašanj, ki se Amerike sploh ne tičejo, metati polena pod noge normaliziranju stanja v svetu.
Molotov je indirektno odgovoril na ta Dullesova sabotažna prizadevanja na tiskovni konferenci, ki jo je i-mel v soboto. Dejal je, da je bil sklenjen sporazum o neomejenem času štiristranske konference, da je ZSSR pripravljena na združitev Nemčije na demokratični podlagi
brez postavljanja pogojev, kot jih postavljajo ZDA, na rešitev vseh tistih vprašanj, ki še vedno zastrupljajo mednarodno ozračje. Molotov je že odpotoval iz ZIDA in bo prispel v Moskvo 4. julija. Zvedelo se je da se bodo trije zahodni predsedniki (Eisenhower, Fau-re in Eden) našli na predvečer začetka konference v Ženevi, kjer bodo imeli skupni sestanek. Tov. Bulganin tjo bržkone prispel v Ženevo 17. julija, t. j. dan pred začetkom konference.
Na zaključnem zasedanju OZN v ponedeljek je predsednik generalne skupščine Van Kleffens prebral deklaracijo, v kateri se pravi, da je prišla tudi na zasedanju do izraza težnja narodov po miru, da so vse članice še enkrat potrdile
svojo privrženost listini OZN in svojo pripravljenost storiti nove napore za dosego pomiritve. Na koncu deklaracije se pravi, da so države članice obljubile, da se bodo potrudile za dosego razorožitve. Ta deklaracija predstavlja nekako skupen dokument, na podlagi katerega se bo morala razvijati politika v svetu.
13 smrtnih obsodb v Severni Afriki
PARIZ — Francosko vojaško sodišče je obsodil na smrt 13 Alžircev. V tem času se po vsem Maroku nadaljujejo atentati francoskih nacionalistov na alžirsko prebivalstvo in na'Francoze, ki se zoperstavljajo terorizmu.
HELSINKI V sredo se je zaključila skupščina miru, ki je zasedala teden dni. Na zaključnem zasedanju so dele-gatje izglasovali poziv narodom. Poziv je prejel 1686 glasov. Vzdržal se je le en delegat. Vsebina poziva je naslednja:
«Prv-iu. 4>o JuatH.«, julij, v deljenem svetu in zaradi naporov javnega mnenja so vodje štirih velesil na tem, da ?e Sestanejo. Njihova prva dolžnost bo premagati medsebojno nezaupanje. Svetovna skupščina miru, ki je zbrala predstavnike 68 dežel, je prišla do prepričanja, da se sporazum kljub globokim sporom in različnim mnenjem da doseči o najvažnejših točkah in da pogajanja lahko že danes privedejo do rešitev številnih vprašanj.
«Svetovno javno mnenje se je sedaj dvignilo proti politiki site, proti vojaškim blokom, proti tekmi v oboroževanju in proti grozoviti nevarnosti atomske vojne. Ženevski sporazumi, prenehanje vojne v indokini, bandunška konferenca, v pogodbi potrjena nevtralnost Avstrije, beograjska deklaracija, vse to je sad prebujenja javnega mnenja, ki se je odrazilo v stališču vlad.
«O vprašanju varnosti so načela bandunške konference dokazala, da lahko temelji mirno sodelovanje med deželami z različno družbeno ureditvijo na celem kontinentu na načelih takšnega značaja, kot sta jih proglasili Kitajska in Indija.
«Skupščina v Helsinkih je dokazala, da mora štiristran-ska konferenca, če se upošteva javno mnenje, pomeniti prvo etapo za evropsko zgradbo, ki naj zajamči varnost vseh evropskih dežel in naj jih obveže, da hodijo po poti tesnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Ta zgradba je povezana z združitvijo Nemčije, rešene izpod obnove militarizma izven vsakršne vojaške koalicije.
«V takem duhu mora štiri-stranska konferenca pripraviti na podlagi razgovorov umik tujih čet s kitajskega otoka
Taivan (Formoza). Mora budno paziti na striktno izvajanje sprazumov o Indokini, ki so bili doseženi v Ženevi; mora ojnogočiti OZN, da se napoti po poti univerzalnosti s sprejemom LR Kitajske.
«So pa še sile, ki se strinjajo s hladno vojno in nasprotujejo zbJižeuiju štirih velikih. Skupščina v Helsinkih poziva javno mnenje vseh dežel v svetu, naj se zoperstavi tem silam in podpre sile, ki se pogajajo.
jemu tega poziva izvolila novo vodstvo gibanja, katerega predsednik je še vedno fran-voski učenjak Frederic Joliot-Curie, podpredsednik pa Pietro Nenni.
Skupščino miru je zaključil kitajski filozof Kuo Mo-Zo, ki je v svojem govoru poudaril
velikansko važnost celotedenskega dela delegatov za dosego čim širše osnove, okrog katere naj se združijo vsi ljudje dobre volje. Kuo Mo-Zo je de-
«iMiroljubno delo se končno . ia*> da 80 se v tem zadnjem lahko uresniči, če bodo miro- “asu dosegli velikanski rezul-ijubne sile, ki si postavljajo 1 'a'L 'k' potrjujejo pravilnost
iste cilje — prav posebno pa gibanja za mir, velike politične formacije krščanskega in socialističnega značaja — združile vse svoje napore za odpravo nezaupanja in izbojevani6 miru. Korakoma se lahko mednarodna nasprotja rešijo in zadostijo upom narodov».
Skupščina miru je po spre-
te pristašev miru in predstavljajo tudi njihovo zmago. Pripomnil pa je, da mir še ni dosežen in da je treba za to še velikih naprov, ker se človeštvo ne sme uspavati na temelju teh prvih in še ne dokončnih uspehov.
Zelo važen rezultat skupščine miru v Helsinkih je po-
ziv katoliškim in socialističnim silam, naj napravijo vse, kar je v njihovi moči, za konkretno prispevanje v veličastni borbi za zagotovitev in utrditev miru in sodelovanja med narodi.
Zakijiti mommi med FLRJ In zaMlki
BEOGRAD — V ponedeljek so se zaključili razgovori med jugoslovanskimi in zahodnimi predstavniki. V skupnem poročilu je napisano, da se štiri vlade «v veliki meri strinjajo v pogledih na razna mednarodna vprašamja». Zaključek pravi, da so štiri vlade prepričane, da se bodo tudi v bodoče medsebojni odnosi razvijali v istem prijateljskem duhu kot doslej.
Tretjič. V torkovem članku, kjer se govori o politiki blokov se zopet vlačijo na dan trditve, s katerimi se ne moremo strinjati in ki jih bomo vedno pobijali. Torej po piscu članka je ZSSR «menjala politiko», ZSSR je «vendarle» pristala «na združeno Nemčijo, ki naj bi jo dosegli s svobodnimi volitvami», «kar so socialisti vedno zatrjevali Je to da se pogajanja s Sovjetsko zvezo ne morejo nanašati na nič drugega kakor prav na Zapadno evropsko zvezo», da je bilo zelo prav, da se je doseglo «vojaško ravnotežje med obema taboroma» itd. Ob tej priliki se je povlekel na dan tudi «pakt med Hitlerjem In Stalinom».
F istem tonu je napisan tudi članek o «anahronističnih partizanih miru», v katerem se piše: «Sovjetski voditelji so končno sprevideli, da jih je ta koncepcija privedla v popolno izolacijo od ostalega sveta, in so se zato odločili za drugačno politiko. Ta nova sovjetska politika načenja no-
t Nadaljevanje na IV. strami
VTISI OPAZOVALCA IZ VRST TRŽAŠKIH MLADINCEV
Veljavnost sklepov XI17# kongresa italijanske komunistične mladine
Ogabna belogardistična gonja
To naše pisanje mislimo nasloviti partizanom, borcem narodno osvobodilne borbe, sorodnikom padlih in po nacifašistlh ubitih ljudi. Ze nekaj časa sta začela dva lista na Tržaškem ostudno gonjo proti partizanskemu gibanju. Ta gonja se nič ne razlikuje od tiste, ki jo vodijo fašistični listi «Il secolo d’Italia», «Il Meridiano», «L’asso di bastoni» in drugi. Prav posebno se je v tem zadnjem času izkazal v tej gonji proti junaškemu slovenskemu narodu In njegovim borcem «Katoliški glas».
Vsak bralec si bo sam ustvaril sodbo o tem pisanju. «Kat. glas» od 23. junija je posvetil tri strani temu argumenta in piše po svoje zgodovino osvobodilnega boja, Zanj so edini «junaki»... vaške straže (belo in plavogardtstt) ter domobranci. Poslušajte pa,
kuj so bili partizani: «Rdečh revolucija, ki so jo dvignili na svobodo izpuščeni KRIMINALCI, DELOMRZNEZI in PETOKO-LONCI, je začela s svojim delom pod geslom: Naš Bog so rop, požig, umor». Dalje: «Krvavemu obračunavanju kriminalcev se je narod1 uprl sam. Okupacijska o-blasf Je držala roke križem UD», «poštene sile so se združile v Vaške straže in pozneje v Slovensko domobranstvo», partizani so bili «azijatske horde». Dalje: «To,-kozvana ’narodno osvobodilna vojska’ ves čas od leta 1941 dalje, na vsem ozemlju zasedene Slovenije ni izvedla niti enega samega pomembnešega napada proti skromnim nemškim zasedbenim silam in ni uničila niti enega vojaško važnega objekta na ozemlju, zasedenem po njih». Dalje: «Partizani so se proti Nem-
cem borili samo, kadar so jih ti napadli ter onemogočili bes.,.. Partizani se proti Nemcem niso borili, ker so se jih blazno bali...»
To je torej, kar pravijo o nas partizanih, o naših padlih, o naših žrtvah. Tako danes po desetih letih slavijo domobrance, ki so bili skupno z Nemci in fašisti krvniki slovenskega naroda. Naj vedo naši ljudje, kdo so uredniki «Katoliškega glasa»: iz vrst zaveznikov in prijateljev Nemcev, iz vrst sovražnikov protifašističnega boja, iz vrst ljudi, ki nimajo nič skupnega s slovenskim narodom. Ti ljudje si upajo pljuvati na narodno osvobodilno borbo, na naše padle, na naše borce. Ti ljudje nimajo pravice, da se imenujejo Slovenci, ti ljudje so ostali tisti, ki so bili letih od 1941 do maja 1945, ko so jo pobrisali pred ljudsko sodbo/
log šolsko reformo, to se pravi, nadomestiti sedanjo u-reditev z novo, demokratično ureditvijo v skladu z republiško ustavo, ustanoviti enotno obvezno šolanje do štirinajstega leta ter odpraviti razlike sedanjih nižjih srednjih šol, dati v resnici možnost zaslužnim mladincem, da vstopijo v višje šole s pomočjo dodeljevanja štipendij; in končno u-stvariti v vseh vaseh športna središča, do katerih naj imajo dostop vsi mladinci, brez diskriminacij.
Važnost, ki jo imajo te zahteve za nas Slovence, je očividna: kdo bi mogel reči, da problem mladinske brezposelnosti ni osnovnega pomena za Slovence, ki so poleg tega, da prenašajo posledice težke krize, ki tare naše gospodarstvo, prevečkrat podvrženi nacional-
Tržaška delegacija mladih komunistov je z velikim zanimanjem sledila delu 14. kongresa Zveze komunistične mladine Italije, ki je predstavljal krasno manifestacijo sile, politične zrelosti in navdušenja, ki so ga dokazali delegati mladih komunistov iz vseh pokrajin Italije v največjem milanskem gledališču. To nepozabno mladinsko zborovanje je pomenilo za vse one, ki so mu prisostvovali, pridobitev nenadomestljive imovine za o-bogatitev lastnih izkušenj; vsi naši mladinci bi mogli črpati kongresa potrebno silo za okrepitev svojega delovanja in svoje borbe za dosego boljše bodočnosti.
Preveč prostora bi zahtevalo čeprav skrčeno poročilo o poteku kongresa, zato se moramo samo omejiti na to, da podčrtamo one obravnavane točke, ki najbolj od blizu zanimajo Tržaško ozemlje ter še po sebno mlade Slovence, čeprav moramo na splošno priznati, da vse zanima našo mladino Ze prva točka dnevnega reda:
«Za srečno bodočnost mladih generacij, v svetu miru, v svobodni, obnovljeni Italiji, na poti v komunizem», o kateri je poročal tov. Enrico Berlinguer in okrog katere so se po večini razvile njej sledeče intervencije, je osnovne važnosti za mlade Slovence našega ozemlja. V tem poročilu je tov.
Berlinguer razčlenil najtežje probleme, ki mučijo mladino: zahteva, da se da delo (v Italiji je milijon tristotisoč mladih brezposelnih) vsaj tristoti-sočem mladincem, kar bi bilo povsem mogoče, kajti pri postavljanju te zahteve so bile upoštevane vse možnosti \ okviru države; pripraviti vsedržavni načrt, po katerem naj bi se vsako leto zaposlil v te- ker je v navadi, da vsak dr-čajih za strokovno usposobitev i žavnik vrača obisk tistim pol milijona mladincev; pred-1 državnikom, ki so se mudili v
ni diskriminaciji pri zaposlitvi v ono malo služb, ki so na razpolago. Kaj reči proti zahtevi za šolsko reformo, za njeno demokratizacijo, ko poleg pomanjkljivosti, ki jih ima tudi šola z italijanskim učnim jezikom, moramo za slovensko šolo dodati tudi. poskuse diskriminacije, če ne celo posku-e zastrahovanja onih. ki jo pose-čajo ali pa tendenco, da se ukine!
Vse to so stvari, ki imajo za nas največjo važnost, toda za katerih rešitev — kot je podčrtal tov. Pajetta v svoji nadvse važni intervenciji —- je potrebna enotnost vseh demokratov, volja, da se vladi, ki nas hoče upravljati, vsili demokratična smer v skladu z načeli republiške ustave. Tudi mi, mladi Slovenci, moremo in moramo razvijati vse svoje delovanje v
PREDSEDNIK JUGOSLAVIJE bo vrnil obisk državnikom SZ
Jugoslovanska novinarska agencija «Jugopress» je v torek 27. junija objavila naslednjo vest: «V dobro poučenih krogih izjavljajo, da so državni voditelji (Sovjetske zveze med nedavnimi jugoslovansko — sovjetskimi razgovori, povabili predsednika republike Josipa Broza — Tita, naj obišče Sovjetsko zvezo. Predsednik Tito je povabilo sprejel».
Vsi zahodni časopisi so objavili vest z velikim poudarkom. S sovjetske strani pa ni bila vest potrjena. Na vsak način je jasno, da se je že ob priliki sovjetsko-jugoslovanških razgovorov govorilo o tem obisku,
njegovi deželi.
Vest je zbudila na Zahodu najrazličnejše komentarje. Angleški in ameriški krogi so takoj poudarili, da niso nič vedeli o tem in so grajali jugoslovansko vodstvo, da jih ni poprej obvestilo o nameri pred-sednitia Jugoslavije. Vsekakor
tej smeri; to se pravi, da se moramo znati postaviti ob stran močnega gibanja mladih italijanskih komunistov in ne dovolili, da bi kakšna nova vlada tipa Scelba-Saragat ponovno začela s svojim reakcionarnim delovanjem, da bi italijansko vladno delovanje u-smerila v protidemokratično politiko, katere zionosne posledice bi fe nemudoma občutile pri upravljanju našega Ozemlja in bi bili Slovenci njene prve žrtve.
Zato je potrebno, dà sle slovenski mladinci jpostavimo v prve vrste v tej borbi, kajti le tako si bomo lahko zagotovili spoštovanje naših narodnih pravic in dosegli pravico do dela, do šolske izobrazbe, v duhu republiške ustave se spoštovanjem v Londonu svečano podpisanih pogodb. To so de mokratične pridobitve, ki nam bodo v bodočnosti omogočile, da postavimo temelje zà zgraditev nove, socialistične družbe.
MEZGEC DARIO
Stanje v Urgenti
BUENOS AIRES — Vlada je odpravila obsedno stanje, ki ga je bila proglasila ob izbruhu vojaškega upora. Notranji minister Borlenghi je podal ostavko. Ponovno so se odprli vsi sedeži katoliške akcije. Cerkvene oljlasti so, zgleda prišle ponovno do tiste mn-
čudno pojmovanje o neod-1 či' ki 30 imele Pred uP°rom visnosti neke dežele! Zahodni
krogi so tudi poudarili, da jim je nerodno, ker je bila vest o-bjavljena dve uri $x> objavi skupnega komunikeja o razgovorih med poslaniki zahodnih velesil in predstavnikom Jugoslavije Dulles je skušal «parirati» vest z izjavo, da bo Washington verjetno povabil predsednika Jugoslavije v ZDA.
BONN — Bonnski ReicTistag je zavrnil Adenauerjev predlog o rekrutaeiji v novo nemško vojsko.
KARAČI — Kljub protidemokratičnim ukrepom za časa voililne kampanje v Pakistanu je «Enotna fronta» demokratičnih sil prejela 16 sedežev od 80 nove ustavodajne skupščine.
VSESTRANSKO USPEL KONGRES TRŽAŠKE ŽENE
Poziv k enotnosti tržaških žena
v borbi za obrambo družine, dela in miru
Delegatke so razpravljale o najvažnejših vprašanjih, ki zaskrbljajo naše žene - Pozdrav sovjetske organizacije - Poročilo Deferrijeve in govor Legiševe - Pozdravni- nagovori predstavnic UDI, MDŽZ in francoskih žena
V nedeljo se jè vršil kongres tržaške žene. Dopoldansko zasedanje je bilo v dvorani kina «Grattacielo», kjer so se zbrale poleg izvoljenih delegatk tudi številne druge žene, da prisostvujejo delu kongresa in da si ustvarijo vtis o vsem, kar se na njem govori. Poleg žena se je dopoldanskega zasedanja udeležilo več mož, ki so s svojo prisotnostjo izpričali, da so ženska vprašanja deležna pozornosti vsega prebivalstva. V resnici se je na kongresu govorilo o vseh vprašanjih, ki tarejo naše prebival tvo. Kongres je predvsem dokazal, da ženski problemi niso nič različnega od vsesplošnih problemov mesta in podeželja. Tudi vprašanje emancipacije žena je nekaj, kar je nerazdružljivo povezano s splošnim vprašanjem demokracije in svobode. Le v demokraciji in svobodi žene dosežejo vse svoje pravice.
Druga ugotovitev, ki izhaja, ie ta. da je bil kongres le zaključek velikega dela, ki je bilo v času več tednov opravljeno med najširšimi krogi žena v mestu in na podeželju. V teku priprav na kongres je bilo na stotine sestankov, ki so se jih udeležili tisoči žena. V teku teh priprav je ZDZ preko svojih aktivistk razdelila približno 20.000 pristopnic, kar pomeni, da predstavlja ta organizacija večji del tržaških žena slovenske in italijanske narodnosti. Kongres je torej bil sinteza vseh-naporov, ki so bili storjeni za vzbujanje zanimanja v najširših ženskih krbgih. Zato je.
Zorka Legiša - Mervič
treba poudariti, da je s tega stališča kongres izredno dobro uspel.
Zjutraj je bilo javno zasedanje kongresa otvorjeno od Marije Casali - Karlete in od Slave Cebulec - Katre, ki sta1 v kratkem orisali pomen kongresa in predlagali imena za predsedstvo in razne delovne komisije. V predsedstvo so bile poklicane voditeljice ZDZ, matere padlih, socialistične in komunistične predstavnice, župana Pacco in Lovriha, predstavnice Delavske zveze -OGIL, predstavnice UDI Ada Alessandrini in Carmen Zanti, tajnica avstrijskih žena in predstavnica MDŽ.Z Schwagel, predstavnica francoskih žena Chabredier, predstavnice žena iz Gorice, Vidma, Tržiča in Ravenne.
Po, izvolitvi predsedstva je Mira Rijavec podala besedo glavni govornici Jole Deferri. Govornica se je dotaknila v svojem poročilu vprašanja e-mancipacije žena v zvezi z vsem tem. kar je žena napravila, in s tem, kar žena prav na podlagi teh njenih borb zahteva. Ženske množice so posebno V zadnjem polstolet-;u dokazale, da se zavedajo svoje vloge v sedanji družbi, zato pa so dale vse, kar je v njihovi moči za njen napredek. Žene so se udeležile vseh borb za napredek, za blagostanje, za svobodo, za mir. Žene so veliko * prispevale v antifašistični borbi, so imele svoje številne žrtve. Po vojni so da. le svoj častni prispevek k borbi -za mir. Lahko rečemo, da se je njihova udeležba v tej borbi tudi najbolj poznala. V okviru vsesplošnih borb se je žena bila za rešitev vsakdanjih perečih problemov, za pravico do dela, za pravico do enakega plačila, posegla je odločno in pogumno v družbeno življenje in dala razumeti, da se popolnoma zaveda svoje vloge in svoje važnosti.
Govnrnica se je v tem duhu dotaknila tudi vseh najraz-nnvrstneiših vprašanj, ki se postavljajo pre'd tržaško prebivalstvo. Govorila je o tež kem gospodarskem stanju, o potrebi po novi gospodarski politiki, o izseljevanju, o borbah delavcev CRDA, o nadiz-koriščanju, kateremu so žene podvržene v raznih tržaških tovarnah, o težkem položaju, v katerem se nahajajo mladi ljudje, o potrebi po učinkovitejši borbi za obrambo demokratičnih svoboščin, o stanovanjski krizi itd.
Jole Deferri je postavila
vprašanje nujnosti povezave tržaških z italijanskimi ženami, ki se borijo za izboljšanje italijanskega položaja. V tem trenutku se tudi pred tržaške žene postavlja vprašanje borbe za dosego take vlade, ki bo na demokratičen in ustaven način ravnala z vsem ljudstvom. Poudarila je pomen enotnosti in bratstva med Slovenkami in Italijankami, ki je prišla do izraza tudi v predkongresnih pripravah, ko so žene ob neštetih prilikah prišle množično v dotiko.
Govornica je govorila tudi o pomenu skupščine miru, ki se vrši v Helsinkih in v tej zvezi pozvala vse tržaške žene, naj se združijo v zahtevi po prepovedi atomskega orožja in po pomiritvi v svetu. Za Jole Deferri je spregovorila v slovenščini Zorka Legiša-Mervic.
Slovenska govornica se je takoj v začetku spomnila desetletnice zmage nad nacifa-šizmom in poudarila, da so si žene prav s to zmago pridobile velike pravice, za katere so se dolga leta borile. Kljub temu se slovenske in italijanske žene pri nas še niso ošamo-vojile in še vedno zavzemajo manjvreden položaj. Zato pa :e žena živo zainteresirana v borbah, ki se vodijo na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Slovenskim ženam se še posebej bostavlja vprašanje borbe za narodnostne pravice, ki jih naše ljudstvo še ni deležno.
I.egiševa je v kratkem orisala vse, kar je slovenski živelj pri nas pretrpel v mračni fašistični dobi, in borbo, ki io se je tudi slovenske žene udeležile, da bi Slovencem zasijala lepša bodočnost. V tej borbi je žena igrala vlogo braniteljice narodne zavesti, jezika, kulture, običajev. Deset let po zmagoviti vojni nad nacifašizmom se pred naše žene postavlja vprašanje vojne ali miru. To vprašanj^ je poglavitnega pomena, ker iz njegove rešitve izhajajo rešitve vseh ostalih vprašanj.
Govornica je dejala, da razkosanje ozemlja ni prineslo
Slovencem koristi. Kljub temu je bil podpisan Posebni statut, ki nam zagotavlja določene pravice. Te pravice pa se ne uresničujejo. Zato je treba borbe, enotnega nastopa, v katerem lahko igrajo veliko vlogo prav žene. Toda pred nas se ne postavlja samo narodnostno vprašanje. S tem moramo povezati tudi borbe za izboljšanje gospodarskega, socialnega in političnega stanja. Vsa ta vprašanja so tesno med
seboj povezana.
Ce je v borbi za narodnostni obstoj potrebna enotnost med Slovenci, za kar se morajo žene boriti, jer prav tako potrebno mirno in bratsko sožitje med Slovenci in Italijani. Delovanje ZDZ temelji prav na tej podlagi. Zato se mora tako delovanje nadaljevati tudi v bodočnosti, ker bi drugače izostali uspehi, ki si jih pričakujemo. Naloga slovenskih žena je buditi narodni ponos, zavzemati se za svoje nacionalne pravice. Delati je treba na tem, da se slovenski intelektualci bolj povežejo z ljudstvom, ker bodo >le tako doprinesli nekaj konkretnega k skupni stvari. '
Legiševa je povedala, da se morajo slovenske matere zavedati dolžnosti podpiranja in razvijanja slovenske šole. Zato naj se slovenski otroci pošiljajo v slovenske šole, ker se bo na ta način odločilno prispevalo k narodnemu obstoju našega življa.
Delati je treba za enotnost med Slovenci, delati je treba za enotnost in sožitje med Italijani in Slovenci. Zaradi teh svojih načel predstavlja danes ZDZ najmočnejšo in najboljše organizirano žensko organizacijo na Tržaškem. Tem načelom se ne sme in ne more nikoli izneveriti.
V tem času so prinesli kon-
-gresu pozdrav najmlajši, ki so pozvali vse matere k enotnosti v borbi za mir in pomiritev med narodi. Delegacija žena ljudi, ki so zapustili svoje rodne kraje ob razkosanju o-zemlja, je vzbudila veliko zanimanje med prisotnimi. Kongres jim je zagotovil, da se bo napravilo vse za rešitev njihovih vprašanj.
Tajnica avstrijskih žena in predstavnica MDZZ iSchwagel
je v svojem pozdravu pouda-
ralize. O diskusiji bómo podrobneje pisali prihodnjič. Kongres se je zaključil proti večeru, ko je bila diskusija izčrpana, ko so delegatke izvolile Glavni odbor, sestavljen iz 47 žena ter sprejele zaključno resolucijo, ki jo prinašamo v celoti.
Zveza demokratičnih žena Tržaškega ozemlja se ob priliki kongresa tržaške žene od 26. junija 1955 obvezuje, da bo oslonila svoje bodoče delova-
nje na naslednjih programati-čnih ciljih:
1. sprejemati v svoje vrste vedno večje število slovenskih in italijanskih žena Tržaškega ozemlja, ki so pripravljene sodelovati v obrambi miru in demokratičnih, socialnih, političnih in narodnih pravic tu živečega prebivalstva, osvajajoč si načela, na katera opira Mednarodna demokratična zveza žena svojo akcijo za žensko emancipacijo, za obrambo
Predsedstvo kongresa tržaške žene
pravic žena in detinstva;
2.	prispevati k razširitvi u-deležbe tržaških žena v vseh pobudah partizanov miru proti pripravam novega svetovnega spopada in proti uporabi jedrnega orožja, za zmago pomiritve v mednarodnih odnosih, za politiko miru s strani italijanske vlade;
3.	vedno bolj krepiti bratsko enotnost slovenskih in italijanskih žena teh krajev v obrambi sleherne njihove socialne in politične pravice in še posebno v borbi proti vsar
kemu nacionalizmu ter za zaščito narodnih pravic, ki so potrjene z obvezami s strani italijanske in jugoslovanske vlade v pogledu narodnih manjšin;
4.	aktivno udeležiti se borb za rešitev tržaškega gospodarstva in da se zagotovijo tržaškim družinam delo, socialno skrbstvo, dostojna stanovanja in vsi pogoji, ki so neobhodno potrebni za ozdravitev sedanje boleče rane izseljevanja;
5.	vztrajno boriti se za obrambo pravice do dela in dostojanstva vseh delavk in še posebno delavk-mater, za dostop žena k vsem poklicom, za priznanje pravice do pokojnine in skrbstva za hišne gospodinje;
6.	dosledno braniti pravico vseh otrok in mladine do primernega socialnega in zdravstvenega skrbstva do šolske in strokovne demokratične vzgoje in izobrazbe.
ir
Sesta obletnica smrti Dimitrova
Pred šestimi leti —' 2. julija 1949 — je bolgarski narod izgubil najzvestejšega sina delavskega razreda, najhrabrej-šega voditelja njegove komu-nične partije: Georgija Dimitrova. Dolga in trda je bila pot bolgarskega naroda, predno si je priboril svobodo in nov režim, v katerem so starim reakcionarnim kastam za vedno odvzete možnosti, da bi še dalje obdržale Bolgarijo v zaostalosti in narod v suženjstvu.
Doba od prve do konca druge svetovne vojne je brez dvoma najbogatejša na ljudskih borbah, da bi se dal zgodovini Bolgarije nov tok, novo smer, ki bi se približala toku socialistične revolucije. Borbe kmetov za agrarno reformo, borbe delavcev za demokracijo, borbe KIP za mobilizacijo in vodstvo bolgarskih delovnih množic so tesno povezane z življenjem Georgija Dimitrova, tiskarskega delavca, ki se
rila prispevek tržaških žena v borbi za mir in govorila o avstrijskem primeru rešitve spornega vprašanja. Svoj pozdravni nagovor je zaključila z vzklikom miru v slovenščini in italijanščini.
Na kogres je prišla tudi delegacija žena in mater varilcev Sv. 'Marka, ki že toliko časa stavkajo za svoje pravice. Francoska predstavnica Chabredier je govorila predvsem o prijateljstvu, ki mora vladati med narodi na svetu in je zaključila svoj govor z vzklikom prijateljstvu med francoskimi in tržaškimi ženami.
V imenu italijanskih žena je pozdravila kongres znana prof. Ada Alessandrini, ki je v učinkovitih besedah označila pomen ženske enotnosti in težave za njeno dosego. O emancipaciji žena je dejgja, da se lahko doseže le s skupnim in prijateljskim nastopom vsen žena brez razlike. Poudarila je vlogo italijanskih žena v borbi proti mračnjaški Scelbovi vladi. Zelo pogosto-ma je v svojem govoru poudarila lepoto in važnost dosežene enotnosti med slovenskimi in italijanskimi ženami v Trstu, kar mora biti za vzgled tudi drugim ženskim organizacijam. Trst — je dejala Ales-sandrinijeva — mora biti most združitve med raznimi deželami Evrope. In tudi zato se morajo tržaške žene zavzemati.
Z velikim navdušenjem im burnim aplavzom so prisotni pozdravili čitanje pozdravnih brzojavk sovjetskih, bolgarskih, romunskih, angleških, nemških in drugih žena.
Ob zaključku dopoldanskega zasedanja je kongres izglasoval pismo predsedniku Gron-chiju, v katerem se naproša za posredovanje v korist varilcev Sv. Marka in v korist vsega tržaškega gospodarstva.
Popoldne se je kongres nadaljeval v mali dvorani Ros-* settija. Na tem zasedanju se je razvila široka in plodna diskusija, ki so se je udeležile številne delegatke. Med drugimi je tajnik SHLP Kapelj spregovoril o vprašanju slovenske-go šolstva Marija Cesarjeva o pomenu slovenskega tiska in o «Našem listu». Sonja Arrigler o udeležbi slovenske žene v
REPORTAŽA NOVINARJA MICHELE SALERNO OD LISTA "PAESE SERA"
Udor prihaja danes e Jugoslavijo
Dogodki, ki morajo biti vtisnjeni v spominu resnega obiskovalca - Junij 1948 in “pozornost" ameriškega državnega tajništva - Izjave HruSčeva in perspektive, ki se pojavljajo na obzorju po sovjetsko - jugoslovanskem srečanju - Nevmešavanje in mimo sožitje
Novinar Salerno je bil v Beogradu za časa sovjetsko-Jugoslovanskth razgovorov. Po svoji vrnitvi v Italijo je napisal za demokratičen list «Paese Sera» vrsto člankov o svojih vtisih. Smatramo, da bodo ti vtisi zanimali tudi naie bralce. Zato objavljamo članke, ki so bili natisnjeni v listu «Paese Sera» 18., 20. in 23. junija.
BEOGRAD, junija — Ko stopi v jugoslovansko prestolni-
co, se inozemski obiskovalec takoj znajde pred velikansko rdečo zvezdo, ki mu z visoke palače lista «Borba» prikliče v spomin v če ni popolnoma
tešč v politiki in zgodovini — preteklost krvavih in slavnih bori), uresničenj in upov.
V resnici se njegov spomin pomakne k daljnim težkim letom, v katerih so se narodi Jugoslavije nahajali v okviru
dovdanske ustave 1920, so raz-
puščale komunistično partijo,
čeprav se je 1920, t. j. « času izvolitve članov skupščine, uveljavila kot druga politična stranka v Jugoslaviji, ter so na področju mednarodnih odnosov vodili politiko, ki je 1941 privedla do hajvečje katastrofe v jugoslovanski zgodovini.
Neraztresen obiskovalec se spominja nedavnih, zaradi tega pa nič manj težkih let srdite borbe, ki so jo narodi Jugoslavije vodili s pogumom in z velikanskimi žrtvami pod vodstvom komunistične partije proti nemškim osvajalcem in njihovim zaveznikom. Spominja se namreč tistega časa, ko se je ustanovila narodno osvobodilna vojska, ki je imela kot vodilni organ «revolucionarni parlament» uporniške Jugoslavije-
jetsko-juslovanskemu srečanju, ki je vzbudio tako veliko pozornost v zahodnem svetu, ima pravico, da si postavi to vprašanje, ko premišljuje, da je bila jugoslovanska vlada obtožena od sovjetskih komunistov in Kominforma (kot se po navadi imenuje Informacijski u-rad evropskih komunističnih in delavskih partij), da se je izločila iz socialistične fronte in prešla v tabor sovražnikov socializma, ali ko se spominja, da je bila ta vlada vsled lega deležna « prizadevne pozornosti» državnega tajništva ZDA, ki si je najprej zadalo nalogo.
NOB, Vlada Bidovec pa o važnosti slovensko - italijanske enotnosti ter o ukrepih, ki morajo priti s strani oblasti proti nevarnosti otroške pa-
Banja Luka
Socialistični svet
POTUJOČE ZADRUŽNE PRODAJALNE
Nekatere potrošne zadruge na Madžarskem so začele uvajati potujoče prodajalne. Tako so kmetijske zadruge pokrajine Bèkès že pripravile 60 potujočih trgovin, ki zalagajo kmete na vasi z živili, svežimi pijačami in cigaretami. V najkrajšem času bodo te premične trgovine prodajale v vaseh tudi kmetijsko orodje in druge potrebščine.
IZKORIŠČANJE IZOTOPOV NA KLINIKAH
Atomska energija si vedno bolj utira pot v klinikah in zavodih za znanstvena raziskovanja v 'Minsku. V zavodu za zdravljenje kožnih bolezni v Belorusiji uporabljajo izotope za zdravljenje že nekaj let. Pozitivni rezultati so bili doseženi. pri zdravljenju gatje.
Radioaktivne snovi uspešno vplivajo pri zdravljenju kožne tuberkuloze, raka in ekcemov.
V zavodu so izdelali posebne naprave, ki so nasičene z radioaktivnimi snovmi. S to napravo zdravnik obžareva bolna mesta na koži.
PORAST PROIZVODNJE TEKSTILNEGA BLAGA
V prvih petih mesecih tekočega leta se je vrednost proizvodnje tekstilov v Z-SSR zvišala za 5 milijard rubljev v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Proizvodnja bom-bašnega blaga je bila za 47,5 milijonov m višja kot je predvideval načrt, volnenega blaga za 2,2 milijona, izdelanih je bilo 2,6 milionov parov čevljev več, kot jq predvideval načrt. Proizvodnja volnenih površnikov in .oblek je bila za 24 oziroma 12 odst. višja.
monarhije, ki se je pojavila na koncu prve svetovne vojne kot neodvisna državna organizacija po skoraj dvestoletnih borbah. Spominja se tudi, da so se morali v tistih letih jugoslovanski narodi lotiti težavnih
vprašanj, med katerimi je nacionalno vprašanje v okviru močno centralizirane monarhije nujno moralo postati najkočljivejše v jugoslovanskem življenju. Ve, da so Jugoslovani člani petih nacij, ki so bile stoletja zatirane in jim je le po zlomu monarhije in pojavu FLRJ uspelo doseči avtonomijo. /Ve ignorira, da so se narodi teh petih nacij in še prav posebej pa delovni ljudje v tistih letih, t. j. v letih od 1919 do izbruha druge svetovne vojne, nahajali v stanju neizrekljive bede, ki jo je še oteževal tuji kapital, kateri je vodil potem, ko se je polastil najvažnejših jugoslo-vanskih industrij, proces neču-vene ga ropanja. Pri svojem ropanju je tuji kapital užival podporo različnih vlad, ki so se mu vdinjale. Te vlade so se celo požvižgale na dozdevno parlamentarno demokracijo Vi-
AVNOJ, ustanovljen 1942, za dajala težke udarce sovražniku, ki je bil zasedel vse ozemlje Jugoslavije, osvobajala drugo za drugim važna središča in osvobodila Beograd skupno sovjetsko armado.
Vsega tega se spominja, kdor pride danes v Jugoslavijo, če ni navaden turist, ki išče le prijetne kraje. Prav tako se sprašuje, ali še obstaja danes po sedmih letih hladne vojne, v kateri se je tudi beograjska vlada znašla zaradi kompleksa okoliščin, vse tisto, kar so si Jugoslovani pridobili v teku tiste junaške borbe, ali še obstaja nova politična oblast tako, kot je bila tedaj upostavljena in potrjena na v o lit vali v novembru 1945, ali še živi duh nove ustave, hi je stopila v veljavo 31. januarja 1946 in je juridično priznala globoko prenovitev jugoslovanskega življenja v socialističnem smislu. Prav tako se sprašuje, ali se vse to razvija, kako in s kakšnimi sredstvi se razvija pod lučjo te velikanske rdeče zvezde, ki se vidi z vseh strani mesta.
Novinar, ki je prišel sem, da prisostvuje zgodovinskemu sov-
da poostri nasprotje med Jugo slovani in Sovjeti v izključno
korist privržencev hladne vojne in sovražnikov mednarodne pomiritve, drugič pa nalogo zvabi-ti Tita in njegove sodelavce v atlantski vojni blok. Tak novinar ve, kar je res, da je ob svojem prihodu v Beograd sekretar sovjetske komunistične partije Nikita Hruščev odkrito priznal v govoru, ki se še danes komentira v vseh političnih in vladnih krogih Jugoslavije da so se materiali, na podlagi katerih je bila jugoslovanska vlada obdolžena izdajstva, izkazali kot ponarejeni in «sfa bricirani od ljudskih sovražnikov, od ostudnih agentov imperializma, ki so se vrinili s prevaro v vrste sovjetske komunistične partije». Vendar pa, če je vesten, se mora tudi vprašali, če je. bolj ali manj prišlo v jugoslovanskem režimu v teku vseh teh let in zaradi nespornega zahodnega pritiska do takšnih kvalitativnih sprememb, ki bi ga bistveno razlikovale od tistega, ki so si ga ustvarili jugoslovanski narodi z velikanskimi žrtvami, s krvjo in napori v teku antifašističnega boja.
No, takšen opazovalec, ko pogleda naokrog z očmi, ki jih ne zatemnjujejo predsodki, čeprav mora Ugotoviti, da sedaj obstoječi režim v Jugoslaviji postavlja razna važna vprašanja družbenega razvoja na takšen način, da še danes opravičuje kritične pripombe, ki so bile z marksističnega vidika izrečene od Kominforma v daljnem 1948, mora priznati s piscem članka v «Pravdi» od 18. maja, da je to režim, v katerem prevladuje javna lastnina osnovnih proizvajalnih sredstev, in da sta glavna razreda delavci in kmečke množice, o katerih so znane preteklost revolucionarne in domoljubne borbe in družbene a-spiracije. Po drugi strani, kdo more danes spričo pred petnajstimi dnevi sklenjenega sporazuma zanikati, da zasleduje danes beograjska vlada na področju mednarodnih odnosov v bistvu demokratično politiko na
je postopoma ‘‘povzpel na visoko mesto voditelja KP in naroda v novi, ljudsko demokratični Bolgariji.
Od borb proti udeležbi Bolgarije v prvi svetovni vojni do revolucionarnih borb bolgarskega proletariata v dobi 1921-1923 je revolucionarno krilo proletarskega gibanja imelo Dimitrova vedno na vodilnem mestu, kljub preganjanjem, atentatom in smrtni obsodbi, ki jo je izreklo fašistično sodišče v Sofiji. Prišlo je nato pregnanstvo, ilegalna borba, ki jo je vodil z odločno roko in pogumom. Leta 1933 je dobila bolgarska fašistična diktatura novo pomoč v Hitlerju. Dimitrov je bil aretiran zaradi provokatorskega požiga Reichstaga. Zatiralci bolgarskega naroda so upali, da se bodo na ta način rešili Dimitrova. Toda njegovo odločno zadržanje na procesu v Leipzigu, ki ga je podprla mednarodna solidarnost, je prekrižalo njihove upe in načrte. Dimitrov se je vrnil na svobodo-in na yodilno mesto ne samo kot voditelj KP Bolgarije, Komunistične internacionale, marveč tudi kot voditelj skupno s Togliattijem, Rako-sijem, Thorezom in drugimi.
Po 2% letih pregnanstva se je Dimjlrov vrnil v Bolgarijo novembra 1945 in nakazal komunistom in bolgarskem narodu pravilno pot, po kateri naj korakajo. In tako je začela Bolgarija graditi svojo novo zgodovino v družini narodov, ki stopajo po poti socializma.
Ameriški generali poslovni možje
podlagi načelu o nevmešavanju notranje zadeve narodov, o priznanju mirnega sožitja in aktivnega sodelovanja med vladami dežel z različno družbeno ureditvijo, o okrepitvi OZN s sprejemom zakonite vlade LR Kitajske in o dolžnosti borbe za zmanjšanje oborožitve in prepoved uničevalnega orožja, vštevši atomsko in jedrno?
V naslednjih člankih bomo videli, kako funkcionira v praksi jugoslovanski režim, kako je rešil nekatera vprašanja industrije in s kakšno orientacijo načenja še nerešena vprašanja bodisi v industriji kot v poljedelstvu. V tej zvezi ne bomo opustili pisanja o napakah, ki jih še dela tako v praktičnem kot v. ideološkem delovanju. Za sedaj lahko rečemo, da je vlada Jugoslavije z beograjskim sporazumom napravila korak, ki otvarja nove perspektive ne samo na področju mednarodnih odnosov, temveč tudi na področju notranjega življenja, ne sajno za narode Evrope, ki želijo prispevati k utrditvi mi-prenehanjem hladne voj-
ne in k procesu pomiritve, temveč tulli za narode Jugoslavije, ki bodo «v izmenjavi misli in socialističnih izkušenj» našli način za garantiranje plodnejšega razvoja njihovega avtonomnega ustvarjalnega delovanja, o katerem morajo oni in samo oni izreči poslednjo besedo, svobodno določujoč, ali u-streza ali ne njihovim interesom.
MICHELE SALERNO (Nadaljevanje prihodnjič)
li za sv
KRALJ LUDVIK pok. Ivani rojen v Trebčah, 18. 8. 18911 Padel v Trebčah 30. 4. 1945
se Šl
Bal 'dice M ni
11 ko
* h
r°tn Nje 'in 'da.
r k 1 izt “Ji
K J
tliči
KALC IVAN sin Antona rojen v Trebčah, 15. 5. 19l5‘IL Umrl vsled težkih ran 19.1L*

Ameriški list «Newsweek» je objavil pred kratkim- imena nekaterih bivših ameriških generalov, ki so postali poslovni možje.
Tako navaja list, da je general Douglas McÀrthur postal predsednik upravnega odbora družbe Remington Rand Ltd z letno plačo 68.000 dolarjev (1 dol. 630 lir). General . Omar N. Bradley je sedaj šef laboratorija družbe Bu-lov Watch Co. Njegova plača ni navedena. General Lucius D. Clay, ki je dve leti upravljal ameriško cono v Nemčiji, je postal predsednik družbe Continental Ca n Co. Njegova letna plača znaša 108.000 dolarjev. General A. C. Wede-meyer je podpredsednik družbe Rhepm Manufacturing Co. Njegovq plača ni navedena. Admiral Ben Moreel je podpredsednik družbe Jones e Laughleen z letno plačo 150.000 dolarjev. General Lesl'ie R. Grovesl je Idobili mesto podpredsednika družbe Remington Rand z letno plačo 42.000 dolarjev. General Walter Bedeli Smith pa je podpredsednik družbe American Machine and Foundry Co. Njegova plača ni navedena. General Josep T. McNarney je podpredsednik letalske družbe Convair z letno plačo 100.000 dolarjev.
'Sedaj je še bolj jasno, zakaj imajo te monopolistične družbe vedno večje dobičke. Bivši generali, ki vzdržujejo še vedno tesne stike z Belo hišo, so pač zelo koristni za monopole, pri katerih so si zagotovili udobna in dobičkonosna mesta.
S!
!iši Sfar
*#rr

Bdi
M
'H.
m v, k t
Sv
je
H
MOŽINA ANDREJ pok. Andreja rojen v Trebčah, 20. 9. 19J®' Umrl v taborišču Ravensbrii"1 2. 3. 1945
KRALJ LEONARD pok. Ludvika , rojen v Trebčah 17. 3. I9l) Sel v partizane 9. 3. 1944. Uh1] v bolnici Franja 21. 3.
ZA VSAKOGAR NEKAJ.

«Rekel si, da nimaš niti deset lir?!»
* * *
NA LETOVIŠČU Zelo skop letoviščar ob odihodiu Iz hotela plača svoj račun, ki ga je prej pozorno preučili, pregledal vse postavke, zračunal In seštel vsoto. Ko Je. spravil listnico v žep, globoko vzdihne lin naroči natakarju, naj naloži prtljago na
avto. Natakar izvrši naročilo in se nato smehljaje obrne do klienta: «Upam,, gospod, da se boste spomnili tudi name,»
«Brez dvoma» — se oglasi klient — «pustite ml vaš naslov, poslal vam bom razglednico.»
* * *
KATERO PRESENEČENJE?
«Mamica, odtoči se hitro» — zakliče mali Robert, e trn sBišli korake na hodniku. «Sedaj gotovo prihaja oče: Kaj mu bova najprej pokazala:	moje šolsko
spričevalo, tvojo novo obleko ali pa »polomiljen blatnik avtomobila?»
SAMO ZA «PREMIERO»
Tone se pripravlja na poroko. Njegovi- prijatelji mu na vse načine odsvetujejo, ker dobro poznajo nevesto, ki ima precej burno preteklost. Toda vsa prigovarjanja so bob v steno. Tone ostane trdovratno pri svojem sklepu.
«ffako naj se oblečem za poroko?» — vpraša enega Izmed prijateljev. — «Ali naj za ceremonijo Oblečem črno obleko, ali pa bi zadostovala promenadna?»
«Kar promenadno obleko -deni1, črna je samo za «premiere» — mu zlovoljno svetuje prijatelj.
- M ■»
♦ ■■■.*. «
PELEGRINI DOMINIK pok. Jakoba rojen 26. 5. 1906 v Gorici-noval v Trebčah. Sel v zane 7. 6. 1944. Umrl na P°s ditali ran 2. 9. 1945

rojen
KRALJ VIKTOR sin Gregorja _ v Trebčah, 16. L Sel v partizane 1. 5. 194*- 1 I od esesovcev na Krnu j ’ 1944. Interniran v NemčiJ ' koder se ni več vri"
19',
ZI»!
t,
2
Hi
'Sl
H
n
S
H
k
k
s
ii
t>(|!
%
Ji
k
spelli na slovenskih
rednjih šolah v tem letu
l
že 10 let je minilo od takrat, , je bilo vzpostavljeno slo-Lko srednje šolstvo na Tr-Skem. Ko praznujemo to va-1 obletnico, ne pozabimo, Prihajamo do nje. skozi do-velikih težav in zaprek. 3kcionarni krogi so iz vaj a-vsakovrstne pritiske in dolžino propagando, ustno tn s°pi5no, da bi pozvročili pa-c števila vpisanih na sloven-'h šolah in preko tega ih ukinitev. Skušali so predevati starše, naj vpišejo o-!ke v italijanske šole. Pri u so imeli važno besedo ;z”8[ šovinistični delodajalci, isl^o odklanjali vajence z do-!no slovensko šolo. Tudi favne oblasti so v vsem 1 povojnem času odklanja-uzakonitev slovenskih šol tako pripomogle, da so bi-smatrane za manj vredne, 'propaganda, težke gospodke razmere pri nas in v
. injem letu tudi novonastali
iitični položaj s spremembo fave.so utegnili vplivati na »če, ki so iz preplaha vpili svoje otroke v italijanske le.
Zato, kljub temu da se je splošno v zadnjih letih 'čutil padec števila učencev srednjih šolah, smemo trdila naše ljudstvo zna vztra-in kljubovati tem zapre-Na Višji gimnaziji je bi-i*etos celo več dijakov kot Preteklo leto, istotako tu-Trgovski akademiji. Z niše je pa na drugih sred-šolah. Toda pritiski so taki, da bi bile lahko polt ^tce hujše, kot so, in, če do i ^ ni prišlo, če danes ne prosiamo desetletnice srednjih kot poraženi, to pri pisu-zavednim staršem, ki jih h in prevare ljudskih na-'atnikov niso upognile in jfujejo v zmago naprednih ! *U v bodočnost svojega na-! j • Pripisujemo trudu Solni-Ji !V' ki so znali pouk kvalitet-1 [zboljšati ter tako pripo-:	k obdržianju števila o-
'■ Pripisujemo vsem demo-. ll'čnim organizacijam in 9l5' J naprednim silam, ki so 145 'Or koli prispevale, da slovenska šola obdržala v nk kot je.
k,	prebiramo letošnje Izve-6 srednjih šol, lahko ugo-’irno, da so uspehi nekoliko
od lanskega leta. Od 1671 'SO ih dijakov je izdelalo OijaTtW '(36% približno). Iem številu niso vključeni, Via, dijaki, ki so pripust k zaključnemu izpitu Visoko se nam zdi pa ‘eeno še vedno število učenci ki imajo popravne izpite
l,	t. j. 25% približno, dočim javlja razred 94 dijakov).
ie to visoko število pripi-Povsem nemarnosti učen-ali strogosti profesorjev? fttorda težkim razmeram, v ) ®ri,h se učijo dijaki (zguba )t [n utrujenost zaradi dolgine vožnje domov za u-‘|Ce s podeželja)? Ali pa ,fha pomanjkanje zadostnih pUgoških in učnih pripomoč-za podajanje snovi in pomikanje zadostnih pedagoti Usposobljenih profesorjev, Izdajo [pravilno razlagati
^fjslabše uspehe opazujemo Učiteljišču, kjer je izdelalo 3 dijakov od 99 vpisanih. I- 0 naj si to tolmačimo?
I eUje nekaterih staršev je, Uekateri profesorji name-a ovirajo učiteljiščnike zadnjih letnikov, ker je
slovenske besede, seznanjajo ljudi s pravilno izgovarjavo ter nudijo kulturni užitek našemu ljudstvu. Tudi druge pobude so omembe vredne, zlasti nastop šolskega pevskega zbora na radiu, razstava knjig na učiteljišču in izdaja Literarnih vaj. Priporočati bi le morali, da se to zdravo kulturno delovanje v prihodnjem letu poveča, usmeri naj se tako, da bo ustrezalo zahtevam novih časov vanj naj se vključi čim večje število dijakov. Ustanovijo naj se še druge šolske dramske skupine in to na vseh srednjih šolah, prav tako naj se ustanovijo šolski pevski zbori, ki naj gostujejo, kjer koli je mogoče. Prav gotovo jim bodo pri tem delu pomagale vse slovenske kulturne organizacije. Priporočati je, naj se Literarne vaje bolj širijo v slovenski javnosti potom dijakov in dijaških, kakor tudi drugih prosvetnih ustanov.
Potrebno bo sicer vliti v to revijo bolj optimistično gledanje na življenje. Tako bi morali uredniki usmerjati dijake.
Večji prispevek h kulturnemu življenju Slovencev v Trstu pa pričakujemo iz profesorskih vrst. Izdaja 5 novih knjig, ki so jih spisali slovenski profesorji, je zelo važna in od vseh pozdravljena pobuda, toda to je ledelo petih šolnikov. Razen onih redkih, ki se bavijo z dijaško dramsko skupino in pevskim zborom, o-stali profesorji niso prisotni v izvenšolskem življenju dijakov, niti pri njihovem kulturnem delovanju. Zelo redko se kulturno udejstvujejo v korist slovenskih množic s predavanji in drugače.
Te stvari naj se vzamejo v poštev za prihodnje leto, ki naj prinese še boljše uspehe kot pa letošnje.
Zbornik S.N.G. v Trstu
Pred kratkim je izšel «Zbor-nik desete sezone Slovenskega narodnega gledališča v Trstu». To je zelo okusno opremljen zvezek, ki obsega 31 pisanih precej bogato ilustriranih Hrani. 10 poseltnih struni z umetnimi slikami in 16 struni oglasov. Naslovno stran «Zbornika» je o-premil akademski slikar prof. Černigoj.
Uvodno besedo je na pisal u-pravnik SNG prof. Budal in sicer pod naslovom «Oh usodah Slovenskega narodnega gledališča». Sledijo članek o dramaturgu Bratku Kreftu, nadalje o tržaški igralki Valeriji Silovi, ki se poslavlja od gledališča, nato
članek o gledališkem delu «Ladja Tenacity», katero je postavilo na oder SNG v letošnji sezoni. V Zborniku je nadalje ponatisnjen sestavek o Carlu Goldoniju, ki je bil objavljen v Gledališkem listu ob prvi uprizoritvi Primorskih zilrah v Trstu (1947-48); na koncu pa je še članek o prvem gledališkem festivalu v Celju. V Zborniku so še drugi sestavki, kot n. pr. odgovori na prvo anketo SNG, odmevi, pojasnilo manj znanih besed v Primorskih zdrahah itd.
Ob 50-lelnici smrti Julesa Verne
PRAGA Ob 50-letnici smrti znanega francoskega pisatelja Julesa Verne so r praškem muzeju Naprstek priredili razstavo pod naslovom «Jules Verne :	delo, sanje in realnost».
Na razstavi so si obiskovalci ogledali vse njegove romane v najrazličnejših izdajah, predmete in dokumente, v katerih se dokazuje veličina tega pisatelja fantastičnih romanov, ki so nekaki predhodniki sedanje dobe zmagovite tehnike.
SKRB ZA ČLOVEKA IN NJEGOVO BLAGINJO
Visoko razvita mehanizacija
v industriji in poljedelstvu ZSSR
ZSSR je dežela, kjer je najbolj razvita mehanizacija poljedelskih del - Človek postaja čedalje bolj gospodar narave
V povojnih letih se je sovjetska avtomobilska industrija zelo razvila. Z zvišanjem življenjske ravni prebivalstva in s povečanim blagostanjem so tudi zelo narasle potrebe in zahteve prebivalstva. V skladu s temi potrebami in zahtevami sovjetska avtomobilska industrija izdeluje številne nove znamke avtomobilov, ki jih kupujejo delavci in kmetje. Med najmodernejšimi avtomobi'i je še vedno «ZIS-110», ki ga vidimo na sllgi, ko prihaja skozi napravo, s katero preizkušajo njegovo nepremočljivost.
Ena izmed največjih značilnosti tehnične obnove v ZSSR je mehanizacija najtežjih del. Količina uporabljene energije v vsaki delovni uri se je za časa sovjetske oblasti večkrat dvignila.
To dejstvo je prav posebno razvidno v rudarstvu. Tako je bilo n. pr. 1913 delo v premo-gokopih mehanizirano za manj kot 2%, leta 1952 pa za 99%. Izpopolnila se je mehanizacija sekanja, spravljanja in odvažanja premoga kot tudi podzemskega prevažanja, Direktive XIX. kongresa Komunistične partije predvidevajo organizacijo avtomatičnega dela v podzemskih rovih.
V predrevolucijski Rusiji se ie le 6% petroleja pridobivalo z mehaniziranimi sredstvi, dočim se sedaj že od 1937 petrolej pridobiva izključno s stroji. V ZSSR delujejo naj-
OB ZAKLJUČKU NAJVAŽNEJŠE TRŽAŠKE MANIFESTACIJE
Velesejem je dokazal, da Trst
lahko izvršuje svojo naravno funkcijo
Letošnja vloga Jugoslavije in Avstrije - Jasne izjave madžarskega uradnega predstavnika - Madžarska se živo interesira za Trst kot središče, ki jo lahko neposredno poveže s tržiščem Bližnjega in Srednjega vzhoda
Po dveh dokaj razgibanih membnih zalednih držav: Av-tednih, bodisi kar se tiče do-1 toka obiskovalcev, kakor tu-
kurenca za učiteljska me-^,Ve'fka. To bi bilo res obit^6 vredno, zlasti če upo-ij()an»0 velike žrtve, ki jih deli#] starši na splošno, da vzdr-if)U|]° otroke v slovenskih jiv. • Raje pa si ta nezadovo-'. UsPeh na učitelj ‘"»o kot željo in namen ie_ 6s°rjev, da ustvarijo no-' res sposobne vzgojitelje, .^boljši uspeh so dosegli L. .* Višje gimnazije, kate-f, )e izdelalo 110 od 236. poročila v Izvestjih o kul-delovanju dijakov v šole a izven pouka tie “lemo važne in hvalevred-!oS( “ieiative. Zlasti je važno Ij,, vanje dramske skupine ^ °v po. okoliških vaseh k s temi nastopi pomagajo Stelji pri širjenju
,0>|r
Milturne razmere
jugoslovanski republiki
19',
15-
jO,
11
di stikov med trgovinskimi predstavniki raznih držav, se VII. tržaški velesejem jutri zaključi. Seveda bi bilo še prezgodaj povleči kakršne koli zaključke. To bomo lahko storili, čim bodo dali organizatorji v javnost potrebne podatke.
Kdor si ni še ogledal letošnjega velesejma, ima na vsak način čas še dva dni. Navaden obiskovalec, ki ne gre na velesejem iz trgovskega vidika, oziroma ga tja ne zanesejo trgovski posli, verjetno ne bo našel v številnih paviljonih in standih posebnih novosti. Vendar pa mislimo, da bosta pritegnila pozornost slehernega obiskovalca — kar se je sicer opazilo v teh dveh tednih — paviljona dveh po-
strije in Jugoslavije. Pestra kolektivna razstava teh dveh dežel je postala za velesejem že nekaka tradicija in bi njihovo odsotnost pogrešali.
Čeprav ne nudi letos avstrijski paviljbn posebnih novosti, ki bi lahko pritegnile večjo pozornost obiskovalca, je vendar po številu in vrstah razstavljenih tipičnih izdelkov in proizvodov zanimiv. Prete:en prostor verjetno ni dopuščal avstrijskim razstavljanem, da bi lahko bolj posrečeno razporedili razstavljene 'predmete.
Tudi jugoslovanski paviljon ima letos mafij prostora, kar obiskovalec lflhko takoj opazi že pri razporeditvi razstavljenih artikloi. Zastopanih je 41 jugoslovanskih izvoznih in proizvodnih podjetij. Nekatera od teh, in sicer lesna, so
zastopana na KV. mednarodni raz tavi -lesa in lesnih izdelkov. V kolektivni razstavi v
si med Jugoslavijo in Italijo ugodno razvijajo. Obstajajo pa tudi posebni interesi in
«palači narodov» je zastopa- I možnosti razvoja odnosov med
Na Kitajskem je več šolarjev kot v Italiji prebivalstva

Predsednik LR Kitajske tovariš Mao Ce Dun
V zadnjih petih letih so se zelo izboljšale v okviru razvoja narodnega g'ospodarstva in zvišanja iivljenjske ravni razmere na Šolah In metode poučevanja.
Ta napredek izhaja iz novih koncepcij, ki so se razširile po osvoboditvi med vzgojnim kadrom, med profesorji pa še posebej. Te nove koncepcije temeljijo na borbi proti fevdalni ideologiji, proti fašistični in hlapčevski miselnosti, proti dekadentni buržoazni ideologiji, za uvedbo koncepcije o vodilni vlogi ideologije delavskega razreda. Ta napredek izhaja tudi iz reorganizacije vzgojnega sistema in iz popolne spremembe v orientaciji glede poučevalnth metod, 1952 se Je v vseh visokih šolah izvedla popolna reorganizacija fakultet in tečajev z uvedbo odsekov za specaltzacijo ter z ukinitvijo vsega, kar Je bilo v stari organizaciji neracionalnega.
jf ,r^v°jna Jugoslavija je ime-
^ l,)39*rOV’ j*h je v ifdih
<,e
posečal približno milijon gledalcev, bilo njihovo število „l“l večjo kot takrat. V se-*h(,,,n èasu se je v eni sami 1'r,.,)11 udeležilo gledaliških 'l,|,4“v nad 5 milijonov gle-
|lj 1“ je Jugoslavija imela ■noinatografov, danes jih ; Hn j ili- Kino je sedaj prodrl H, ip'ij zakotne predele de-'ii, ostal je pristopen tudi '> V preteklosti je prišel 'l|, , 'jaki sprejemnik na vsa-1'%.. 11 prebivalcev, danes pa i vi;-" na vsakih 41. V Jugo-•'h L,"nes deluje 18 radij-."Mil." 1 ‘ajviili postaj. Vsaka od "ja,, tePublik ima svoje od-Postaje.
Založniško delovanje se razvija. Kpjige, se čedalje bolj razširjajo , med delovne ljudi Ne tiskajo sc le v srho-hrvašči-ni, slovenščini in makedonščini temveč tudi v jezikih narodnih manjšin. V deželi deluje 6300 knjižnic ; od teli 2000 imajo tudi svojo čitalnico.
Ljudske in delavske univer-že, ki so bile ustanovljene pred desetimi leti, so zelo popularne v Jugoslaviji. Na njih se prčučujejo različna znan stvena, •kulturna, umetniška politična vprašanja. 1953 sta nad 2 milijona ljudi obiskala ljudske univerze in nad 100.000 delavcev pa je obiskalo delavske univerze, ki delujejo v velikih indusyijskih centrih dežele.
(Iz lista «Zu trajen mir» od ,24. junija t. I.)
76 odst. več od najvišjega števila pred osvoboditvijo. V osnovnih šolah Je 51 milijonov učencev, t. j. nad dvakrat več od najvišjega iterila pred osvoboditvijo.
Istočasno se vlada zanima za Izobraževanje vseh kitajskih ntno-žlč. Organizirali so se posebni večerni tečaji, ki Jih obiskuje 720 tisoč IJudt. Veliko drugih ljudi pa sledi dopolnilnim prosvetnim tečajem alt pa specializiranim tečajem za upravni kader. V zvezi Izobrazbo množic Je velike pomoči metoda zq pospešeno tzuil-tev kitajskih črk, ki J6 Je uvedel Ki Kienfhua. S to metodo se Je pospeštl boj za odpravo nepismenosti.
SIUE HO-FANG
(Iz revije «Kitajska»)
Na tej podlagi in s pomočjo o-vantgardnih Izkušenj Sovjetske zveze se Je začela na široko izvajati reforma v poučevanju z uvedbo prenovljenih programov, metod in organizacijskih sistemov. MK3 je Kitajska imela 181 institutotf za visoko izobrazbo, v katerih se Je učilo 216.700 viso-košolcev, t. j. 40 odst. več vito-košolcev od najvišjega števila v predrevolucijski dobi; Na tej podlagi se je preko 80.000 visoko-šolcev učilo na tehničnih fakultetah, kar pomeni 191 odst. več od najvišjega števila v predrevolucijski dobi. 1954 Je bilo v visokih šolah preko 255.000 študentov, to je. 18 odst. več kot J953.
Tudi v srednjih šolah so se Izvedle temeljite reforme. Na koncu 1953 je bilo na Kitajskem 4426 srednjih šol in 2.930.000 dijakov, t. J. 96 odst. več od najvišjega števila pred osvoboditvijo. Ljudska vlada je posvetila posebno pozornost srednjim šolam s pospešenim poukom in specializiranim. šolam. 1953 Je bilo v deželi 58 srednjih šol s pospeie-ntm poukom In 27.900 dijakov, ter 1442 specializiranih srednjih šol s 669.000 dijaki.
Brez primere se Je v teh letih razvila osnovna šola. Izboljšale so se vsebina in metode poučevanja, izkoristili so se novi učbeniki, bolje so se razdelili programi letnikov in se je popolnoma odpravil sistem prisilne discipline ter fizičnega obračuna» vanja s šolarji. Osnovna šola temelji danes na Kitajskem na sa» modlsclplinl. 1953 je bilo v deželi 500.000 osnovnih iol, t.
na prehrambena industrija, usnjarska, kemična, elektroindustrija, kovinska z nekaj elektromotorji in telefonskimi aparati in raznim električnim materialom. Usnjene izdelke razstavljata tovarni «Toko» in «Alpina». Se posebno pozornost pa vzbuja pestra izbira krasnih preprog. Omeniti je treba tudi, da je letos knjižna založba, zelo, skromno zastopana. Precej bogata je razstava lesa v posebnem paviljonu, kjer najde obiskovalec tudi nekaj pohištva in galanterijske lesne izdelke. Ne vemo sicer, do kakšne mere bi lahko prišlo jugoslovansko pohištvo v poštev za izvoz, ko pa ima resnega tekmeca i v tukajšnji i furlanski proizvodnji, katera lahko tek-muie v cenah in kakovosti proizvoda kot takega.
Z,a bodoči uspešen razvoj trgovinskih stikov med poedi-nimi deželami, ki so letos prisotne. so bili nedvomno velikega pomena takozvani uradni dnevi, ki so jih organizirale s k oro vse države. Na zanimivih tiskovnih konferencah so se postavili stiki med po-edinimi državnimi in trgovskimi zasitopniki, izmenjane so bile misli in načrti za bodočnost, pri katerih bi Trst igral brez dvoma svojo tradicional no vlogo trgovinskega posrednika med podonavskimi in prekomorskimi deželarpi. Ob tej priliki pa so prišle na dan razne težkoče, ki še vedno oviralo uspešen razvoj trgovine na obe strani.
Nekatere izmed teh ovir je n. pr. nakazal na tiskovni konferenci inž. Ivo Barbalič, visoki predstavnik jugoslovanske zvezne zbornice za zunanjo trgovino. Slednji je ugotovil, da se gospodarski odno-
Trstom in Jugoslavijo. Toda slednji nimajo tistega obsega, kot bi bilo želeti. Tako imamo sporazum za obmejni promet,
R. B.
(Nadaljevanje s 3. strani)
modernejši stroji za pridobivanje petroleja. Niti ZDA nimajo na razpolago takih strojev.
V	številnih metalurških tovarnah in podjetjih za proizvodnjo strojev se je dosegla 100% mehanizacija. V gradnjah poslopij in naprav se u-porabila metoda montiranja sten in že izdelanih betonskih blokov. Na ta način se prihranijo kovine in les ter se zmanjšajo stroški. V treh letih se bo v ZSSR zgradilo nad 400 ppdjetij za gradnjo večjih stavbenih delov, ki so namenjeni montiranju.
V	ZSSR so proizvedli ve'i-kansko število posebnih mehanizmov za olajšanje dela in za povečanje njegove zmogljivosti. To je primer mogočnih strojev za kopanje, popolnoma mehaniziranih in avtomatiziranih podjetij za proizvodnjo cementa, kovinskih o-grodij itd. itd.
Vsa ta čudovita tehnična sredstva so se uporabila pri gradnji kanala Volga-Don, kar je omogočlo, da je bilo delo opravljeno dve leti pred določenim rokom.
Ista tehnična sredstva so o-mogočila pravočasno izgradnjo velikanskega kompleksa moskovske univerze in šestih največjih zgradb v Moskvi. Ta sredstva se danes uspešno uporabljajo za gradnjo hidroelektričnih kompleksov v Kujbiševu, Stalingradu, Kahovski, Gorkem, Molotovu in na reki Angari.
Mehanizacija je izredne važnosti za poljedelstvo. 1954 so strojnntraktorske postaje imele na razpolago 1.260.000 traktorjev, 326.000 kombiniranih strojev za žetev, mlačev itd. ter milijone raznih drugih poljedelskih strojev in o-rodij, ki so se zgradila v sovjetskih podjetjih od sovjetskih ljudi s sovjetskimi stroji in materiali. V SZ so se prvič na svetu pojavili električni
odreže njen zeleni del, očisti korenine in jo spravlja v kupe. Za pobiranje koruze se uporablja drugi kombajn, ki pobira storže, reže stebla, jih zreže na drobne koščke in jih tako pripravlja za spravljanj v silose. S tem kombajnom se delo opravlja 30 krat prej kot na roko. Tudi stroj za pobiranje lanu opravlja delo. ki je prej zahtevalo mnogo več časa in truda.
Sovjetski konstruktorji so izdelali stroj za sajenje in izkopavanje krompirja na štirih vrstah. Stroj za izkopavanje krompirja se je prvič pojavil v Sovjetski zvezi.
VelikSnapredek se je v ZSSR dosegel tudi v košnji. Na sovjetskih poljih delajo stroji, ki pokosijo v enem samem delovniku 60 hektarov travnika. Drugi stroji spravljajo seno v kope. Za spravljanje sena so izdelali stroje, ki olajšujejo delo človeka in ga spreminjajo v tehnika. Tudi stroji za pripravljanje krme so zelo razširjeni, tako da človek nima več opravka s tem vprašanjem in prepušča vse stroju.
Znano je, da se z molžo izgubi veliko časa in da ni higienično molsti z rokami. Zato se po vsem svetu razširja sistem avtomatične molže. Prav posebno velike korake so na tem področju napravili v Sovjetski zvezi, kjer ni kolhoza, ki ne bi imel stroje za mehanično molžo in kjer se razširja sistem popolne avtomatične molže, spravljanja ter steriliziranja mleka, ne da bi se mleka človeška roka niti od daleč dotaknila-. Tak način molže se je začel uvajati v kolhozu «Molotov» v okraju Ramenski v moskovski oblasti. Seiaj je razširjen po vsej deželi. Kako se to delo olaj-
šuje. naj nam dokazuje primer, da dva stroja za molžo lahko pomolzeta v poldrugi uri 150 krav.
Vsi ti stroji, ki so v času sovjetskega režima preplavili prostrano deželo, olajšujejo delo človeka in povečujejo možnosti za pravilno in Racionalno izkoriščanje naravnega bogastva. Istočasno z razširitvijo teh tehničnih sredstev se povečuje tudi tehnično znanje ljudi, ki sedaj ne opravljajo svojega dela z motiko, koso ali z rokami, marveč vadeč komplicirane stroje, ki ubogljivo opravljajo istočasno dela, za katera bi se bil pred leti hotel cel regiment ljudi. Na ta način človek ni več, suženj svojega polja, svojega težkega dela od zore do mraka, marveč je gospodar stroja, ki opravlja zanj delo. Sedaj ima sovjetski kmet veliko časa na razpolago za svojo lastno izobrazbo, za razvedrilo. Sovjetski kmet ni več tisti mužik, ki ni mogel ne živeti ne umreti pod težo vseh nesreč, ki so padale na njegova ramena, marveč je ponosen človek, ki si urejuje življenje po‘svojem okusu in po svojih potrebah in je končno postal duševni in materialni gospodar zemlje, ki jo obdeluje.
I. ABRAMOV
Mihajl Lomonosov v filmu
MOSKVA V maju so začeli predvajati v Sovjetski zvezi novi barvni film «Mihajl Lomonosov», ki prikazuje življenje in delo znanega in velikega ruskega znanstvenika in pedagoga tsmionosova, katerega ime nosi nova moskovska univerza. V vlogi Lomonosova igra B. Li-vanov, znani sovjetski igralec. Film je režiral A. Ivanov.
ZA NASE KMETE
Koledar za mesec julij
Pogled na velesejmski prostor
IZJAVE ODGOVORNIH LJUDI V OBČINSKEM SVETU
Obseg obolenj na otroški paralizi na našem ozemlju
Ze nekaj časa krožijo po | mestu govorice o nekakšni epidemiji poliomelitisa, ki da | je zajela nekatere okraje našega mesta. Te govorice, za katere se dolgo ni vedelo, ali imajo sploh kakšno konkretno in upravičeno podlago, so vzbudile pri tržaških materah precejšnjo zaskrbljenost. Kot je znano, je poliomelitis ali otroška paraliza precej resna in nevarna bolezen, ki razen tega, da je zelo nalezljiva, pušča v največ primerih težke posledice, ker za vse življenje skoro popolnoma onesposobi obolelega otroka.
Pri nas v Trstu so se govoricam počasi pridružili razni časopisni članki, ki so, namesto da bi umirili, še bolj preplašili prebivalstvo. Govorilo se je o številnih smrtnih slučajih in o neprestanem naraščanju števila obolelih posebno na Greti in pri Sv. Ivanu. Zadnje dni se je tudi mnogo govorilo o tem, da se je poliomelitis pojavil najprej pri o-tročih istrskih beguncev, ki žive v raznih skupnih bivališčih, kjer ni potrebni higieP
skih pogojev in kjer je nale-zljivost najlažja. Iz teh begunskih bivališč naj bi se bila bolezen razširila tudi med ostale otroke.
Seveda so vse te govorice vzbujale še večji preplah med tržaškimi materami, posebno še ker ni bilo nobenega uradnega poročila, ki bi dajalo navodila, kako je bolezen spoznati in kako se je ravnati, če otrok pokazuje znake otroške paralize. Ta zaskrbljenost prebivalstva je prišla do izraza tudi na torkovi občinski seji, kjer je končno odbornik za zdravstvo dr. Zacchi objasnil stvarni položaj v mestu. Dr. Zacchi je dejal, da so zdravstvene oblasti pod vodstvom glavnega ravnatelja za javno zdravstvo točno preutile položaj, ki ni tako resen, kot si ga nekateri zamišljajo, kajti v tej dobi se je v Trstu vedno pojavljal poliomelitis v 10 do 50 primerih. Letos je bilo do konca aprila zabeleženih 23 primerov raznih obolelosti od virusa; med temi je bilo ugotovljenih le 7 primerov poliomelitisa, dočim ostalih 16 pri-
merov ‘pokazuje različne znake, ki nimajo nobene zveze z otroško paralizo, so pa resni in jih še vedno raziskujejo ter so zdravniki o tem različnih mnenj. Najtežje je to, da je letos umrljivost posebno visoka in je dosegla 22 odstot kov obolelih. Edino možno zdravljenje je siptomatično in profilaksa je enaka pri vseh teh obolenjih, ki zadevajo možgane in hrbtenico.
Zdravstvene oblasti so poskrbele za prevoz vseh obolelih v otroško bolnico Burlo Garofalo, kjer so strogo ločeni od ostalih, da se prepreči prenašanje bolezni na druge. Ukinjeno je ib il o tudi vsako cepljenje, ki bi lahko omogočilo infekcijo. Vendar pa se te bolezni ne prenašajo z neposred nim kontaktom, temveč i sijo vsi otroci te zametke sebi in se le pri nekaterih nepoznanih razlogov razvijejo. Zaradi tega ne bodo letos kolo. nije ukinjene, ker ne pred staviljajo nobene nevarnosti;
Iraktorji, samovodeči kombajni za žetev in mlačev, kombajni za mehanizirano pobiranje pridelkov sladkorne pese, krompirja, bombaža, konoplje, lanu in sena.
Eden izmed najvažnejših faktorjev povečanja poljskih pridelkov je velika mehanizacija poljedelstva. V„tej smeri delujejo sovjetski učenjaki. Kot primer lahko navedemo izdelavo stroja za sajenje zelja, paradižnikov in dru'gega. Ta stroj je priklopljen traktorju tipa «Belarus» in je sestavljen s štirimi deli. Vsak del je samostojen, koplje brazde, v katere se polagajo posebne vaze . s posebno mešanico torbe in prsti, kamor se sadijo sadike. Ko so sadike saje-ne, jih stroj pritisne k zemlji v višini korenik, nato pokrije brazde in izravna zemljo. Istočasno «troj zalije sadike. Stroj se pomika z brzino, ki je višja od kilometra na uro. V enem delovnem dnevu stroj izvrši svoje delo na površini dveh hektarov. Po prvih iroizkusih se je izkazalo, da s^ sadike dobro razvijajo. Zato je bil stroj uveden po vsej Sovjetski zvezi.
Zeto težavno je bilo delo za pobiranje sladkorne pese. Marsikdaj se zaradi teh težav pridelek ni pravočasno spravil. Z uvedbo novega kombajna'la pobiranje sladkorne pese so bile te težave odpravije-
/Ya polju
Krompir izkopavamo po možnosti, ko je zemlja suha. Kopanje krompirja m priporočljivo, ko je zemlja blatna, ker tako ostane krompir umazan in se povečuje nevarnost, da bi krompir tfkom zime .začel gniti. Pri kopanju krompirja moramo zelo paziti, da ne bi krompir ranili, ker ranjenega krompirja ne moremo hraniti. Vsaka najmanjša rana lahko povzroči gnitje in lahko povzroči okuženje zdravega krompirja.
Ko smo poželi žito ne smemo pustiti zemlje neobdelane. Takoj po žetvi" pre-orjemo njivo tako, da se zem-In ne osuši in da ne izgubi svoje godnosti,-
Za zgodnjim krompirjem in žitom lahko sejemo cink-vantin, ajdo repo itd. Ravno tako lahko sadimo vrzo-te, zelje itd. Za zeleno krmo lahko sejemo truščico ali pa kaj drugega.
Turščica se bo v veliki meri okoristila z dodatkom du-šičnatih gnojil, ko jo osipamo. Najboljše uspehe bomp imeli z uporabo čilskega so-Htra ali pa apnenega dušika,
V hlevu
Paziti- moramo, da podkla. damo živini le zdravo in svežo zeleno krmo. Ravno tako ni umestno podkladati svežega sena. Preveže in še ne-vležano seno lahko škoduje živini in povzroči bolezni prebavilih.
V hlevu naj bo vedno šisto in snažno. Redno moramo čistiti hlevski gnoj in ga stlačimo na gnjoniku. Muhe in ostalo nadležno mrčes bomo lahkoto odpravili z uporabo novega preparata MAr LATOX, ki ga lahko najdemo v podružnicah kmetijske
u pehe lahko dosežemo z u-porabo MALATOX MOSCA, ki ima lastnost, da dalj časa vpliva na žuželke.
V	vinogradu
Nadaljujemo z žveplanjem ir. « škropljenjem, da obvarujemo trte pred peronospo-ro in oidiumom.
Običajno brozgo modre galice lahko uspešno nadomestimo z novimi preparati, ki nadomeščajo snovi, ki vsebujejo baker. Dobra nadomestila modri galici so A-SPOR, RAMBDIT, DIT.ANO, itd.
V	sadovnjaku
V	sodovnjaku je v tem času velike važnosti zatira nje raznih škodljivcev. Proti žuželkam, ki v tem času napadajo' sadno drevje, lahko uporabimo razne kemične snovi, ki so skoro popolnoma nadomestile običajne preparate, ki smo jih rabili pred leti. Lepe uspehe proti raznim ušem bomo imeli z «-porabo «iMalatox» ali pa sličnih snovi, ki popolnoma in odlično nadomestijo tobačne izvlečke. Druge žuželke lahko zatiramo tudi s preparati na podlagi D.D.T., Giordano, Gammesano itd.
V kleti
V	tem mesecu naj vladata v kleti hlad in snaga. Obširneje smo pisali o temu v zadnji številki našega lista.
fia vrtu
Vrtnar .ima v tem mesecu polno dela. Sedaj sadimo solato «goštano», sejemo radič, sejemo lahko broklje. ki jih bomo presadili na prosto meseca avgusta. Lahko se sadijo tudi zadnje sadike ze lene.
Prav posebno pažnjo in zadruge. Mailatox je tekoči-1 mnogo truda moramo sedaj na, ki jo poškropimo po ste- ! posvetiti namakanju in do nah hleva potem, ko smo jo dajanju umetnih knojil, med razredčili v vodi (250 gr na | katerimi so najvažnejša du-vsakih 100 1 vode). Se večje ' šičnata gnojila.
če bi kakšen otrok v kolonijah zbolel pomeni, da bi bil zbolel [ ne. Kombajn spravi na svetlo tudi, če bi bil ostal v mestu, peso do korenin, jo pobere,
Tehtanje in odpravljanje semen na polje v enem izmed sov jetskih kolhozov
(Nadaljevanje s 1. strani) uo razdobje v mednarodAih odnosih, ker zapušča politiko zaostrovanja nasprotij... Cim je Sovjetska zveza ubrala to novo pot, je mednarodna napetost začela koj popuščati...»
Iz obeh člankov je razvidno, da so ur'dniki «Primorskega dnevnika» še vedno mnenja, da je bila Sovjetska zveza kriva hladne vojne, da je bila kriva napetosti v svetu, da so Amerikan-Ci imeli prav, ko so organizirali Atlantski pakt, da je bilo potrebno organizirati ZEZ in oborožiti Nemčijo, da je bilo potrebno urediti po vsem svetu okrog ZSSR približno 500 ameriških vojaških oporišč itd itd.
Nekaj takega nas prepričuje, da so uredniki «Primorskega ostali na istem stališču kot pred leti in (ja jim beograjska deklaracija ni pomagala spremeniti mišljenja in koncepcij. Vsekakor ne zahtevamo, da bi mislili, kot mi mislimo. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da spričo tega obstajajo med nami in njimi velike razlike ne samo v gledanju na socialistični razvoj, marveč tudi v gledanju na mednarodno politiko, predvsem pa na Sovjetsko ivezo. Mi vemo, da so zaostritev povzročili kapitalistični in imperialistični krogi, mi vemo, da se je hladna vojna začela, ko so st ameriški vodilni krogi zabili v glavo Hitlerjevo zamisel o nadvladi nad svetom, da so se vojne grožnje začele, ko so Amerikanci, računajoč na svojo domnevno premoč v atomskem orožju, začeli rohneti in ropotati.
Kar se pa tiče države-vodnice, o kateri tudi govorijo, naj si dobro zapomnijo enkrat za vselej: Da, mi komunisti in demokratje gledamo v Sovjetski zvezi drža-vo-vodnico in bomo nanjo vedno tako gledali, ker nas vsa njena 38-letna zgodovina prepričuje, da je vedno delala in dela v Interesu delavskega gibanja, v tnteresu miru, v interesu napredka. Kot slovenski komunisti pa si tako gledanje v Sovjetsko zvezo štejemo v veliko čast, ker smatramo sovjetski socializem za pravi socializem.
In končno o emisarjlh. Ne vemo iz kakšnega razloga je «Primorski» potegnil na dan to stvar, ko nima nobenega interesa od tega. Ml smo pripravljeni objaviti imena in datume. Pripravljeni smo tudi, da pridejo k nam in jim vse to ustmeno povemo. Na vsak način bi bilo dobro, da b< se ti obiski nehali, ker niso v duhu «nevmešavanja o notranje zadeve drugih».
DELO
PO 43 DNEH TEŽKE A ODLOČNE STAVKOVNE BOBBE
Varilci ladjedelnice Sv. Marka odločno branijo svoje pravice
Pogoji, ki jih stavi vodstvo ladjedelnice so nesprejemljivi za delavce - Solidarnost s stavkajočimi zajema vedno širši obseg tudi izven delavskih vrst
Električni varilci v ladjedelnici Sv. Marka še vedno nadaljujejo težko borbo za ó-brambo svojih pravic. Stavka, ki se je pričela 20. maja — in ki prinaša prizadetim delavcem težke žrtve — se še vedno nadaljuje.
Vzroki, ki so dovedli do te stavke so povsem svojevrstni. Navadno dglavci stavkajo tedaj, ko zahtevajo povišanje plač in izboljšanje delovnih pogojev. Toda v našem primeru ni prišlo do stavk^ zaradi tega, pač pa zaradi poskusa s strani vodstva ladjedelnice, da bi električnim varilcem odvzelo še nekaj od že itak pičlih prejemkov. Vodstvo ladjedelnice je namreč prišlo do sklepa, da bi varilci pomnožili svojo proizvajalnost skoro za 100%, ne da bi zato prejeli nikakršen povišek prejemkov. To bi v praksi pome-
nilo pomnožiti proizvajalnost, istočasno pa biti prikrajšani na prejemkih. Kljub temu, da so pogoji, v katerih se nahajajo stavkajoči delavci zelo težki, je vendar volja po nadaljevanju borbe neuklonljiva.
Ta teden je bilo nič koliko sestankov in posvetov za poravnavo spora. Toda vodstvo ladjedelnice noče kloniti in preklicati sklepov, ki jih je sprejelo. To je konkretno dokazalo tudi na sestanku s predstavniki sindikalnih organizacij, ki je bil v ponedeljek na uradu za delo. Na tem sestanku so predstavniki urada za delo skušali posredovati s tem, da so postavili pred zastopnike delavcev nesprejemljive pogoje. Zahtevali so, naj bi se delavci vrnili na delo, naj bi torej začasno prekinili stavko in seveda opravljali delo, ki ga predpisuje vodstvo
Tržaški velesejem
(Nadaljevanje s 3. strani) ki predvideva izmenjavo blaga v skupni vrednosti 4 milijard 200 milijonov lir, kateri je bil sicer podpisan še aprila, toda se še ne izvaja, kar ni odvisno
kot je dejal inž. Barbalič — od njegove vlade.
Važne za Trst in njegov gospodarski razvoj so izjave, ki jih je dal trgovinski predstavnik pri madžarskem poslaništvu v Rimu Dezso Lonyai. U-redniku «Lavoratora» je dejal med drugim, da je madžarska zunanja trgovina v zadnjih letih zelo narasla. Dobršen del izvoza je namenjen v dežele Bližnjega in Srednjega vzhoda in Trst se po svoji geografski legi nahaja prav na tej poti, ki je za Madžarsko ugodna. Zato je razumljiv interes, ki ga slednja polaga tržaški luki in velesejmu. Važno pa je, da mora biti strošek uslug, ki jih Trst lahko nudi za Madžarsko ugoden v primeri s pogoji, ki ’ jih nudijo drugi. Razen tega polaga Madžarska — kot je podčrtal njen predstavnik na velesejmu — veliko važnost možnosti, da lahko deloma plača posredniške usluge Trsta z blagom.
Razne izjave, ki so bile dane v tem tednu na tiskovnih konferencah, dejansko še enkrat potrjujejo pravilnost in neobhodno potrebo še vztrajnejše borbe Trsta za dosego ciljev, ki si jih je zastavil 'na gospodarskem področju. Ugotovitve tržaških gospodarskih krogov so sedaj podkrepili predstavniki dežel, ki so najbolj zainteresirane, posebno kar se tiče pristanišča in pomorskih prog. Italijanska vlada in tukajšnji merodajni či-nilei ji nikakor ne morejo in ne smejo iti brezbrižno mimo vseh t,eh važnih ugotovitev, če nočejo, da zdrvi Trst s svojim gospodarstvom v popolno propast. Letošnji velesejem je še enkrat nakazal ugodne prilike. ki jih je treba na vsak način izkoristiti.
NAJ SE PRENEHA S TAKIMI DEJANJI !
Policijske preiskave
na domu naših tovarišev
V ponedeljek popoldne so se policijski agenti pojavili na domovih dveh članov Centralnega komiteja naše partije, kjer so izvršili preiskavo.
Zgodaj popoldne se je skupina policijskih agentov v civili u pojavila na domu tov. Aleksandra Destradija in potem, ko je predložila predpisani nalog, začela preiskavo, ki je trajala skoraj dve uri. Naš tovariš je hotel vedeti za razlog takega postopanja, pa so mu odgovorili, da iščejo nekakšno pismo in neke listine v zvezi z neko afero tihotapljenja valute in vrednot. Po izjavah poveljnika skupine bi moral biti tov. Destradi voditelj neke tihotapske mreže, iz katere črpa naša partija denarna sredstva za svoje delovanje. Seveda je bila preiskava brezuspešna, kajti naša partija nima potrebe baviti se z nedovoljenimi posli za svoj obstoj in delovanje.
Par ur pozneje sta se pred hišo tovariša - Martina Monta-nje v Domju ustavila dva avtomobila, iz katerih so izstopili številni agenti. V hiši so našli sina tov. Montanje z ženo in
materjo, katerim so pokazali povelje za preiskavo. Nato so začeli premetavati vse, kar jim je prišlo pod roko v stanovanju, kleti, delavnici in celo na smetišču. Na vprašanja prisotnih niso- hoteli dati pojasnil.
Tako so ostali praznih rok pri obeh preiskavah, ki so ■ ju uprizorili v enem samem dnevu pri naših tovariših. Drugače pa tudi ni moglo biti, kajti če iščejo kakšne skrivnostne operacije ali pa morda orožje, ga pri naših tovariših gotovo ne bodo dobili. Zato bi se morali pač obrniti na kakšno drugo stran, predvsem pa pozorneje iskati one... ki so pustili svoje sledove v skladišču državnih železnic, ki je skrivalo cel arzenal orožja. Na vsak način so pa ti postopki kaj malo primerni, saj še predobro spominjajo, na čase, ko je fašistična politična policija vdirala v domove naših tovarišev brez razloga in tudi odhajala praznih rok. Takšni postopki gotovo niso v čast u-praviteljem našega ozemlja. Zato bi bil že čas, da se s tem preneha
ladjedelnice. Varilci naj bi torej dvignili proizvajalnost na 112 elektrodov dnevno. Z druge strani bi vodstvo ladjedelnice ponovno sprejelo na delo skupino suspendiranih delavcev. Sele na to pa naj bi se pričela pogajanja za dokončno ureditev spora. Povsem razumljivo je, da so prizadeti in sploh vsi delavci z ogorčenjem sprejeli na znanje take predloge in jih seveda odločno zavrnili.
Medtem pa zavzema solidarnost s stavkajočimi vedno večji obseg. Lahko rečemo, da solidarizira z njimi skoro vsa tržaška javnost. To nam dokazujejo tudi razne izjave, ki jih s tem v zvezi dajejo razne osebnosti in predstavniki političnih in drugih organizacij.
Razstava pri Sv. Ani
V petek in soboto prejšnjega tedna je bila v otroškem vrtcu pri Sv. Ani razstava o-troških del. Iz razstavljenih predmetov je bilo razvidno, da so se otročički pod vodstvom ge. Zlate Strekelj vse leto potrudili, da bi razveselili same sebe in svoje starše. Na treh mizicah so bili okusno razstavljeni vrtiljaki, petelinčki in drugi predmeti, ki so jih otroci izrezali iz papirja in spravili , skupaj. Na posebni mizici pa so bile razstavljene risbe, ki so jim, kot zgleda, mladi «študentje» posvetili vso svojo pozornost. Gotovo je, da je treba pohvaliti otročičke, še prav posebej pa gospo, ki jih z veliko potrpežljivostjo vodi v... predsobo učenosti.
Uspela kulturna prireditev v Banah
Preteklo nedeljo je priredilo prosvetno društvo «Gaj» iz Banov svojo prvo kulturno prireditev.
Prireditev je otvorila vaška prosvetna delavka in voditeljica društva Tončka Vidau. V svojem nagovoru je tov. Tončka spodbujala k nadaljnjemu prosvetnemu delovanju po smernicah, ki so Ji nakazali padli za svobodo, po poti miru, bratskega sožitja, za o-brambo naših pravic.
Nato Je domači pevski zbor pod vodstvom mladega pevovodje Berta Vidau lepo zapel «Visoka je gora», «Kaj pa je tebi ljubica», «Cez tri gore», «Le vkup, uboga gmajna». Od pesmi do pesmi je bilo opaziti večjo gotovost:	zbor ima nedvomno
velike možnosti nadaljnjega na-
predovanja. Domačina Ana Kalc in Lucijan Vidau sta podala Prešernovo «Od železne ceste», ki je vzbudila veliko zanimanja. Pevski zbor PD «Višava» s Konko-nela je nato zapel pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča «Pod trto bivam zdaj» in «Naš Kras». Kljub temu, da je zbor malo vadil v zadnjih časih, je dosegel velik uspeh. Domača dramska skupina je nato nastopila pod vodstvom Tončke Vidau z enodejanko «Kje je meja». Vsi igralci so svojo vlogo lepo podali. Po končani prireditvi je sledilo ljudsko rajanje do pozne noči,
Praznik Je prav lepo uspel kljub temu, da so policijske oblasti, kot je znano, iskale vse mogoče zapreke, da bi prireditev preprečile (kar jim Je tudi deloma uspelo, saj bi se morala prireditev vršiti že prejšnjo nedeljo).
Mlademu prosvetnemu društvu čestitamo k uspehu z željo, da bi nadaljevalo po dosedanji poti!
J. G.
Prosvetno društvo
«Višava»
priredi jutri, v nedeljo 8. julija
II! mm
s sodelovanjem številnih prosvetnih društev.
Pričetek ob 16.80
Po kulturnem sporedu bo
ples do polnoči
Vljudno vabljeni !
690 tržaških
na poti v
izseljencev
Avstralijo
100-letnica šole v Borštu
Bivši učenci borštanske šole pripravljajo proslavo 100-letnice osnovne šole v Borštu. Verjetno bo proslava 31. julija t. I. že sedaj opozarjamo naše bralce na to važno slavje, ki bo gotovo pritegnilo pozornost vseh naših ljudi.
V petek je odpotovalo iz Trsta v Avsthalijo nadaljnjih 690 izseljencev iz Trsta. Sli so v tujino iskat srečo, ki jim je rodno mesto ne more nuditi — ne sicer po lastni volji, temveč po volji tistih, ki mu vladajo.
Medtem pa se še vedno govori o velikih ukrepih za izboljšanje gospodarskega stanja Trsta in o poživitvi njegove luke. Razpravljanje in obljube segajo že v nedogled, ne meneč se za to, da mesto in njegova nekoč tako cvetoča trgovina in promet hirata. _
Zveza male in srednj’e industrije je ponovno zahtevala izboljšanje položaja. Obžalovala je, da ni vlada še uresničila obvez, ki jih je že pred časom sprejela. Zahtevala je, naj se končno vendar uresniči sklep ministjrskega sveta, ki se nanaša na dodelitev famoznih 70 milijard.
Izseljevanje tržaških specializiranih delavcev zavzema vedno bolj vznemirljiv značaj in obseg. Leta 1954, 'ko se je pričelo organizirano izseljeva-
ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA V TRSTU
Komunisti zalimi o izboljšanje gospodarskega stanja vntiem mestu
Svetovalec Radich poma občinski svet naj podpre borbo delavcev SE LÀ D Vprašanje izstavljanja slovenskih prevodov javnih listin na anagrafskem uradu
nje, je odšlo preko morja 2500 Tržačanov. Večinoma so se naselili v Avstraliji. V prvih mesecih tekočega leta se je izselilo nadaljnjih 1300, nadaljnja skupina 1200, bo odpotovala 14. julija; predviden pa je odhod še drugih tisočev.
Z ladjo «iFairsea», ki je odplula iz naše luke v petek zvečer je odpotovalo poleg 690 Tržačanov še 66 izseljencev iz raznih predelov Italije, 600 Avstrijcev in 29 beguncev z Balkana.
V
Spoti doma in i/ svetu
Kakor je bilo že najavljeno, bo 10. julija t. 1. kongres tržaškega ljudskega športa. Na ta dogodek se že marljivo pripravljajo naši športniki. Po končanem kongresu bodo šli športniki v Boljunec, kjer bo ta dan velika športna prireditev. Ob tej priliki bodo tudi kolesarska dirka za pokal Ljudskega športa, razne lahko atletske igre in nogometna tekma. V počastitev tega dogodka je športno društvo «Ro-zandra» iz Boljunca organiziralo nogometni turnir, katerega se bodo udeležile nogometne skupine iz Ricmanj, Boljunca, Doline in Domja ter dve skupini iz Milj. Tudi športniki iz Trebč pripravljajo zelo razgiban poletni program. V teku je tudi snovanje Kraškega odbora za ljudski šport.
TURNIR ZA POKAL
«VARŠAVSKI FESTIVAL»
V četrtem kolu tržaškega turnirja za pokal «Varšavski festival» je Skedenj premagal Stimo s 4:3, Cebulec pa je zmagal nad Kolonkovcem s 5:1. Turnir Milje-Dolina pa je doslej dal sledeče rezultate: Dolina - Avanguardia iz Milj
Priprave na „ mesec tiska1'
Priprave za «Mesec tiska» so že v polnem teku. Skoraj vse sekcije so že izdelale svoje delovne načrte in jih odposlale centralnemu Agitpropu. Iz teh načrtov je razvidno, da i je marsikatera sekcija zadala častno nalogo, da preseže cilj, ki ga je določil Agitprop. To je seveda hvalevredno! Številne in najrazličnejše so pobude za popularizacijo kampanje za tisk. Tu navajamo dva taka primera in sicer: Sekcija, pri Magdaleni je sklenila, da bo razširila poseben letak, ki se bo nanašal na tisk, uredila bo 3 stenčase in pripravila en koncert; sekcija ACEGAT bo organizirala dva praznika. Razne sekcije so sklenile, da bodo organizirale dobre sestanke raznašalcev ti-
ska. Za popularizacijo našega lista so v teku priprave za organiziranje raznih športnih prireditev.
Sleherni tovariš je dolžan, da nudi svoj delež za čim boljši uspeh kampanj'e za naš tisk. To je poglavitna naloga v juliju in avgustu. Vsakdo se mora zavedati dejstva, da je treba naš tisk širiti a tudi gmotno podpirati. Naš tisk ima velike naloge: na vseh področjih se mora boriti zoper laži in klevete, za zmago resnice in pravice. Podpirati naš tisk in ga širiti pomeni nuditi svoj delež v veliki kampanji za mir, za mednarodno pomirjanje, za obrambo demokratičnih in narodnih pravic in za delo. Zato, tovariši, vsi na delo, vsi v akcijol
8:1; Milje - Boljunec pa 2:1. AVTOMOBILSKA DIRKA TRST - OPČINE Na avtomobilski dirki, ki se je vršila v sredo 29. t.m. na cesti Trst - Opčine je zmagal Franco Bordoni na stroju Ma-serati 3000. Progo, ki je bila dolga 10 km, je prevozil v času 4:42,8 t. j. s povprečno brzino 114.568 km na uro. Tudi dve nadaljnji mesti sta osvojila dirkača s stroji Maserati. TEKMA VATERPOLO SZ - JUGOSLAVIJA 5:3 Tekma vaterpolo, ki se je odigrala v sredo v Moskvi med reprezentancama Sovjetske zveze in Jugoslavije se je končala z zmago reprezentance SZ in sicer s 5:3.
VOJVODINA - ROMA 4:1 V sredo popoldne se je odigrala nogometna tekma med reprezentancama Vojvodina in Roma v Novem Sadu. Kljub temu, da je bilo vreme deževno, je bilo na športnem igrišču zelo mnogo občinstva. Gledalci so prišli celo iz zelo oddaljenih krajev Jugoslavije. Tekma se je končala z zmago domače representance s 4:1, prvi polčas 2:1. Povratna tekma bo danes v Rimu.
MILAN - HONVED 3:2 Na prijateljski nogometni tekmi, ki je bila v sredo v Milanu med reprezentancama Milan in Honved iz Budimpešte je zmagal Milan s 3:2, prvi pol-šas 2:1.
nov: za te velja število dni izračunano po hektarju zemlje, ki jo je vsak posameznik obdelal; d) obvezanci in stalni dninarji (v smislu delovne pogodbe) št. 200.
Ker za kategorijo «priložnostnih delavcev» (avventizi) ni na razpolago 23.670 delovnih dni, ki bi jih bilo treba razdeliti tako, da odpade:
1) na delavce vpisane v posebne sezname 22.699 dni; 2) na delavce priseljene iz drugih pokrajin 415 dni; 3) na rezervo za morebitne razbremenitve in povračila 556 dni in z ozirom na to- da je ostalo na razpolago 4.166 dni, je komisija soglasno sklenila, da jih razporedi med «priložnostne delavce» (avventizi) po istem merilu kot. lansko leto, in sicer:
a) stalni delovni dnevi 295 (295 x 5)	1475 dni; b) obi-
čajni delovni dnevi 195 (195 x 2) 390 dni; c) »lužajni delovni dnevi 150 (150x 10) 1.500 dni; d) izredni delovni dnevi 10O (100 x 8 ) 800 dni. Skupno 4.165 dni.
Prispevki za poljske delavce
Pokrajinska komisija za e-notne prispevke v korist kmetijstva, ki se je sestala pred nedavnim, da bi določila število delovnih dni za odmerjanje prispevkov za poljske delavce vpisane v rednih in posebnih seznamih za kmetijsko leto 1953-54, je soglasno razporedila delovne dni za letu 1953-54 kot sledi: a) delavci s stalno plačo na podlagi enoletne pogodbe št. 300; b) koloni in polovinarji (v smislu veljavnih določb) št. 240; e) soudeleženci (Compartecipanti) in tisti, ki so dodeljeni majhnim posestvom ali takim z več družinami kolo-
Zasedanje tržaškega občinskega sveta se še vedno nadaljuje. Na seji, ki je bila pretekli petek so številni svetovalci , stavili razna vprašanja. Vodja naše skupine v občinskem svetu odv. Rogassi je opozoril občinsko upravo na slabe strani znane Trevesove izjave, nanašajoče se na tržaško gospodarstvo, odnosno na prosto cono. Odv. Rogassi je omenil, da je' tudi predsednik trgovinske jzbornice v Trstu zahteval, naj se nemudoma podvzamejo konkretni ukrepi za poživitev tržaškega gospodarstva. Toda, je dodal tovariš Rogassi, dogaja se ravno obratno. Nahajamo se pred vedno novimi ovirami in težavami, zaradi tega se gospodarsko stanje neprestano slabša. Rogassi je naslovil na župana vprašanje, kaj namerava pokreniti za to, da bi bila čimprej sklicana mednarodna konferenca za tržaško luko. Zupan je odgSvoril le to, da se ne strinja z izjavami Trevesa. Tov. Rogassi pa je poudaril, da je treba še nadalje vztrajati pri naših upravičenih zahtevah.
Na isti seji je govoril tova riš Radich o vprašanju 'SELA-Da, o čemer smo obširneje pisali v zadnji številki. Dejal je, da se sindikalne organizacije ne strinjajo z novimi odredbami glede SEiLADa in pozval občinsko upravo, naj podpre sindikalne organizacije. Odgovoril mu je podžupan Visintin ter dejal, da se tudi on ne strinja z novimi odredbami in da bo osebno interveniral na uradu za delo, kjer bo zahteval temeljito preučitev, odredbe dr. Palombe.
Se vedno na isti seji je tovariš Gombač zahtevat, naj občinska uprava čimprej poskrbi za popravilo raznih cest pri Sv. Ani, ki so v zelo slabem stanju. Za tem pa se je nadaljevalo razpravljanje o dokončni ureditvi trga Goldoni. Svetovalci opozicijski skupin so nasprotovali temu, da se občinska uprava poslužuje v tem primeru člena 140 pokrajinskega in občinskega zakona. Toda tudi v tem primeru je zmagal demokristjanski volilni stroj, kljub temu, da je
proti temu glasovalo 17 svetovalcev.
Na seji, k! je bila v torek, je občinski svetovalec dr. Dekleva vprašal občinskega odbornika Venierja ali je res, da anagrafski urad v Trstu zavrača izdajanje prepisa ja,-vnih dokumentov v slovenskem jeziku, izgovarjajoč se, da doslej še ni prejel tozadevnih navodil. Dr. Dekleva je vprašal tudi, ali so med uradniki osebek ki lahko govorijo s Slovenci v njihovem materinem jeziku, kot to določa posebni statut. Odbornik Ve-nier je obljubil, da se bo za zadevo zanimal, pripomnil pa je, da mu ni znano, da bi kdo vložil prošnjo za izstavitev slovenskega prepisa.
Na tej seji je govoril tudi odbornik za zdravstvo in sicer o otroških boleznih. O tem vprašanju poročamo obširneje
na drugem mestu.
Pred zaključkom torkove seje je bil odobren sklep, da občina nabavi stroj za pometanje mestnih ulic. Ta stroj bo stal 12.260.000 lir. Odbornik Carra pa je poročal o načrtih za gradnjo novega mestnega vodovoda, za katerega bodo črpali vodo nekje v Furlaniji.
Tov. Malalan
se zahvaljuje
Tov. Riko Malalan z Opčin, ki se zdravi v splošni bolnici v Trstu, se potom našega lista toplo zahvaljuje voditeljem partije in množičnih organizacij, vsem tovarišem, simpatizerjem in prijateljem, ki so ga obiskali za časa njegove bolezni, mu izrazili voščila za skorajšnje okrevanje ter se ga na kateri koli način spomnili.
V petek prejšnjega tedna so našli v kopalnici mrtvo 73-letno Berto Benes iz Vicolo del G alterno 7. Zena, ki je že dolgo bolehala, je odšla verjetno v kopalnico da bi se okopala, pa ji je postalo slabo la je ob padanju pograbila za cev plinske peči ter jo snela s pipe. Ko jo je mož našel, je bila že vsaka pomoč zaman.
*»* Na okrajnem' sodišču se je v petek vršila razprava proti 26-letnemu Ivanu Danev, 24-1 e Inermi Alfredu Albi, 274etnemu E-gonu Stoka in 43-letnemu Karlu Segina, vsi lz Kontovela, ki so bili obtoženi žaljenja zastave, ker so v dneh prevzema italijanske uprave prelepili zeleno barvo zastave, ki je visela na proda-
jalni Delavskih zadrug, s plavim papirjem. Toda sodniki so smatrati, da dejanje ni kaznivo In so vse obtožence oprostili.
*** V soboto je v skladišču parnika «Vesuvio», ki je zasidran v novem pristanišču, nenadoma izbruhnil požar; verjetno se je sama od sebe vnela pošiljka bombaža in lesa, ki je bila pripravljena za odpremo. Po več urnem trudu so bili gasilci prisiljeni napolniti skladišče z mor-
Seja Glavnega sveta SHLP
Tajništvo Slovensko hrvat-ske ljudske prosvete opozarja člane Glavnega sveta, naj se zaradi važnosti dnevnega reda gotovo udeležijo seje, ki bo danes v soboto 2. julija ob 18. uri na sedežu.
«Višava» na Konkonelu praznuje 50-letnico
Naše prosvetno društvo «Višava» na Konkonelu bo praznovalo jutri, v nedeljo 3. t. m. svoj 50-letni jubilej obstoja. V ta namen nam pripravljajo društveniki lepo slavnostno prireditev na prostem, pri ka-teti bodo nastopali poleg do-mačegd pevskega zbora tudi številni bratski pevski zbori in godba iz Trebč. Nastopili bosta tudi dramska skupina iz Ban, ki bo uprizorila igro «Kje
je meja», in baletna skupina iz Podlonjerja, ki bo prikazala svoj znani ruski balet. Prirejena bo tudi razstava slovenske knjige, ki jo pripravi SHLP. Obeta se lepa kulturna manifestacija, ob kateri bo prišlo do izraza plemenito medsebojno tekmovanje nastopajočih prosvetnih društev.
Vabimo slovenske množice, naj se udeležijo te važne kulturne manifestacije na Konkonelu. Začetek prireditve ob 16.30.
Po sporedu bo sledil ples do polnoči, prav tako na prostem.
Prosvetno društvo «Nabrežina»
nas obvešča, da bo njegova dramska skupina priredila v Nabrežini v. nedeljo, 17. t. m. uprizoritev Petrovičeve tride-janske komedije «Vozel». Točen čas bomo objavili prihodnjič.
Križ otvarja svoj novi Ljudski dom.
Predvidoma bodo 24. t. m. v Križu otvorili novi Ljudski dom, za katerega je prispevalo, lahko rečemo vse kriško prebivalstvo. V ta namen napovedujejo niz kulturnih prireditev, katerih spored bomo naknadno javili.
«Nikita, ruski junak»
na Kontovelu
Uprizoritev pravljične igre «Nikita, ruski junak» je prejšnjo nedeljo tudi na Kontovelu dosegla prav lep uspeh. Kljub temu, da zaradi čedalje večje vročine ni več primeren čas za prireditve v dvorani; je igra'privabila lepo število gledalcev, ki so navdušeno ploskali ob koncu vsakega dejanja uspele igre Križanov. Nastopil je tudi kriški pevski zbor, ki Je s štirimi pesmimi znova potrdil sloves, ki ga uživa.
Kulturna prireditev
v Medji vasi
Na zaključni šolski prireditvi v Medji vasi, kjer so otroci iz Stivana in Medje vasi skupno nastopali, je bilo vse polno staršev in mladine. Učenci iz Stivana so skupno zapeli nekaj pesmic, nato pa so podali igrico «Vedež». Po nastopu štivanskih otrok so učenci iz Meje vasi zaigrali igrico «Vrnitev», ki so jo prav lepo odigrali. Toda ta Ura vsebinsko vsekakor ne odgovarja otrokom iz Medja vasi, ker jo je tamkajšnji gospod učitelj verjetno pobral iz kakega belogardističnega-protiso-ojetskega arhiva.
Poleg Stivana, še posebno v Meji vasi vlada veliko nezadovoljstvo napram omenjenemu učitelju, ki se je v Igrici «Vrnitev» drznil prikazati očeta raztrganca, berača, lačnega in umazanega kot izraz in stanje, ki vlada danes v Sovjetski zvezi, kjer je deset let prebil kot ujetnik.
Starši in ostali vaščani gotovo ne bodo nasedli tej protisovjetski propagandi, ki jo skuša gospod učitelj, izrabljajoč otroke, delati med vaščani. Zato priporočamo gospodu učitelju, naj nadaljuje s svojim poslanstvom vzgojitelja ne samo šolskih otr.ok, ampak tudi mladine iz Medjeva-si, kot je to delal pred omenjeno igrico in kot mu to poklic nalaga.
Vaščan
Za teden
dni
Sobota, 2. — Oton Nedelja, 3. — Lev Ponedeljek, 4. — Ulrik (Urh) Torek, 5. — Ciril in Metod (Sčlp) Sreda, 6. — Bogomila Četrtek, 7. — Villbald Petek, 8. — Elizabeta.
ZGODOVINSKI DNEVI 2. 1886 se je rodil na Rožeku sW' venski slikar Peter Markovič
6.	1790 se je v Gorici rodil slo-
venski slikar Josip Tominc.
7.	1941 začetek ljudske vstaje
Srbiji proti nemškim okupatorjem.
RÀDIO ODDAJE
TRST A
SOBOTA:	12,20 Sadje, mare-
lice - 19.30 Pogovor z ženo; - lč Orkester (Pacohiori - 21, Malin za šalo malo za res.
NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja - 9.30 Slovanski motivi - 1“ Prenos maše iz tržaške stolnice
-	12. Oddaja za najmlajše: Pastirček - 23.30 Glasba po željah - 0. Mladina pred mikrofonom.: Nastop učencev škedenjske osnovne šole - 16.30 Koncert pianista Gabrijela Devetaka - 19.30 Poje zagrebški kvintet Lisinsky - 20.39 Gounod: «Faust» opera v 4 dej-
PONEDELJEK: 12.55 Poje ženski, duet - 14. Lahke melodije ig: Franco Russo - 18. Rahmaninov Koncert za klavir št. 3 - 19.» Mamica pripoveduje - 21. Predavanje: Tudi celine potujejo 21.32. Liszt: Sonata v h molu. TOREK: 13.30 Glasba po željah
-	18. Čajkovski: Violinski koncert v D duru - 19.15 Radijska U" niverza - 21. Radijski oder: NU-šič: Navaden človek - 22.30 Priljubljene melodije.
SREDA:	12.55 Jugoslovanski
motivi - 13.30 Igra duo Harris* Primani - 19.15 Zdravniški vede*
-	20,30 Poje ženski tercet Metuljček - 21. Predavanje: Intelektualci in namišljeni ideali - 22. Književnost: O pesniku Limbarskem;
ČETRTEK 12. Potovanje . Italiji: Par mia - 12.55 Domač* pesem - 18,17 Wolfovi in Brahmsovi samospevi - 19.15 RadijsK» univerza:	Carnei uittL:	Proces
20.30	Slovenski oktet - 21. Dramatizirana zgodba: Doyle: Društvo rdečelascev - 22. Glasbene predavanje.
PETEK: 13.30 Glasba po želja"
-	18. L alo: Španska simfonija '
18.30	Z začarane police: Žival so mu pomagale - 19.15 Boletn' športi - Plavanje in skoki v vodo - 20.30 Slovenski motivi - 2j' Tržaški kulturni razgledi - 23' Iz svetovne književnosti.
eni
it
K 8
n o
OPČINE
Sobota, 2. julija: «Meč Faiwor-thov» (Il scudo del Faivvorth), barvni film Universal.
Nedelja, 3. julija: ponovitev.
Ponedeljek, 4. Julija: ponovitev.
Torek. 5 Jul Itn- «Dobrodošli pri polku» (Benvenuti al reggimento), film Warner Bros.
Sreda, 6. julija: ponovitev.
Četrtek, 7. julija: «Samota» (Solitudine), film MGM.
Petek, 8. julija: ponovitev.
PROSEK
Sobota, 2. Julija ob 20: Smrtno zapeljevanje» (Seduzione mortale), film RKO.
Nedelja, 3. julija ob 17: ponovitev.
Sreda, 6. julija ob 20: «Plesala je samo eno poletje» (Ha ballato una sola estate), I. nagrada festivalu v Cannesu In Berlinu. (Izpod 16-Ietnim prepovedan).
NABREŽINA
Sobota, 2. julija: «Pirat in prin-ceza», RKO Radio film.
Nedelja, .3. ' julija: ponovitev
Sreda, 6 julija: «Očarljiva ‘ sovražnica» (L’incantevole nemica), Inalta film.
s ko vodo, ker bi sicer ne mogli zadušiti požara. Skoda je ogromna, saj je zgorel ves les in bombaž.
*** Med delom na nekem: parniku v 'ladjedelnici Sv. Roka je v soboto nesrečno padel Iz višine treh metrov 45-1 et ni Franc Kolenc iz Camper. V bolnici so ugotovili zlom diesne noge, zlom zob in druge zelo resne poškodbe. Nesrečni mož je v torek podlegel.
»••Ribič Giovanni D elise je bil v soboto sprejet na ortopedskem oddelku splošne bolnice zaradi verjetnega zloma kolka in drugih poškodb, ki Jih je zadobil pri padcu z brvi, ko je stopal s pomola na čoln.
>»* V ponedeljek je 22-letni Danijel Kovačič iz ul. B. Angelico vozil s svojim kolesom po Miramarskem drevoredu, ko je mimo njega privozil tovornik. Chn je. šel tovornik m,imo, se je Kovačič pomaknil nekoliko bolj proti sredini, ceste; v tem. trenutku pa ga je zadela prikolica ki Je bila priklopljena, tovorniku in ki je kolesar ni videl. Na srečo se fantu pri padcu .ni zgodilo nič resnega; le opraskal se je po rokah in ogah. Lahko pa bi še bila nezgoda končala z da-leko težjimi posledicami, če b:l bil po nesreči padel pod kolesa prikolice.
*** 17-letni Dario Harey z Vr-delce Skoljeta se je v ponedeljek resno ponesrečil pri padcu s kolesa nekje v bližini Tržiča. Po prvi pomoči, ki so mu jo nudili v t rž iški bolnici, so fanta v torek prepeljali v tržaško 'bolnico, kjer pa je par ur pozneje podlegel težki rani na glavi.
*** 13-letni Rihard Cesar iz ul. Moreri 191 Je v torek splezal na neko drevo, ko se je veja zlomila in je fant padel z višine šestih metrov na tla. Zaradi raznih poškodb so ga pridržali na opazovalnem oddelku splošne bolnice, kamor je bil prepeljan z avtom Rdečega križa.
**• 14-letni Gianpaolo Coppo Iz Tržiča in njegov prijatelj 17-letni Mariino Zampa, sta se v sredo s kolesi podala na izlet v naše mesto in sta se nekje v bližini Sesljana ustavila ob obali, kjer se Je Zampa okopal. Mali Coppo, ki ni znal plavati, na Je ostal na neki skali in se sončil. Ne ve se, kako se je zgodilo, da je fant padel v vodo ‘in utonil. Ko so ga izvlekli iz vode, jehila vsaka pomoč zaman.
V dneh odi 23. do 28. junija se je v tržaški občini rodilo 48 o-trok, umrlo je 47 oseb, porok pa je bilo 33.
ZOBOZDRAVNISKI
AMBULATORIJ
Dr. A. M. Sancin
zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze
Sprejema od 9. do 12. in od 15. do 20. ure.
Ulica Torrebianca 43/H. (vogal z ul. Carducci)
tel. 37-118
Kino Prosek
predvaja
v sredo 6. julija ob 20 uri zanimiv film
«Plesala je samo eno poletje"
(HA BALLATO UNA SOLA ESTATE)
Film je dobil I. nagrado na festivalu v Cannesu in v Berlinu. Izpod 16-letnim prepovedan !
Razdeljevanje krmske mešanice
V svrho pospeševanja raci"' nalne vzreje v kokošjereji ’ pomočjo primernih kritiški" mešanic, je tukajšnje Km6' tijsko nadzorništvo — Ulic® Ghega, štev. 6 priče jo s ponedeljkom 27. t. m. z razdeljevanjem nakazil za dvig mešanic6 po znižani ceni.
Vsi reje! kokoši, tako jajc*' rie kot jarčič, bodo lahko P>'e'
jeli nakazilo v količini ene?" kilograma na glavo do na 50 kokoši ali jarčič.
jvet
Ker znaša cena mešanic «fSGLEln 82 'lir za kilograd1' bo moral rejec ob dvigu naie j' žila plačati
ijec ob dvigu na«' vsoto, ki odgovafR
osti'krmila ‘ <■» r
'"'n vrednosti’krmili 41. lir za kilogram.
Odgovorni urednik RUDOLF BLA2IC (Biagi) Založništvo «DELA» .] Tiska tic. RIVA. Torrehianr» 1
Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje
Velika uprizoriti! m prostim
na stadionu 1. maj, Vrdelska c. 7
Carlo Goldoni
PRIMORSKE
ZDRAHE
Pontili di. MIRKO RUPEL
Premiera je zaradi tehničnih ovir preložena na soboto 2. julija, nato v nedeljo 3-julija, v torek 5. julija, v sredo 6. julija, v Četrtek 7. julija, v soboto 9. julija in v nedeljo 10 julija.
Pričetek ob 21. uri konec do 23.30 ure
Prodaja vstopnic vsak dan oi 11. do 13. in od 17. do 19. ure v ul. Roma 15/11 ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni na stadionu


I
Kovine
sanitetne
potrebščine