PoStnina platana t gotovini ŽIVLJENJE IN SVET Narezavairje ffintolj&vežra kazal Sir Jafadis Chunder Bose v KaU kuti s svojim duhovitim kreskografom, ki desetmilijonkrat pomnoži najmanj> ši gibljai. da je zel dojemljiva, občuti Ijiva osebica. ki jo neprenehoma prešit nia raznovrstno gibanje. Sir Jagadis Chunder je izpričal z iglo svojega ana> rata, da rastline niso take podnevi kot ponoči, da imajo raznotere položaje, da se svojevrstno namestijo za spanje, Jaz potrjujem njegove iznajdbe, rekoč: rastline vidijo za dne, ponoči pa ne vi* dijo. Rastline so rahločutne, zares, ču* te imajo. Že dolgo smo vedeli, da ima* jo spol. Ta splošna delavnost dokazuje zve* zo, ki druži rastline z živalmi in pod* krepiju je veleumno postavko Clauda Bernarda, ki je razglasil skupnost vseh živih stvari.» K opazki, da gredo njegovi droseri očivldno žive živali bolje v slast nego mrtve, dostavlja Hartenstatter: podoba je, da žrtve nič ne trpe vse do minute, ko jih življenje zapušča. Zdi se. kakor da se niti ne zavedajo svo ;a položaja tedaj, ko jih je mesojedka že pričela uživati. Nestvor, ki je videti nenasiten, se ojači po vsakem obedu po dveh ali treh dneh v obsegu debla in na dolžino, veje in listi se okrepe. Neki dan se Hartenstatter odloči, da bo usmeril svoje raziskave na novo pot, in iz vojaške bolnice, kamor odhaja vsako jutro v svojo zdravniško službo, prinese roko ranjenca, ki jo je pravkar odrezal in jo spretno zmaknil iz čebra kirurških odpadkov, namenjenih za sežigalnico. In na njegovem opomniku se čita, da je njegova dr o sera gigantis po-srebala to roko v petih urah 48 minutah. Medtem ko je prejšnji teden trojna teža hrane, obstoječe iz kunčevega trupla. poveča'a droserovo deblo samo za pol milimetra, ga ie človečina to pot razvila za dve tretjimi milimetra Doktor Hartenstatter je ves iz sebe od radosti. Odkril ie Ijndnžersko rastlino: drosero cannibalis! Po tem dnevu napenia grozni doktor vso svojo zvijačo, da si preskrbi člove-čine. m njegov poklic mu kar preveč ola'šu'e takšno aorovizacijo. Toda neka uprta misel se je pojavila v beWki na ^trsrfku no "ekpi tp.Hn'h: ker ima pač drosera najrajši žive živali in ji takšne znatno boli zaležejo ali ne bi bilo takisto tudi z živo človečmo? Strah in groza! dne 2 januarja 1917. prinese Hartenstatter domov dvomesečnega dojenčka, ki ga je ukral na kmetih! Zabe'ežpk jav1ja da 'e drosera nag-leie nego no navadi zaslmla in zasitila svoj «živež», Hartenstatter si ni upal zapisati: dete. Vendar dvoma ni, kajti popisuje zatik, s katerim je zamašil usta svoji žrtvi. Ta po vsem videzu ne trpi nič in pet ur po tem. ko ga je rastlinska pošast pograbila za noge. kaže otročaj še dovolj veselja do življenja, sai vleče sesuljo, ki mu jo je podli učenjak vtaknil v usta, hoteč pacijentu podaljšati bitek zaradi trajnejšega opazovanja. Z večalom v roki Hartenstatter zasleduje vse razvojne stopnje peklenskega obeda. Zapisuje jih vsakih petnajst minut. Na nesrečo manjka dosti listov v njegovi zapisnici, rešeni po naključju in najdeni v razvalinah njegovega opu-stošenega bivališča, ki ga je zažgala razjarjena množica, ko so prišli na dan njegovi strašanski poskusi in ugrabitve otrok. Ali strani, ki so se ohranile, so gro-zanske, hkrati pa polne drzn;h. blaznih vidikov, ki se bodo morda kasneje potrdili in se razglasili za veleumne. Ali moreš čitati brez trepetanja takole nesramno priznanje: 12. maja 1918. — Bebci, ki se razbur» jajo zbog raztelešanja živih stvorov! Bežite no! Kaj za to, če je nestalo de* vet dečajev (tako daleč je že bil 16 me* secev po svojem prvem zločinu!), ka* dar hočeš izvabiti tolikšno skrivnost Prirodi? Ni li neusmiljena ona sama, Priroda, naša mati, naša mačeha! Moji poskusi, prosti bolečin, so na vse zadnje manj kruti od onih. s kate* rimi gospod Jagadis Chunder Bose du* ši cvetice. Njegov oris počasnega hira* nja ter umiranja mimoze pod njegovim poveznikom s kloroformom je okrut* nejši nego počasno in nezavestno pri* likovanie ali usvajanje (asimilacija) vseh teh človeških zarodkov. Prav tako kot vsi drugi tale ne raz* odeva nobene bolesti, nobenega ne* ugodja, pa vendar je že tretjina telesa izginila in sedaj lovke oklenajo pleča, samo glava moli še svobodno ven. Ka* kor pri ostalih: čim lovka oklene živni vozel, izgine duševno življenje. To je vse čedneiše in čistejše, nego če udav ali kak mnogonožec pogoltne živo bitje. 21. novembra 1918, ob sedmih. —■ Moj poskus je danes sijajno preprič* Ijiv. Deca,. ki je štela samo po nekaj mesecev in ki jo je moja drosera can* nibalis použila dotlej, je bila človeško meso brez razuma. Toda ta otrok, ki ima za trdno nad tri leta, razume, mo* ra razumeti, da gine, da bo požrt. A njegove oči ne razodevajo nikake gro* ze, niti najmanj ne jadikuje. To ni vdanost ali ravnodušje, tudi ni brezčut* nost, saj je malo poprej čutil vbod z iglo, ki sem jo preizkusil na njegovem vratu. Nikakršne smrtne težave ni. Torej smem sklepati, da je priliko* vanje v «vegetatizem» pravilna raz* vojna stopnja, ki je bila doslej kaj pa da neznana, a ki potrjuje moj stavek: končno zasužnjenje živalskega kralje* stva pod rastlinsko kraljestvo. Živalstvo se utegne jutri na našem planetu zatreti in Življenje se bo na* daljevalo, vsaj nekaj časa. MAlone otroško se mi zdi vnovič ugotoviti to: če bi rastlinstvo po naključju na mah izginilo, bi živalstvo izumrlo nekoliko dni zatem. In povsem zavedna usoda, menim, uravnava ideal rastlinskega življenja proti temu smotru, polnemu tajinstve* ne odreke, ko rastline postajajo po svoji presnovi živi ji ali sestavine, nuj* no potrebne živalstvu. Človek, ki se či* sla za kralja Narave, je zgolj eden po* glavitnih sužnjev Vegetatizma, je sa* mo njegov bolj ali manj priden dninar. Rastline, drevesa ga ovladajo in njih nepremakljivost jih ne ovira, da ga ne bi vodile in navdihovale. Resnični životvorec, to je rastlinstvo, čigar korenine — antene — zbirajo pod zemljo ne samo zgolj kemičnih činite* Ijev, marveč tudi iztoke (emanacije), žarenja, navdihe, tresljaje, valove, ki črpajo iz velike tajinstvene shrambe, o kateri še nič ne vemo, duhovno tva* rino, ki preživlja naše možgane. Ta snov ni stalno v zraku, v ouzdušiu. ko* der se le začasno vesi in nosi: biva v zemlji, kamor jo hodijo bilke zajemat. In v pokojnih nočeh, dočim so mož* gani odreveneli v spanju, navdihuje rastlinstvo, zavestni vladalec ali pred* stojnik, živalstvu, sosebno človeku, ve* like miselne struje, ki pomalem izpre* minjajo obličje sveta ter bolj ali manj vro v teh ali onih možganih, kvareč po svoji volji našo svobodno razsodnost. Po rastlinstvu dobivajo naši duhovi ideje, ki nam odklenajo raj navdušenja ali pa nas pogrezajo v temd nemira in čr novi d nost i. Ko bi ne bilo velikih miselnih tokov, kako naj bi tolmačili ta blazni piš, ki je privedel vojno, to premišljeno ne* spamet?. To veliko drevje, na videz naš za* ščitnik, je v resnici trinog, samosilnik, ki se igra z našo usodo. Ako je doktor Boernstein dokazal^ da zemlja diha, namreč vsrkava zrak 10 do 11 ur in ga nato 13 ali 14 ur od* daja, bom pa jaz izpričal, da rastline še dalje nego njih korenine hodijo iskat sestavin gmotnega ovoja naše premičnice, kajti atmosfera gotovo vse* buje neko tvar, vse kaj drugega ko te* kočino ali kapljevino, ki se obnavlja ne od zunaj, temveč prihaja iz globine zeml je. Po rastlinstvu torej, ki nas ovladuj« z vso svojo brezčutnostjo, se vrši pre> navijanje življenskega okolja. Rastlin-stvo povzroča, da zemlja diše. In to ponavljam: psihična snov, iz katere tvorijo naši možgani misli, ne nasta* ja v zraku, pač pa v zemlji, odkoder jo pijo rastline, ki jo spravljajo v obtek, koder jo lovč močnejše ali šib> kejše možganske antene. Jutri bodo iskalci razodeli dejan* s ko življenje rudnin, ki nikakor ni leno in mrtvo. Že Becquerel in Curie sta namreč zasačila tajno pozameznih mineralov, na priliko uranija, barija, radija, ki porajajo oziroma vračajo elektriko, toploto, svetlobo. Snov, ako že ni nesmrtna, traja v nedogled. Ako pa dopustimo, da je s svojimi pretvorbami neumrljiva, je Weissmann videl zgolj del resnice: da, naš ovoj, soma (telo), kaj urno premine; toda če je po njegovem nazi* ranju naš germen (seme) neumrjoč, je zategadelj tako, ker je funkcija rastlinstva. 21. novembra 1918, ob 17 i h 20. — Otrokov pogled se zdi, da menja svoj izraz. Sitno je, ker čisto nič ne umem njegovih besed; to mora biti dete flamskih beguncev. Čudna stvar: dve uri sem se vozil z njim na avtu domov in je ves čas jokal, odkar pa je v oblasti drosere, se je povsem upokojil. 22. novembra 1918, ob 4h 40. — Nekaj trenutkov sem moral zadremati po 27 urah neprestanega bedenja, kajti eno steblo drosere že požira levo oko, ki pravkar še ni bilo na dosegljaju. Odpor napram spanju ima svoje meje in Hartenstatterju je bilo napravit) ta opasni poskus. Ko sem namreč po uradnem nalogu zaradi prisilne nabave razniJb potrebščin opoldne sam vdrl v njegov velikanski rastlinjak, navzlc upiranju njegove preplašene služinčadi, sem našel doktorja Hartenstatterja, ko so mu trije neznanski poganjki njegove drosere držali glavo ujeto liki v vijaku. Rastlinska pošast mu je bila razen tega vtaknila pod srajco dve tipalnici, ki sta oklepali in pretvarjali vase ali usvajali vsekakor rameni učenjaka, očitno zasačenega med spanjem. Sedaj je bil zbujen. bister in popolnoma v svesti si nevarnosti, ki mu je grozila. Hkrati sem opazil, kar je ostalo od ubogega malčka, komaj polovica brez-Krvnega obličja In ker sem vedel, da ie izginilo mnogo dece v okolici, sem na mah poimil grozovito dramo, ki jo je povzročil učenjak, pozneje pa postal nje žrtev. Zato pa, ko me je doktor milo prosil, naj brž ko brž s svojo sabljo posekam droseri mladike, mi je moje ogorčenje velelo, naj pustim kazen, da pojde svojo pot. Zvest vojaškemu navodi'u, da je treba vselej in povsod podati poročilo, sem popisal, kar sem nepričakovano odkril, potem pa zaklenil vrata in s ključem v "žepu odšel ven, da naznanim vso zadevo svojim predstojnikom. Na nesrečo pa je v tem kratkem času, ko sem opravil to pot, radoveden in neposlušen strežaj sam ne vem kako prišel v rastlinjak. Poklical je na' pomaganje in razjarjeno ljudstvo je z batinami potolklo učenjaka, ujetega v Primož grdobe, njegove gojenke, razrušilo rastlinjak, polilo s petrolejem in sežgalo, sežgalo živo ljudožersko drosero. V razvalinah sem našel te pičle lističe iz njegovega raztrganega opomnika, ki je bil. žal, na tri četrtine spaljen, kajti izredno zanimivo bi ga bilo čitati v celoti. Kdo torej bo mogel poslej dvo-miti o smrti profesorja Hartenstatterja? Dostavek. Gorenjo fantastično povest je priobčil Mercure de France 15. decembra 1921. V jeseni 1928. pa so poročali francoski listi, da je portugalski naravoslovec Mariano da Silva zasledil ogromne mesoiedne rastline, ki love in žro manjše opice. Je-li to ameriška raca? N. K. Dr. Vladimir Bartol Psihoanaliza in sodobni človek Uvod v psihoanali tično metodo Psihoanaliza doživlja danes podobno usodo, kakor jo je doživela pred nekaj desetletji Darwinova teorija. To je: vsa usta so je polna, povsod se razprav« /lja o njej, in vendar nihče ne ve prav, kje tiči njeno pravo jedro. In kakor se je nekoč jemala za bistvo darwinizma Darwinova teorija o descendenci, ki pa jo je b'il postavil že 50 let pred njim Lamark, mesto njegove razlage na« Stanka vrst v prirodi, tako se tudi da« nes jemlje za bistvo psihoanalize Freu« dova specijalna teorija o seksualnosti, mesto posebnega načina prodreti do nezavestnega v človeku, kar je prav za prav njeno resnično jedro. Kaj je torej psihoanaliza? Psihoana. liza je od Freuda ustanovljena ps'.ho. loška metoda (torej: le metoda — in ne kaka posebna znanost!), ki skuša spraviti do zavesti pod to ležeče gonil« ne sile in plasti človeške duševnosti z izključitvijo vsake sugestije ali h'ipno« ze ter jih nato razložiti in nanje vpil« vati. Toda na kak način ji je to mogoče? 1. Prvič z zbiranjem slučajnih dom'i« slekov in z njimi asocijativno spojenih miselnih zvez osebe, ki se jo hoče ana« lizirati. 2. Drugič z analizo sanj, ki jih je sa» njala dotična oseba. 3. Tretjič s tolmačenjem in razlago dobljenih rezultatov, in 4. S prenosom čustev psihoanalizira« nega od podzavestnega objekta, na ka» terega so bila dotlej vezana, na kak drug, zavesten, kulturno vreden objekt ali cilj. Naj pokaže primer, kako se psiho* analitična metoda praktično uporablja. Prej pa moram še opozoriti, da so bili vsi njeni početniki — zdravniki in da se je v začetku uporabliala izključno le kot posebna metoda zdravljenja neka« teriH duševnih bolezn'i, skupno nazva* nih «neuroze» (histerija itd.). Torej: pacijent pride k psihoanaliti« ku. Soba. kjer ga slednji sprejme, je po možnosti udobna, brez posebnih okraskov, ki bi utegnili zbuiati bolni« kovo pozornost. Zdravnik mu ponudi šezlongo ali udoben naslanjač, sam pa sede k mizici, po novejšem načinu ve« činoma tako, da se s pacijentom ne gledata v lice. Hoče namreč preprečiti vsak sugestiven vpliv od svoje stran'1 na bolnika. Nato vpraša slednjega o simptomih njegove bolezni, da si po« drobno opisati ves njen potek in si pri tem zabeleži vse, kar se mu zdi važ« no. Ko je potem presodil iz svoje iz« kušnje. kje tiči jedro pacientovega zla in si ustvaril sliko njegovih duševnih kompleksov (kajti za te gre pri bolez« nih, ki se jih zdravi potom ps,hoana« lize), nudi pacijentu posamezne besede ali slike iz njegovega lastnega pripo« vedovanja, na katere mora slednji na« vezati vse domisleke. ki mu slučajno pridejo na m'isel. Zabeleži si tudi te in s tem je navadno gotov prvi uvod v psihoanalitično zdravljenje. — DrugI dan mora pacijent pripovedovati svoje zadnje sanje, navezati nanje po vnra« šanjih psihoanalitika vse slike in do« m'isleke in tedaj navadno že globoko prodre zdravnik v otroško dobo pacl« jenta. kjer so v ogromni večini zasidra« ni tisti duševni kompleksi in konflikti, ki izzovejo v poznejših letih bolezen. S tem se začenja zdravnikovo aktiv no delovanje Na dan so prišle razne abnormne vezanosti bolnikovih čustev na enega izmed roditeljev ali bratov In sester (Freud je imenoval te vezano« sti: Oedipov komvleks), ki -še vedno delujejo, ker pacijent ni prav nič ve« del zanje, ki so tičale globoko v n1e» govi podzavesti. Ta čustva iz otroških let začenja torej tedaj zdravnik pre« vidno trgafi od njihovih obiektov na ta način, da iih po možnosti ž;vo pri« kliče v bolnikovo zavest. — Tako se psihoanaliza nadaliuie toliko časa, da so postali bolniku vsi taini vzroki, ki so delovali dotlej podzavestno v niem in povzročali njegovo neurozo (bole« zen). zavestni. — Tedaj pa začne za zdravnika, kar ve vsak psihoanalitik iz lastne prakse, morda najtežavnejši del njegovega zdravljenja. Zakaj ču« stva, sproščena sedai svoie vezanosti na razne infantilne obiekte. se prene* seio v ogromni večini na obiekt. ki Je pacijentu v tem trenutku najbližji —< to je: na psihoanalitika samega. Tega naloga je tedaj, da jih ponovno odtrže od njihovega novega objekta, to Je: od sebe. ter jih nato ponovno prenese (ta akt so psihoanalitiki imenovali transt fert ali prenos čustev) na dotični ob« jekt. ki se mu zdi v danem primeru najnaravnejši (n pr. na moža ali ženo. če je bolnik poročen, ali pa na žaro« čenča ali zaročenko itd.), ali pa jih dvigne (psihoanalitičen izraz zato Je; sublimacija) do kakega visokega kul« turnega cilja (kot n. pr. umetnost, zna« nost, socialno delo itd.) Tako se torej praktično uporablja psihoanalitična metoda. Oporekalo se m'i bo morda — in v mnogih primerih se mi je tudi že to pripetilo, namreč da bolnik lahko za« vestno vara zdravnika, da vsaj ne po« ve vseh tistih asocijativnih domislekov, ki mu pridejo v trenutku na misel. To« da kdor pozna strogo vzorno zakoni« tost vsega duševnega doživljanja, ta mi bo priznal, da je tako varanje iz« ključeno. kajti že domislek varanja sa« mega je zasidran v pacijentovi duši in odkriva zdravniku baš tisto, kar bi mu hotel pacijent prikriti. Kar se tiče za« molčanja kakega domisleka, se to v početku psihoanalize včasi dogaja. To« da spreten analitik bo to takoj opazil po pacijentovem nenadnem molku in po njegovi izraziti zadregi. In, kakor je pokazala praksa, prej ali slej pride tudi zamolčani domislek na dan in baš po priznanju bolnika, da ga je hotel zamolčati. spozna zdravnik, da je to eden važnih momentov v bolnikovi podzavesti in bržkone tudi v najtes« nejši zvezi s samimi vzroki njegove bolezni. Še drug ugovor se mi je čestokrat stavljal in to predvsem od psihoanali« zirancev samih. Ko sem jim namreč povedal, da mislim prihodnjega dne analizirati njihove sanje iz zadnje no« či. so mi dejali porogljivo, da sploh nikoli ne sanjajo, ali se pa to prav red« ko dogaja. — Toda praksa ie odločno pokazala, da opozorjeni na svoje sa« nje. sanjajo pacienti in sploh vsi ljud. je vsako noč in to ne le ene sanie. tem« več navadno do tri ali pa še več Samo, da se le redkokaterih zavemo, če ni« smo bili prej opozorjeni nanie. Toda o analizi in razlagi sanj ob drugi prt« liki. Prvi izsleditelj psihoanalize kot zdravstvene metode je bil dunajski rdravriik Jožef Breuer. Vendar lahko prištevamo k njegovim predhodnikom vse one velike duhove v zgodovini člo« veštva, ki so posvetili z ostro analizo v delovanje in nehanje naše duševno« sti, kakor so bili sv. Avguštin, Rous« seau, Shakespeare, Dostojevskij. Breuer je prišel prav za prav čisto slučajno do odkritja svoje metode. L. 1880 so ga klicali k neki mladi bol« niči, katere bolezen se je kazala v čud« nih znakih in kateri drugi zdravniki ni« so vedeli pomoči, ter so jo obsodili za histerično, kar je bilo takrat isto ko da bi dejali, da simulira bolezen. Znaki bolezni tega izobraženega in visokonadarjenega dekleta so bili na« 6lednji: popolna ohromelost desne ro« ke in začasno tudi leve. Trenutna neob« čutljivost ali anestezija. Ohromelost desne noge. Začasna slepota — odpo« vedale so ji oči. Trenuten nepremagljiv stud pred jedjo in pijačo. Tako n. pr. ni mogla poleti kljub najhujši žeji popiti niti kapljice vode, niti jesti melone. Na« to se ji je hipoma pripetilo, da ni zna« la več materinščine; govorila in raz« limela je le angleškV Semtertja je za« padla v delirij. Govorila je popolnoma zmedeno in celotna njena osebnost se je od časa do časa izpremenila. Ko so jo preiskali zdravniki, so ugo« tovili, da je, kar se tiče objektivn',h znakov (preiskava srca, obisti, želod« ca), popolnoma zdrava. In iz neznanja in nesposobnosti so jo obsodili, da si« mulira. Vse to pa se ie pojavilo ob ča» su, ko je dekle streglo na smrt bolne« mu očetu, ki ga je silno ljubila. 1. Zdravnik Breuer je tedaj opazil pri bolnici, da izgovarja v stanju du« ševne odsotnosti besede, ki bi utegni« le h', t i v zvezi s kompleksi, ki mučijo dekletovo dušo. 2. Hipnotiziral jo je in ji nato v tem stanju ponavljal iste besede, ki jih je bila sama izgovorila za časa svoie zme« denosti. Na te besede ie tedai bolnica navezala žalostne fantazije: kako stre« že dekle ob bolnVški postelji svojemu na smrt bolnemu očetu. 3. Ko je dekle tako izpovedalo svo« je fantazije, se je čutilo silno olaišano. Sama je imenovala ta nenavadni pro« ces pri sebi «pometanje dimnika« ali »čiščenie duše«. 4. Nekoč jo je vprašal Breuer v hip« noži, zakai ne more n'iti vode, čeprav jo muč: huda žeia. Tedai ie pripove« dovala, da je videla nekoč skozi vTata, kako je njena angleška družabnica, ka» tere pt sicer ni posebno ljubila, dajala piti svojemu psičku vode iz kozarca. Takrat je bila požrla iz obzirnosti ogorčenje in stud in ta zatrta čustva so delovala odtlej v njeni podzavesti kot kompleks, ki ji je onemogočal piti. Dogodek je pripovedovala v hipnozi z znaki največjega studa. Ko jo je Breuer nato prebudil n bei Grvllus cam'Pes'tris L.. hi-schen Registrirmethode. — Izšlo v »Zooloig. Anzeieer«. Leipzig. 1.1913.: Ober die Anlockun« des Wei'bchens von Grvllus camoestris L. durch telemhonisch ubertraeene Stridula-tionslaute des Mannchens. - Bonn, založil Mairtin Haeer. I. 1913.: Haben die Antennen fiiir die ailter-jiierende Sfcridulation von Thamrao. trizon aoterus Fab. eine Bedeu-turag. — Založil Martin Hager ▼ Bonnu. 1 1914.: Umersuchumgen uber die Stridula-titrn und das Gehor von Thamno-fcrizon anterus Fab r die Beeinflussune der Stridu-lation von Thanrnotrizon aDterus Faib. j durch kiinstlich erzeugte Tone un jeno zgolj na obdelovanje riževih polj, na lov in ribarenje, nekoliko se tudi" ukvarjajo z obdelovanjem kovin in s tkanjem. Zato je treba delavce uvažati iz sosednih držav, kar sili do posebno ugodnih pogojev. Že pred 40 leti je bi« la sklenjena pogodba z Indijo, ki je bi« la 1. 1922 in 1923 znatno revidirana; po« tekla je leta 1927. Delavce prepelje Bri« tish India Steam Navigation Co. brez« plačno v Penang, od koder jih poraz« dele med farmarje, ki morajo vsakega delavca prijaviti (kar velja po en do« larl) Moški delavci dobe v gorskih pre« delih 54 rupijskih centov na dan, v sre« dogorju po 52 in v nižavju po 50 cen« tov, ženske po deset centov manj, otro« ci pa po 30 do 32 centov. Delavcem so brezplačno na razpolago po zdravstve« nih predpisih zgrajene hiše, na vsaki farmi pa mora biti vsaj ranocelnik, če ne zdravnik. Noben delavec ni s po« godbo vezan na več kot mesec dni in če mu delo ne ugaja, ima pravico do brezplačnega povratka v Indijo. Vrhu tega se mora farmar bor'iti z malimi naseljenci, ki mu skušajo z raznimi pre« tvezami premamiti in odmamiti delav« ce. Vzlic temu mu plantaža donaša to« liko, da. lahko izpolnjuje težke pogoje. Interese Indijcev na Malajskem zasto« pa od indijske vlade semkaj poslani Rao Sahib. Leta 1922 je bilo v Malaji na planta« žah 150.000 Indijcev, 6 020 Javancev (od tedaj skušajo njihovo izseljevanje preprečiti in zavirati), 32 260 Kitajcev in nekaj malega drugih orientalskih delavcev. Indijci se priseljujejo in iz« seljujejo v precejšnjem številu V no« vembru 1926 je dopotovalo 6.258 Indij« cev, domov pa se jih je vrnilo 4.124, mnogi med njimi le na kratek obisk. Danes je na Malajskem 1.945 gumi« jevih plantaž, na katerih je zaposlenih okrog 400.000 delavcev. Gumijeva ali bolje kavčukova dre« vesa nasade po 120 do 140 na oral. da ne gre pri boleznih korenik preveč dre. ves v izgubo Od njih iih navadno osta« ne zdravih kakih sto. ki imajo lepe, trde, temnozelene lepljive liste in svet« losivo skorjo, ki jo narezovalci nare« žejo v obliki črke V. Narezovati je tre« ba oprezno in z ostrim nožem, da dre« vesa po nepotrebnem ne raniš. Pod urezom privežejo na drevo porcelana« sto posodo, ki jo snamejo čez nekaj ur. Najbolje je narezati drevo vsak drugi dan; da se rana zaceli, jo nama« žejo z raztopino voska in petroleja. Doba odpadanja listja je kratka; pri« poročljivo je takrat drevesom priza« našati. Nadaljna težkoča utegne kmalu na« stati pri sušenju zgnetenega in v plo« šče stolčenega gumija zaradi velike po« rabe lesa. Sicer nudi pragozd dovolj lesa, toda tudi skoro neizčrpne zaloge mora biti prej ali slej konec. Izračunali so, da so leta 1919 pokurili pri sušenju gumijevih plošč 220.000 ton lesa in si« cer po eno tono za 185 funtov gumija. Ko se sok strdi, ga zberejo in deneji na nekaterih plantažah v cementne tan« ke, drugod pa v plitve emajlirane pon* ve, ki gumiju baje bolje prijajo od tan« kov. Da se tanki ne okisajo — od tega se pojavijo na gumijevih ploščah (standard sheets) mehurji in gumi iz« gubi na vrednosti —, je dobro to cement« no posodo večkrat umiti z redko for« malinovo raztopino. Plošče, na katerih se tvori tako zvana «rja», so takisto manj vredne. Izvoza gumija v suhih ploščah1 (sheets) je bilo do srede oktobra 1926 213.711 ton v vrednosti 403 milijone 806.630 straitskih dolarjev. Ni čuda, da se počutje singaporskih prebivalcev ravna po naraščanju ali padanju gumijevih cen! «Kar sem nekoč doživel veselega, kar žalega, vse mi je bilo pesem; prijazen pozdrav, ljubezniv pogled, vse mi je bila pesem; in tudi bolečina, tudi ta mi je bila pesem, in ta še najslajša; Hud je so stali na polju, so se snog/e« dali in so poslušali z veselim začuden njem. Meni so prepevale naše gore in naše doline, koder sem hodil, in moje srce ie nrevevalo z n i!mi: še kadar se je vesoljno nebo razjokalo, so bile sob ze biseri, ki so prepevali v pisani m a v rici...» Ivan Cankar: Podobe iz sartf. TAJNOSTI PRASVETA Značilne živali ledene dobe h. Da so velikanske živali s čekami, po« dobnimi slonovim zobem, v primeroma mladi dobi živele v Evropi in še bolj v severni Sibiriji, to je bilo ugotovlje« no že v 18. stoletju. Veliko pa je bilo začudenje, ko se je prvič razglasila vest. da je iz sibirskega ledu izkopnela cela, še krvava slonova mrhovina s če« kani vred Buffon je v svoji veliki pri« rodoznanski knjigi to vest na kratko označi! kot bajko in drugi učenjaki so mu kar hitro pritrjevali. V začetku 19 stoletja pa so tungiški ribiči ob ustju Lene zopet našli tako mrhovtno, ki je v Jakutsku bivajočemu prirodoznancu Adamsu dala priliko, da je stvar ugotovil prav na tistem kraju. 7. junija 1806 je raziskovalec Adams odpotoval, da reši dragocene ostanke. 16. junija je prišel v vas Šogank in na koncu meseca v Kumak = Surko, kjer prebiva 40 do 50 tunguških rodbin. Tam se mu je pridružil poglavar Tun« guzov, Osip Sumahov, ki je bil našel žival in je bil lastnik zemljišča Kon« cem poletja je s svojim lovcem, tremi kozakj in desetimi Tunguzi potoval na« prej v saneh s severnimi jeleni in v dveh dneh so pri.šM do Ledcneffa morja, kjer so se na desnem bregu Lene. na otoku Tamudu, ušatorili, samo nekaj sto korakov od živali. Leta 1799. je Šu« mahov s svojo ženo obiskal tisti kraj, da poišče mamutove zobe, pri tem pa je v grudi ledu opazil brezoblično kla« do. Leto pozneje je našel tam okostje mroža, klada pa je že bila brez ledu Koncem naslednjega leta je popolno« ma gledal iz ledu bok cele živali z enim čekanom. Nekaj starih ljudi pa je pri« povedovalo, da so nekdaj na istem pol« otoku videli slično spako. kmalu nato pa je izumrla vsa rodbina tistega, ki jo je videl. To je poglavarja Tunguzov tako prestrašilo, da je zbolel. Ko je ozdravel, so ga vendar velikanski čeka« ni tako mikali, da si jih je hotel pri» lastiti. Njegove želje so se uresničile šele proti koncu petega leta. Led med kopnim in mamutom je b.l skopnel, žival je drsela proti kopnemu in oble« žala na produ. V marcu 1804 leta mu je odžagal oba zoba in jih zamenjal za blago, vredno 50 rubljev. Adams je dve leti pozneje žival našel na istem mestu, a popolnoma zmrcvarjeno. ker so bili Jakuti porezali meso. da so ga dali psom. Ostalo so storili beli medvedi, volkovi, nenasiti in lisice, ki so imeli v bližini svoje brloge. Okostje pa je bilo še celo razen ene prednje noge. Glava ie bila pokrita s suho kožo, eno uho dobro ohranieno in pokrito s čo» pom ščetinast'h las. Tudi oči so bile še ohranjene, kakor tudi možgani. Ko« nec spodnie ustnice pa je bil otflodan, s kožo nokrite noge so imele še pod« plate. Šumahov je povedal, da je bila ž.val zelo debela in dobro reiena; tre« buh ii je mahal do kolen. Ta mamut ie bil samec z dolgo grivo na vratu. Telesna koža je bila skoraj vsa ohra« niena. Bila ie temno siva. pokrita z rdečkasto dlako in s črnimi ščetinami, ki so bile debeleiše od koniskp žime Adams ie kozo odri in deset liud'. io je komai moglo prenesti: iz tal ie dal pobrati dlako, ki jo je bilo za 35 fun* tov.» Tako se glasi poročilo o prvi znamer niti naidbi mamuta. Od takrat so naši) še več mamutov, ki so v vsakem oziru razs.rili naše pognan ie živali, a samrf še ena ura je bila tako srečna kakot tista v letu 1806. — Skoro sto let po Adamsovi znameniti ekspediciji k ustju Lene, v letu 1901, so v 'jakutski guber« niji zopet našli mamutovo telo s kožo in dlako, in sicer je b.l takrat dr. Oto Herz, ki je po naročilu petrograjske akademije osvojil dragoceno najdbo za znanstvo. Strmo pobočje rečice Bere« zovke, kjer so našli mamuta, je našlo« njeno na ledenik, poln lukenj in raz« pok, in v eno takih razpok je bila pad« la žival. Ker si je b.la zlomila medenico in se tudi v notranjosti precej poha« bila, se ni mogla osvoboditi s svojimi močmi. Cas je pozneje nametal na od« prti grob debelo plast zemlje in nanjo vsadil borno rastlinstvo tundre, kakršno je doma v tistih severnih širinah. Nihče ne ve, koliko časa je ležal si« birski mamut v jami. Ko je ekspedicija prišla na nahajališče, je glava molela iz groba, skoro popolnoma od roparic oglodana mesnatih delov. Med kočniki pa so še našli prežvečene ostanke zad« njega obeda, ,n tudi jezik je bil dobro ohranjen. Desni čekan je bil očividno izpadel že pred dolgim časom, levega pa je bil Lamut, ki je bil našel žival, odnesel in zabarantal, na srečo pa so ga mogli še izslediti m odkupiti. Za čuda dobro je bilo ohranjeno ostalo telo z vsemi svojimi deli. Meso je v naravni ledenici ostalo tako sveže, da so ga psi hlastno žrli. Mišice in žile so po večini lahko skrbno pripravili in ohranili, in z večjo množino strjene kr« vi so čelo lahko kemično ugotovili krvno sorodstvo mamuta z indijskim slonoml Vsa koža živali je bila pokrita z gostim kožuhom rjavo rdečih kocin, ki so bile spredaj na prsih 50, Sicer pa 25 do 30 cm dolge. Pod kožo pa je bila druga uspešna bramba proti mrazu, 9 cm debela plast masti. Rep, o kate« rega obliki in dolgosti se je do takrat različno ugibalo, je bil 35 cm dolg in se je končeval v čop resaste dlake, ki je bil skoro prav tako dolg. V želodcu je bilo 57 funtov zadnje krme, obstoječe iz trav in cvetočih rastlin. S temi mamuti je bil pračlovek lede« ne dobe v najmanj tako ozki zvezi ka« kor z bizoni in njih sorodniki Sicer b'i ne bil mogel slike teh živali tako živo in naravno ovekovečiti na stenah svo« jih iam. Mamut je bila niegova naj« večja in najponosnejša lovska žival, ki pa se ima v Evropi seveda samo njemu zahvaliti za pogin. Kljub svoii oblastni velikosti in silnim, strah vzbujajočim čekanom prav za prav popolnoma ne« škodljive, od rastlin živeče živali so ži» vele kot vsi sloni družno v malih čre« dah in so jih ljudje še precej lahko lovili v izkopane jame. Ker je bilo me« so teh živali jako okusno in so se njih kosti in zobje dali s pridom porabiti za marsikaj, ni čudo, da so jih pridno lovih. Saj so našli na enem samem ta« borišču pračloveka v Mont Dolu na se« vernem Francoskem 758 kočnikov slo« na iz ledene dobe. Ko so se tajajoči se ledeniki najpoznejše ledene dobe po« časi in končno umaknili proti severu, je bil v močno obljudeni severno za« padni Evropi mamut že skoro iztreb« ljen in bržkone ni bilo več dolgo po« tem, ko je tudi v srednji Evropi zad« njemu ponosnemu rilčarju bila zadnja ura. Skozi Rusijo pa so še tisočletja pozneje potovale mogočne črede ma* mutov, in v Sibiriji, svojem zadnjem zavetišču, so se živali bržkone še pred 15.000 leti upirale usodi. Število če« kanov, ki so od takrat, ko so se Rusi pričeli naseljevati v Sibiriji, kot «oka» menela slonova kost» prišli v promet, je Middendorff zračunil za bivšo last najmanj 200.000 živali, in še vedno gre po svetu slonova kost iz skoro neizčrp« ne zakladnice. Bizonova žaloigra ni bi« la na svetu nič novega. Že mamuti so jo doživeli poprej, čeprav usoda ni s tako grozno naglico drvela preko niih, ker takratni lovec ni bil zadostno obo« rožen. Tudi ponosni velikanski jelen (Megaceros eurvceros). ki je imel ro« govje, od enega konca do drugega po« vprečno tri in pol metra široko, in čigar okostja se v velikih množinah dobivajo v irlandskih močviriih, je moral biti v predzgodovinskem času že iztrebiien. Velikanski ielen. ki ie posamezno na« stopal tudi izven Trlandiie v srednji Evropi, v Rusiji in Ttaliii — ie bil oči« vidno mani skromen in gibčen kot nie« govi mnogo maniši. a odpornejši sorod« niki, severni ieleni. ki so se mogli v le malo drugačnih notomoih ohraniti do danes v polarnih kraiih oni. ki so bili brez dvoma prave živali 1ed ne A o« be in so bil' v naio*i^m s+;lcu s nračlo« vekom, na so v na5'h očeh nnnnlnnma izgubili značaj živali nrarlobe Niib no« doba nam ie nreveč mana. ie nrpveč podobna norlnbi cL-iirt:h ielenov da bi nas mogla takoi snominiati davne pre« teklnsti Tsto velia o mžmovrm volu (Ovibos mopchaMisV kj sj je Pn^na sreda m^d govedom in ovco tudi Vhral za domovino najvišji sever, brezupne maKovite In lišajaste tundre Severne Amerike in brezljudno Grenlandijo. Kar nam med životinjami dandanes najposrednejše čara pred oči prasvet z njegovo čarobnostjo, to so bizoni, zad« nji, čez ves svet raztreseni eksemplarji zooloških vrtov. In prav njim je danes že vtisnjen mrtvaški žig! Ko še ti iz« umro, ne bo nič več živega, kar bi bilo njim podobno. Knjige, slike in mrtve kosti bodo prihodnjim rodovom še oznanjale nekdanje življenje njih, ki so poginili, sami pa ostanejo zbrisani s skriljne ploščice življenja. Zbrisani ka« kor mamut, kakor nosorOg prasveta: zbrisani kakor velikanski jelen, kakor jamski lev, jamski medved, kakor jam« ski tiger in jamska hijena, s katerimi se je boril pračlovek. Oglejte si jih v zooloških vrtovih, te umirajoče bizo« ne, in pokažite jih otrokom, ki jih v nekaterih desetletjih morda ne bodo več videli. Zadnji so, ki iz minulih dni taubaškega človeka še pozdravljajo se« danjost, zadnji starega in velikega ro« du. Po K. W. Neumannu — Al. B. yiadislav Fabjančič Imena ljubljanskih ulic, trgov in cest (Dalje) L. 1896. je bil večji del V o d m a t a tokorporiran ljubljanski mestni • občini. 7. maja 1898 je predlagal župan Hribar za vodmatske ulice naslednja imena: Vodmatska cesta (»da se tako je nekaj časa služboval za kap'ana pri Sv. Petru in čegar lepa povest »Sreča v nesreči« se deloma vrši tudi na vod-matskem ozemlji«), Japljev trg (»po pisatelju in pesniku Juriju Japlju. ki je Valvazorjeva rojstna hiša na Starem trgu 4. Slika prikazuje nje• no zadnjo stran, kakor če vidi z nasprotnega brega Ljubljanice. ohrani tudi nadalje še sedanje ime tega dela mesta«), Stara pot (»ker v resnici najstarejša izmed vseh vodmat-skih ulic«), Ciglarjeva cesta (»po zaslužnem pisatelju Janezu Ciglarju, ki kot kurat Schillingove ustanove tudi služboval pri Sv. Petru«), Karbona-r i j e v e (oz. Oglarjeve) ulice (»po slavnem našem rojaku dr. Oglarju, ki je kot sloveči zdravnik 1. 1686. orišel v Moskvo in na dvor carja Petra Velikega, s. katerim je prepotoval potem vso zapadmo Evropo...«), Kumerdeje-ve ulice, Zupanove ulice (»po pesniku in pisatelju dr. Jakobu Zupanu, ki je nekaj časa služboval za kap ana pri Sv. Pebru«), Ravnikarjeveuli-c e (»po rodoljubnem škofu in pisatelju Matevžu Ravnikarju«), Jenkove u l i- nu Staniču«') im Lipičeve ulice (»po znamenitem zdravniku dru. Franu Viljemu Lipiču, ki je L 1831. izdal topografijo Kranjske in zlasti mnogo pisal tudi o podnebji ljubljanskem«). V istem dopisu na policijski odsek pa je Hribar svetoval, da bi »se premenila imena nekaterim ulicam im sicer imena, ki sedaj vsled spremenjenih razmer ni- TRG PRED sIAKu ŠENTJAKOBSKO CERKVIJO, ki sta ga oklepala od ene strani reduta, od druge jezuitski samostan. Pred cerkvijo je bil postavljen spomenik Matere božje, ki pa je danes prestavljen na Sv. Jakoba trg, pri> dobljen po požaru l. 1773. c e (»po slavnem našem liriku Simonu Jenku«), Primičeve ulice (»po pisatelju in prvem javnem učitelju slovenskega jezika Janezu Nep. Primiou«), Na zavrtih (»ker ta pot pelje za vodmatskimi vrtovi do pomerijalne me-ie«), Staničeva pot (»po slavnem turistu ter pesniku in pisatelju Valenti- kacega pravega smisla več nimajo«. Ta. ka so se mu zdela: Gledališka stolba, ki naj bi se prekrstila v Gallusovo s t o 1 b o (»po slavnem našem sklada- 1 Da se da Stairaiču kaka ulioa, je zapre* silo Slovensko planinsko društvo z vlogo z dne 7. aprila 1897. \ telju Jakobu Petelinu Gallusu«); Špital-ske ulice (ki »nimajo nikacega sinila več, ker v teh ulcah že davno ni ool-nišnice«,) naj bi se imenovale »M e -ščanske ulice« (po poslopju meščanske imovine); Do.ge ulice, ki naj bi se nazvale Dalmatinove ulice; Streiiške ulice naj bi se prekrstile v Linhartove ulice (»po prvem slovenskem dramatiku in kranjskem kritičnem zgodovinarju Antonu Linhartu«) in Zitnj trg v Ambrožev trg (»spomin na prvega slovensko-narod-nega župana ljubljanskega«). Končno je Hribar predlagal še ta-le imena »onim ulicam, ki bodo nastale vsled gradnje pravosodnega poslopja na posestvu Ceškovih dedičev: Miklošičeva cesta za »cesto, ki bode od Marijinega trga peljala mimo pravosodnega poslopja ...«; Pravosodne ulice za »ulice, ki bod^ s to cesto paralelne na drugej strani pravosodnega poslopja«; Langusove ulice za »ulice, ki bodo paralelno s sedanjimi Dolgimi ulicami pred glavno fasado pravosodnega poslopja vezale Dunajsko cesto s Kolodvorskimi ulicami«. Na seji občinskega sveta 8. junija 1898 se je izmed Hribarjevih predlogov sprejelo imenovanje Miklošičeve ceste, Dalmatinovih ulic. Cigaletovih ulic in Ambroževega trga. Ulica pred justično palačo pa ni dobila imena »Pravosodne ulice«, kakor je želel Hribar, in tudi ne »Koseskega ulice«, kot je svetoval odsek, marveč se je na predlog dr. Kri-sperja nazvala Sodnijske ulice. Rešena so bila novega krsta tudi stara imena: Špitalske ulice. Streiiške ulice in Gledališka stolba. Glede vodmatskih imen pa se je sklenilo, da se vrnejo policijskemu odseku »v novo posvetovanje v sporazumu z vodmatskim prebivalstvom«. Policijski odsek si je »na lici mesta ogledal vse ulice in ceste v Vodmatu in ker pri prebiva'cih ni našel nobenega imena«, je predlagal sledeče nazive, ki se od Hribarjevih precei razlikujejo: Zaloška cesta. Stara pot. Bohoričeve ulice. Vodmatski trg. C e-gnarjeve u li c e . Z a I o k a r i e v e ulice Ravnikarieve ulice. Jenkove ulice. Japljeve ulice. Na zavrtih, Za bolnišnico, Voiaške ulice in Poljska cesta. Vsa ta imena so bila odobrena na občinski seji 15. julija 1898. 23. decembra istega leta so bile na predlog občinskega svetnika Žužka krščene Gorupove ulice. Za Vodinatom so prišle na vrsto Pru-le. kjer so biie projektirane nove ulice in je stalo že nekaj hiš. Zupan Hribar je nasvetovai imena: na Prulah, Pri-voz in Sredina (»da se uveljavi tudi kako ulično ime po načinu, kakor narod sam imena daje«). Da je je predlagal za tri ulice v obl.žju Sv. Krištofa imena: Pokopališke ulice (med kato iškim in protestantskim pokopališčem). Linhartove ulice in Vodovodna cesta ter za tivolski kompleks skupno ime Pod turnom (»kakor se je to posestvo imenovalo, dokler ga jezuitje niso prekrstili v Tivoli«). Policijski odsek je usvojil vse te predloge, le da je mesto Pokopališke ulice nasvetovai naziv Za pokopališčem. Vrh tega je krstil H o I z a p f-1 o v o ulico v Vodmatu in še enkrat Veliki in Mali s t radon. Občinski svet je sprejel vse odsekove predloge na seji 22. junija 1899. 16. decembra 1903. je Hribar zopet priporočal, da se krsti cela vrsta novih ulic v Trnovem tik Kolezije: Kopališke ulice (zaradi bližnjega kopališča) in Zeljarske ulice (zaradi »obrti, katera daje prebivalcem trnovskega in krakovskega predmestja dokaj zaslužka«); pri Rakovniku: Galjevi-ca (»po jarku Mali Galjevec«) in R a-kovniške ulice; blizu nove druge državne gimnazije: Ulice stare pravde in Ilirske ulice; v bližini Škofjih ulic: Ungnadove ulice in Šilingove ulice; ob Tržaški cesti: Tobačne ulice (»da se tako izrazi njihova lega ob tobačnej tovarni«), Na bičevju (»ker se po katastru vsa tamošnja okolica imenuje »Bi-ččvje«) in L e p i pot (»ker se ondot-na steza za pešce že od pamtiveka tako imenuje«): končno za novi trg poleg sv. Petra cerkve: Sv. Petra trg. Občinski svet je na seji 31. decembra 1903. sprejel vsa predlagana imena razen Ungnadove in Šilingove ulice, ki sta dobili naziv: Vrhovčeva in Ilirska ulica, dočim se ie na Poljanah spreiel še danes veljavni naziv Strossmaierieve ulice. Na slavnostni seji ob Stritarievi 70 letnici so dobile na Hribarjev predlog starodavne Špitalske ulice novo ime Stritarjeve ulice. 6 juniia istega leta pa so bi'e tudi po županovem nasvetu krščene poti in prostori na — I OD — Gradu: Za ograjami, Na ovinkih, l stojne države Holandije ozir. Albanu je, prebivalcev pa ima 1,056.000, to je toliko, kakor v republiki Estonski. Meje Jugoslavije objemajo površino zemlje, ki se razprostira preko 248.98? kvadr. kilometrov, to je nekako 40-ega dela Evrope ali skoraj polovice Bal-' kanskega polotoka. Ivan Podržaj Petek Petra Senena Peter Senen, delavec v Rosensteino-vi tvornici, si je obrisa) roke ob hlače in stopil v ravnateljevo pisarno. — Gospod ravnatelj . . . — Kdo je zopet tu? Franc, kaj sem naročil? se je nejevoljno obrnil ravnatelj, iskajoč z očmi slugo. Ko je zagledal Petra, je zagodrnjal In pomakni! naočnike prav na rob nosu. — Gospod ravnatelj, prišel sem, da vas . . . — Kdo te je poslal in sedaj? ■ Saj vas ne bom mudil . . . samo trenutek, gospod ravnatelj . . . prišel sem v nujni zadevi . . . — Tako? Sredi dela? To je vendar nedopustno. — Moral sem, kajti po delu bi vas ne dobil in če bi vas dobil, bi bilo prepozno. — Kaj ne veš. da sprejemam prošnje ln pritožbe samo ob torkih? To je vendar nedopustno! — Ampak . . . danes je šele petek. — To vem sam. Zakaj nisi prišel v torek? Peter se je grenko nasmehnil in molčal. — Kam pa pridem, je nadaljeval ravnatelj, če bi poslušal vsakih pet minut prazne pritožbe. — Nisem prišel, da se pritožim. Danes še celo ne. — Saj bi bilo tudi zaman. Peter je uvidel, da mora na dan z resnico, — Gospod ravnatelj, otrok mi je umrl . . . — Kdaj? je vprašal ravnatelj brezčutno in pogledal Petra čez naočnike. — Davi, je odgovoril Peter z otožnim glasom. — Tako? In kaij bi rad? Saj imate za take slučaje svoj podporni sklad. — Da, imamo ga. — Torej? — Prišel sem povedat, gospod ravnatelj . . . — Lepo je to in v redu, ie pripomnil sphonarno ravnatelii in zaklica] skozi odprta vrata v sosedno sobo: — Gosmod Lerchenfeld! In pritekel ie eleganten mladenič ter se postavil z beležnico v roki pred ravnatelja. — Gospod Lerchenfeld, smrten slučaj! Registrirajte! je zapovedal ravna* telj, in obrnjen proti Petru vprašal: — Kdaj bo pogreb? — Jutri popoldne. — Ali ste razumeli? Zabeležite si! Registrirajte tudi v knjigi za doklade na otroke! Ali ste razumeli? — Sem. gospod šef. je rekel mladenič in hotel oditi. — Počakajte vendar! Peter je stal za vrati. Žalostne so bile njegove oči in žalostna je bila nje-gova duša. Razumel ie besede, ki sta jih govorila ravnatelj in uradnik v tujem jeziku, ni pa mogel razumeti njune brezbrižnosti za njegovo bol in težko mu je bilo v srcu. — Kako ti je ime? ga je vprašal ravnatelj. — Peter Senen. | — In otroku? — Remigij, je odgovoril Peter in pogledal v stran. — Ali ste si zabeležili? je vprašal ravnatelj uradnika. — Sem, gospod šef. — Koliko imaš še otrok? Peter je sklonil glavo in vzdihnil: — Nobenega več . . . — Kako dolgo si že pri nas? — Od začetka. Ravnatelj .je stopil k uradniku, pogledal v njegovo beležnico in ga vpra-šal: — Ali ste razumeli? Vse? — Vse, gospod šef. — Kai je danes? se je vprašal zamišljeno ravnatelj in stopil par korakov po sobi. — Petek, gospod šef, je odgovori! uradnik. — Res, danes je petek .In jutri je sobota. In obrnjen proti Petru je rekel z dobrohotnim glasom: — Jutri dobiš še vse. Peter ie pokima! in čakal. — Stvar ie rešena! je odslovil rav-nateli Petra, ki ie molčal in gledal vanj. — Ne. g0'Sr>0d ravnatelj, stvar ni rešena, je naenkrat spregovoril Peter. Ravnatelj, ki ie bil že sedel k svoji mizi. ie vstal, se obrnil in rekel s trdim glasom: — Si že opravil! Petru se Je stisnilo srce, skrči] Je pest. pa se ie premaga! in dejal mirno: — Nisem prišel zaradi denarja . . . Koma.) je to izrekel, so se odprla vrata in v pisarno ie planila siromašno oblečena ženska in se oklenila Petra. — Peter. Peter! je klicala in jokala. Peter, moj ybogi Peter! Ravnatelj se ie vrtel po sobi, tleskal z rokama in kričal skozi vrata: — Franc, Franc! . . . Verfluchter Keri! . . . — Mati! ie spregovoril Peter z glasom. ki je razodeval obup in jezo obenem. mati. pojdiva odtod! — Peter, moj ubogi'Peter . . . zakaj si šel? Zakaj? . . . Kako te je klicala in pričakovala . . . In šla sta, mati in sin, tesno objeta v veliki boli. — Kai se je zgodilo? Zakaj vse to? se je čudil ravnatelj, ko je videl gručo delavcev in delavk, ki so hiteli na opoldanski odmor, pa so postajali na hodniku in na stopnicah ter pomilovall Petra. — Otrok mu je umrl in ženo je izgubil. revež! se ie oglasila delavka. — Revež! so ponovile za njo vse in gledale v tla. — Tako. tako ... je rekel ravnatelj, zaprl vrata in zaklical: — Gospod Lerchenfeld! Registrirajte simrt žene Petra Senena! ... So wasl . . . Der ganze Vormittag ist hin! . . , 'Ante Gaber Narodna galerija ob svoji desetletnici K njeni otvoritvi v Narodnem domu 2e L 1894. je začela Slovenska Matica Izdajati obširno Glaserjevo Zgodovino slovenskega slovstva eno leto pozneje pa monumentalno Štrekljevo zbirko Slovenskih narodnih pesmi, ki ji je sledila 1. 1903. Simoničeva Sovenska bibliografija. Razen naštetih del Ie pa o zgodovini našega slovstva izšlo še vse polno raznih razprav in knjig, pa tudi o naši politični zgodovini so nas poučevali članki v Izvestjih muzejskega društva. Grudnova Zgodovina slovenskega naroda ter druga publikacija le o zgodovini naše likovne umetnosti nismo vedeli še pred nekai leti skoraj n;č. Edvard vit. pl. Strahl in sedai že 78-letni njegov sin Karel sta v svoiem gradu v Stari Loki zbrala večinoma po Gorenjskem in v Ljubljani lepo galerijo slik. ki ie bila do Narodne Valerije edina oomembneiša zNrka v naših krajih nastalih umetnin Zbiral ie sicer tudi muzej, ki pa ni imel dovoli sredstev, da bi bil svoie zbirke uspešno izponol-nieval. Prav tako se ie godilo nekda-niemu Historičn°mu in pozne^emu Muzejskemu društvu čenrav sta kakor tudi DruStvo za krščansko umetnost, rešila mnoiro varnih starin, ki se za n'e pri nas razen redkn onseianih l'"bitHiev in zbiralcev, doleo ni zaTrma' n'hče drugi kakor tuji trgovci z antikvitetami in tuji muzeji. Ko so pa mladi slovenski umetniki ustanovili Slovensko umetniško društvo in začeli prirejati umetnostne razstave. ie v kratkem oživelo tudi zanimanje za domačo umetnost sploh Mestna občina ljubljanska in kranjski deželni odbor je na razstavah ookuD;l 'epo število slik sicer v glavnem da na ta način podpre slovenske umetnike, v drugi vrsti pa tudi zato. da se niih dela zberO in ohranijo. Vsi oni. ki so nekdai nakupe del naših impresionistov v zadregi opravičevali češ da so to le podpore, se danes spreobrnierv oonosno trkaio na prsi. da so narodu rešili nailenša dela slovenske umetnosti. Če hočemo biti objektivni, moramo priznati, da naša pot v Damask ni bila do'ga. saj je trajalo le dvoie a'i troie desetletij, da smo iz Savlov postali v svoio umetnost verujoči Pavli. Pri tem moramo tudi upoštevati, da smo morali o-stvariti vse iz novega >n da kljub temu ni pri nas mno^o sfahše kakor nri narodih, ki žive v bogastvu, tem temelju vseh lepih umetnosti. Kai so dosegli prebogati in svet vla-daioči Anglež'. smo videli Dravkar na razstavi sodobne niih umetnosti v Narodnem muzeni sedni na stopimo v Narodu' dom. kjer društvo Narodne eale-riie slavi svoio desetletnico z otvoritvijo. za naše razmere in prilike narav- nost impozantne zibirke slik, kipov in drugih izdelkov likovne umetnosti. Društvo so pred deseami leti ustanovili umetniki in ljubitelji domače umetnosti sploh, strokovn.aki in diletantje. Da sami spoznajo in z njo seznanijo tudi najširše slo.e. so zbrali staro umetnost na Historični razstavi, 'ki je odkrila presenetljivo veliko število do tedaj še neznan.h in za zgodovino naše umetnosti važnih slik po cerkvah, gradovih, samostanih in privatnih hišah. Ta izložba in pa razstava portretov sta temelj Narodne galerije in se na njem dviga stavba naše moderne umetnosti, ki bo rasla z Narodno galerijo in se Narodna galerija širila z njo. Nikdar naj ne postane sarkofag, kamor polože le ono, kar je prenehalo živeti, vedno naj bo zibelka novega življenja, kakor segajo korenine današnje umetnosti globoko nazaj v stoletja in črpajo iz njih sokove za njeno rast, moč in izpopolnitev. Nikdar naj ne poveznejo težkega nokrova na sarkofag, kamsr bd pokopali staro umetnost, ker umetnost ni nikdar historična in ie lepota vedno mlada. Zato naj bo Narodna galerija vedno široko odprta razstava naše umetnosti od prvega početka pa do zadmega dela zadnjega slovenskega umetnika. Samo če bodo pod njeno streho imeli dovolj prostora najstarejši, stari in mladi ter tudi najmlajši, se novi zavod ne bo izpreme-nil v muzej antikvitet. temveč bo vedno živ Narodni dom, posvečen likovni umetnosti. Doslej ie Narodna galerija vedno stremila v to edino pravo smer. Zbirala je umetnine, jih opisova'a ter kazala v reprodukc;jah kakor tudi v originalih na številnih razstavah. Kmalu je otvo-rila v Kresiji ealerijo, kjer so bila zastopana le dela, ki so nastala v dobi zadnjih 50 let. ker za starejše umetnine ni bilo prostora. Obenem ie pa v Jakopičevem pavilionu priredila vsako leto več razstav, ki so naše občinstvo seznanile z umrl-mi in z vsemi živimi umetniki, ter je njih dela ponesla tudi v tujino, da iih spozna svet in oceni ter prizna tuja kritika. V okri'1'u Narodne ga'erije se je osnovalo tudi Društvo za umetnostno zgodovino. ki dela skupno z umetnostnohistoričmm institutom naše univerze pri raziskavanju zgodovine naše Kkr>VT,e umetnost' Brez znanstvene rwx11age bi b'1a Narodna galerija le skladišče nesortiranega blaga, brez zanimanja, ki ga poleg Narodne gale- rije širi zlasti tudi Društvo za umetnostno zgodovino s svojimi publikacijami, predavanji in izleti, pa sicer lepa, a mrtva stvar. Oba faktorja naj bi se vedno zavedala svoje dolžnosti, da Narodno galerijo čim bolj podpirata. Ko je avgusta 1, 1925. vzel od društva Narodni dom Ljubljanski Sokol v najem za 60 let polovico Narodnega doma, je 11 mesecev pozneje tudi Narodna galerija vzela drugo polovico po-slopua v najem. Obe društvi sta tako rešili mogočno stavbo nadaljnjega propadanja; Narodna galerija je še rezervirala v njej dostojne prostore za našo bodočo Akademijo znanosti in umetnosti in obenem lahko mislila na dostojne prostore za vse svoje zbirke. Kljub temu namreč, da so priskočili meceni in dobrotniki s pri nas doslej še nikdar doseženo naklonjenostjo in munificenco, vendar vsota ni zadostovala za novo stavbo, ki bi odgovarjala vsem zahtevam. S skrajno štedljivostjo je bilo pa z zbranim kapitalom mogoče zelo nepraktično stavbo Narodnega doma adaptirati vsaj tako, da bodo imele zbirke primerne in za dolgo vrsto let dosti obširne prostore. Akademiji so namenjeni 3 prostori v pritličju ob vhodu, ostalo ima Sokol, Narodna galerija ima pa stopnišče in I. nadstropje. Stopnišče je z vel ko in malo dvorano združeno v organično celoto, ker je stopnišče ločeno od velike dvorane samo s stebrovjem tako. da je že s stopnišča prost pogled po vsej veliki dvorani. Vestibul je namenjen stari plastiki, stopnišče in njega galerija pa naši najstarejši umetnosti: originalnim in posnetim domačim freskam ter kipom in altarjem iz naših cerkva, torej redkm ostankom romanske in zelo razviti' umetnosti gotske dobe. Na ta del bo ponosen zlasti naš kmet, ko bo videl, kakšno veljavo imaio slikarje po zidovih podružnic, ki so jih tolko prebelili in prav na ta način rešili, ter kako so imenitni trhli svetniki, ki leže zavrženi po cerkvenih podstrešjih. Velika dvorana s svojo mirno lučjo je namenjena bogastvu baroka. Tu bo-bo paradirale reprezentativne, po večini oltarne slike Jelovška, Mencingerja, Ber^anta, Cebeia in njih sodobnikov, med stebrovjem 'n ob stenah ter no sredini dvorane bo pa razpostavljena v zlatu se lesketajoča plastika tega časa. Na desni je pripravljena prostorna dvo- rama za najboljša dela tujth umetnikov, ki so tedaj delovali ali se njih slike nahajajo pri nas. V traktu ob B!eiweisovi cesti je 5 dvoran različne velikosti. Vsa okna so zaprta tako, da prihaja le skozi steklene stropove potrebna svetloba, ki daje idealno razpršeno, mirno luč. stene so pa vse proste za slike. Prva dvorana je namenjena tako imenovani Kranjski šoli, ker so delovali glavrn njeni zastopniki Layerji v Kranju. Tudi Potočnikove in slike raznih Gotz-lov bodo visele tu, da bodo imeli z njimi Gorenjci kot s svojimi dobrimi znanci mnogo veselja. V drugi sobi bodo prišli na račun bolj meščanski obiskovalci, zlasti dame in finesarji, ki občudujejo naše biderma-jerje Langusa, Prešernovega prijatelja, elegantnega graničarja Getinoviča in našega velikega portretista Stroja ter njih sodobnike. V srednji sobi bodo naj-brže dela Wolfa, Franketa in bratov Šui&icev ter njihovega kroga, ker bo v ostalih dveh sobah komaj dosti prostora za Ažbeta, Groharja in za vse druge že pokojne in še žive naše umetnike, ki so naše prej nikomur znano ime pogumno in ponosno nesli v svet Spredaj bo še dosti prostora za najmlajše in za perijodične razstave njihovih del, ob Tomanovi ulici pa za grafične zbirke od najstarejših božjepotnih podobic pa do najdrznejših poizkusov bodočih nesmrtnikov. Ce omenimo še to, da Narodna galerija še ni dobila nobene državne podpore, moramo ugotoviti, da je storila mnogo pozitivnega za našo kulturo ter zato tudi zasluži, da jo spoštujemo in podpiramo. Ivan Grohar: Počitek na Koprivniku •Čemu to brezdanje trpljenje, čemu bolečina, žalost, strah in smrt? Povej, čemu ti moja srčna kri, samo reci, če» mu, pa ni jo, vzemi si jo, iztoči si jo, Iztoči si jo brez strahu od kaplje do kaplje; samo povej — čemu?« Ivan Cankar: Podobe Iz sanj, «Zgodilo se bo, da bodo v onih, ki Jih še nI, ostali vsi oni, ki so bili, po> vrnili se mlajši, lepši in močnejših Ivan Cankar: Podobe iz sanj^ Slovenija Je po svoji površini dober 15., po številu prebivalstva pa dober 11. del Jugoslavije. TISKOVNE POGREŠKE V ZADNJI ŠTEVILKI Na str. 709. v drugem stolpcu, kjer se govori o »Kralju na Betamovi« v tiretji vrstici pred zvezdico čitaj pravilno: Ma':sa, ne pa Marksa. — Na str. 717. v črtici »Cesar Portugalije«, 2. stolpec čitaj: Jaz sem cesar Janez. — Na str. 721. beri pod sliko namesto XVIII. — XIX. stoletja. Dimitrij Merežkovskij Berezina Ruski pisatetj Merežkovskij je napisat knjigo o Napoleonu Bonapartu. Tu priobčujemo odstavek, ki se nanaša na Berezina. une 25. novembra (1812) stoji Napoleon ob Berezini, Cičagov pa preži nanj ob Borisovu. Wittgenstein se bo Justin; Merežkovskij (lesorez) vsak trenutek združil s Kutuzovom, kakor se sklopita dve čeljusti z železnim zobovjem. »Položaj je bil takšen,® poroča general Rapp,» da ni nihče več upal v rešitev francoske vojske«. Napoleon je bil navidez izgubljen. Maršal Ney je izja-? vil: «Naš položaj je obupen. Ce se Napoleon izvije iz zanke, mu bo pri tem pomagal sam hudič.* — «Predlagal sem mu, naj se reši sam na ta način, da prebrodi reko. nakar bi ga spremili zanesljivi Poljaki do Vilna,» beleži Mu-rat. «Vendar noče o tem niti slišati. Po mojem ne pridemo živi iz teh klešč... Vsi bomo poginili, zakaj vdati se vendar ne moremo.® Dan pred bitko je dan groznih svečanosti. Cesar zapove. naj se prineso zastave cele armade, veli zažgati grmado in položiti nanjo vse prapore, da ne pridejo v roke sovražniku. »Praporščaki so stopali iz vrst drug za drugim in so vrgli tisto, kar jim je bilo dražje od življenja, na ogenj. Nikoli nisem videl večje sramote in obupanosti; bila je podoba, kakor da je onečaščena vsa vojska.» Ti sveti orli so vihrali čez ves svet, od Tabora do Gibraltarja, od piramid do Moskve — zdaj pa gore in sukljajo s plameni proti nebu. Bledo, mrtvaško bledo je cesarjevo lice, mrtvo kakor skopneli sneg, in vendar veselo. Zdi se, kakor da je sovražnik premagan. Požig Moskve je sličen sežigu orlov. če je dal povelje, naj se sežgo prapori. ki so bili čast armade, je moral vedeti, da ni rešitve in tudi drugih ni varal. Vendar pa je moral verjeti v čudež. In kakor je vedno v življenju vernih ljudi, se je res zgodil čudež. Cičagov se je umaknil iz Borisova, prostor na oni strani je bil prazen, prehod prost. Moštvo ni zaupalo svojim očem. «To vendar ni mogoče,* je še- Justim: Napoleon Bonaparte (lesorez) < petal Napoleon in njegov bledi obraz je postal še bledejši. »Zopet je zasijala moja zvezda« je dejal in pogledal k nebu. Njegova zvezda, ki ga ne bo osta-vila do konca, a ga bo vodila po čisto drugih potih, kakor misli... Brod pri Studenki. dvanajst kilometrov severno nad Borisovom. je bil edina točka, ki je prihajala v poštev za prelaz vojske, če bi ne bil na preži Ci-čagov. Maršal Oudinot je moral v Uko-lado, štirideset kilometrov južno od Borisova. Začel je graditi most, da preslepi sovražnika. Ta zvijača je bila namenjena čičagovu. Napoleon se je pač je-dva nadejal uspeha, saj bi bil moral biti Cičagov nespameten, če bi nasedel tako grobi prevari. In vendar se je zgodilo! Pod gorečimi očmi demona je izgubil oblast nad seboj, kakor se ustraši ptič kače. Z matematično natančnostjo je izpeljal ves načrt sovražnika: oba sta zapustila Borisov ob istem času — Cičagov se je obrnil proti Ukoladi, Napoleon k Studenki. Tu so začeli Francozi 26. novembra zjutraj graditi dva mosta: širokega za vozotajce, topništvo in konjico, ožjega za pešce. Gradnjo so podprli s tramovi in deskami, ki so jih bili izdrli iz porušenih hiš in koč. Les so spenjali z zabijači in žeblji, ki so jih dobili iz koles starih topov, Pijonirji so stali pri zabijanju kolov v zemljo šest, sedem ur v močvirju do pasu. Voda je bila mrzla kakor led. Z rokami so morali odrivati ledene plošče, ki jih je nosil s seboj tok reke. Kdor se ni na ta način pravočasno ubranil, je bil izgubljen; voda ga je odnesla in požrli so ga valovi. Pog'ed na premrle, modrikaste obraze teh revežev je bil strašen. Mnogi so utonili pri priči, ko so stopili v vodo. In nikjer ni bilo na razpolago požirka vodke, da bi si okrepili želodec. Počivalo in ležalo se je lahko samo v snegu. Ta vojska ni mogla preliti svoje krvi na bojišču, morala je čakati. da ji kri otrpne v žilah! Nedvomno pa je bilo med temi neznanimi voj-ščaki mnogo takih, ki bi bili vredni junaške slave. Dne 27. novembra sta bila mosta dograjena. Napoleon z gardo in Nevevim zborom je prvi prekoračil reko. S tem je bila glavna stvar rešena: cesar, cesarstvo, čast velike armade je bila oprana. Cičagov je 28. novembra končno iz-pregledal položaj. Planil je na Studen- ko, Wittgenstein in Kutuzov pa sta pritiskala s svojimi močmi, kar se je dalo hitro. Treba je bilo pohiteti. Toda na brzo roko zbiti most ni prenesel topništva in težkega premikanja čet ter se je udri. Zdaj se je vrglo vse na drugi prehod. Prehod čezenj so zapirali vo-zotaici. zaostala vojska, ranjenci, bolniki, ženske otroci in starci — na tisoče glav broječa množica iz Moskve. Topništvo se je moralo preriti skozi ostale. Tedajci pa je začelo grmeti z obeh bregov in množice se je polastila panična novica: «Cičagov. Cičagov!« Topovske kroge so žvižgale nad glavami nesrečnikov. Treskale so mednje. Od strahu prevzeti so se ljudje začeli stiskati. V gneči so se zmečkali. Metali pa so tudi drug drugega v reko. Vojaštvo si je krčilo pot s sabljami in bajoneti. Valovi pa so nosili s seboj mrtve in žive. Človek se je poživinil. In v istem času so se odigravali tudi prizori požrtvovalnega junaštva: moški so se umikali ženskam, odrasli otrokom, smrti posvečeni so reševali umirajoče. Top-ničar z živalskim obrazom je opazil po-tapljajočo se mater z dojencem; sklonil se je ne glede na opasnost, da ga pohodijo, rešil mater in pritisnil mlado bitje z materinsko nežnostjo na prsi. Topovi so se valili čez telesa. Ledene plošče so pokale in se lomi'e v vodi kakor kosti v krvi. Ljudje so visel5 nad vodo in so se z eno roko držali ogrodja na mostu. A prišlo je kolo. povozilo roko in izročeni so bili poginu. Razlegalo se je neč'oveškio vpitje. Culo se .ie stokanje, preklinjanje, molitve. In nekje iz daljave: «Vive 1' empe-reur»! To so bili kriki, ki so se dvigali kakor klici iz pekla k odrešeniku. Guverner v Minsku je zbral in sežgal tisto leto spomladi štiri in dvajset tisoč trupel v Studenki. In ribiči so našli deset let pozneje v Berezini cele otočiče iz človeških kosti. Bile so kosti Francozov, ki jih ie z!epi'o blato! Iz njih so rastle spominčice. Te nebeško sinje rožice so govorile: «Ljudje. ne pozabite jih, ne zabite nanie. ki so umrl' tukaj in ki so šli skozi pekel v raj. Njemu in njim večen spomin in večna slava!* Število držav in državic Evrope se je po svetovni vojni dvignilo od 27 na 33 državnih enot. Prof. Fr. M. Izbira mednarodnega jezika Mednarodni jezik more biti le eden; več jih ne potrebujemo Treba je, da si ga izberemo. Problem mednarodne« ga sporazumevanja more rešiti le vo« kalni jezik. Ako se ne moremo raz« govarjati s tujerodcem direktnim po« tom iz obraza v obraz, potem je med« sebojno občevanje skrajno otežkoče« no, ter je bolje, da ostanemo pri kakem modernem, kulturnem jeziku. Na mednarodni jezik se v glavnem stavi zahteva, da bodi lahek, jasen, enostaven, blagozvočen ter vsestran« sko uporabljiv. To je njega teoretsko vprašanje. Drugo je: praktično rešiti njega pra« vilno izbiro Tu naletimo na tri mož« nosti: mednarodni bodi eden od živih, nacijonalnih jezikov ali naj se v to gvrho oživi eden od mrtvih recimo la« tinski. grški, hebrejski, ali naj se od« ločimo za enega izmed že obstoječih poizkusov umetnega jezika. Pregledujoč vse tri možnosti, bomo uvideli, da je mogoče uspešno in pra« vilno rešiti le zadnjo možnost. Zakaj noben nacijonalni jezik ne more biti mednaroden? Pravijo: naj bo to francoski ali an» gleški ali kateri drugi od živih jezikov in zadeva bo rešena! Ali baš s tem je le izrečena nemožnost pravt rešitve. Sodobne življenske prilike pokazuje« jo, da je popolnoma izključeno, da bi postal kak nacijonalni jezik medharo« den. Treba bi ga bilo uvesti s silo ali po« tom medsebojnega dogovora! Vzemimo prvi primer. Kje bi našli neizpodl itno oporo tej sili? Ali bi drugi, enako močni konkurenti rade« volje prevzeli in prenašali to nasilno nadvlado drugega jezika? To bi izzva« lo Je reakcijo. Spomnimo se nasilne germanizacije pod Jožefom TI., ki se je sicer opirala na politično moč abso« lutizma, a nato odjeknila v češkem, madžarskem in našem «ilirskem» naci« jonalnem pokretu. Nasilno upeljan jezik bi se mogel uveljaviti le na gotovem teritoriju; mednaroden pa ne bi mogel biti. sicer bi jih imeli več. Ne oziraje se na male, — veliki narodi tega ne bi dopustili. Treba je nevtralnega jezika. Vrhu tega so živi jeziki jako težki nekaterim je« zikovnim skupinam (n. pr. Azijatom). To so razlogi, ki govore tudi proti dru* gi točki. Toda eden od nacijonalnih jezikov kot mednarodni je tudi s psihološke strani nemogoči Recimo, da bi bil ta jezik angleški Kolik , ponos bi čutil Anglež v razgovoru s pripadnikom drugi narodnosti. On more govoriti z vsakim človekom v lastnem, drugi pa v njegovem jieziku. Vsak narod bi go» tovo bolestno občutil tako zapostav* Ijenost Drugi narodi gotovo ne bi ho* teli in mogli pripustiti, da tako oslabi njih politična, gospodarska in kultur« na pozicija v svetu. Jako značilen je naslednji primer, ki jasno pokazuje babilonsko zmedo v Mednarodnem delovnem uradu pri Društvu narodov v Ženevi. Na seji, ki se je vršila od 18 do 30. novembra 1922.. je francoski delegat Jouhaux pri* poročal, naj se poleg francoskega in angleškega privzame kot poslovalni je» zik tudi nemški. Takoj so zahtevali isto pravico za svoj jezik tudi Italija« ni, Španci, celo Kitajci. Čehi so se po* tegovali za enega slovanskega, dočim so praktični Japonci priporočili Espe* ranto kot najboljši način praktične re* šitve splošnega nesoglasja. Zakaj ne more biti noben mrtev je* zik mednaroden? Pri izbiraniu mrtvih jezikov prideta v poštev predvsem latinščina in gršči* na. Velika istina je da sta oba klasič« na jezika za izobrazbo neobhodno po* trebna, saj temelji vsa naša kultura na njih. Kakor na eni strani ni kulturno odstranjevanje latinščine in grščine iz šol, ker se s tem rušijo temelji naše kulture, tako pokazuie na drugi strani zopetno upeljavanje klasičnih jezikov v šole po gotovem razdobju, kako tež* ko je najkrajšim potom in najbolje priti v sklad s praktičnimi zahtevami moderne dobe, ne da bi obenem iztr« gali iz šol neminljivih lepot in nesmrt* nih del antike. Vendar kljub vsem prednostim kla* sičnih jezikov, ne more postati noben mednaroden v smislu našega vpraša* nja. Mrtev jezik ne more zadovoljiti glavne zahteve, ki se stavi na medna* rodni jezik: da bodi lahek. Vrhu tega je mrtev jezik preoddaljen množicam in dandanes širšim slojem skoro ne* poznan. Morda bi kdo pripomnil, da je latin« ski jezik že igral vlogo nekakega med« narodnega jezika. Res so ga uporab« ljali na dvorih, tudi v znanosti, a ljud« stvu ni bil dostopen. Pa to je bilo le v Evropi. Torej ni bil mednaroden. Dandanes pa čutijo potrebo po med» narodnem jeziku nižji sloji v večji meri nego višji Njim pa bi bilo uče« nje mrtvega jezika gotovo pretežko. Pri današnjem stanju znanosti in splo« šnega napredka bi tak jezik brezpo« gojno odpovedal, dasi je neoporečno dejstvo, da bo vedno služil kot drago, cena baza kulturi nove dobe. Le z ozi« rom na nevtralnost, ki bi mu je gotovo nihče ne odrekel, pa bi mu bilo težko podeliti vlogo mednarodnega občila. Poleg vsega tega pa bi bilo treba mno« go novih besed in označb, s katerimi bi morali obogatiti jezik, da bi izpol« nili vrzel med prejšnjo in novo dobo. Prevladuje pa ugovor, naj se ne od« vzema lepota čistemu jeziku Cicero« na ali Virgila z natikanjem novih tujk ali celo s poenostavljanjem njegove gramatike, ki bi ga napravilo popolno« ma drugega in tujega. Mimogrede bo« di povedano, da je bas Esperanto ne« kak do skrajnosti poenostavljen latin« ski jezik, ki vsebuje relativno in abso« lutno največ latinskih elementov v se« bi. Smoter učenja latinskega jezika v šoli je, nuditi učencu priliko vpogleda v ono dobo ustvarjajočih sil velikih pesnikov, filozofov, umetnikov in go« vornikov ter črpati bogate dragotine in zlata zrna iz neizčrpne zakladnice minule kulture. Mednarodni jezik more biti torej le umetni. S tem so računali vsi poizkusi. Le umetni more poenostaviti gramati« ko do največje možnosti in biti po/ polnoma nevtralen. Očitek, da se jezik ne more stvoritl v kabinetu, kakor se ne more ustvariti živo bitje v kemični retorti, je ovr • n z dejstvom, da je vsak jezik nekako umeten. Tudi se niso vsi indoevropskt jeziki razvili postopnjema, temveč so Dili nekako umetno sestavljeni. Tako je Luther sestavil iz ljudskega m dvorskega umetni jezik, ki ga še danes uporabljajo Nemci v književ* nosti. Ljudstvo ga sicer ne govori, slu« ži pa kot pomožni mednemški jezik. Na isti način so dobili svojo obliko novogrški. novonorveški in finski knji» ževni jezik Podlaga tem jezikom je gotovo narodni jezik, a tudi umetni jezik temelji na enem ali več živih je« zikih. Ako pa ne bi bilo delo poedinca« stvaritelja umetniško dovršeno, ga mo« re praksa tekom časa še popraviti in opiliti. Isti pojav se neopaženo vrši v razvoju vsakega živega jezika Nespa« metno bi torej bilo odrekati že a pri« ori možnost obstoja mednarodnega je« zika samo zato, ker je umetno sestav« l j en. Vse, kar človek stori, je umetno. Ako bi bil pameten zaključek, da je umetni jezik kot mednaroden nemo« goč ter da je nespametno posluževati se ga, potem mora biti tudi logičen zaključek, da je nespametno uporab« ljati železnico ali avtomobil, ko pa že imamo naravno sredstvo za premika« nje: noge! Emil Zola za resnico in pravico Zolajeva izvenzakonska hči, Denise, zbira in publicira znamenito kores> pondenco svojega očeta Naš tednik je že pred časom opomnil čitatelje na ta pisma s priobčitvijo sestavka »Emile Zola kol družinski oče«. Danes objavljamo nekaj pisem, ki prikazujejo utemeljitelja naturalizma kot borca za resnico in pravico. Ko je bil Emil Zola star dvajset let, mu je bil literarni bog Viktor Hugo. Temu svoiemu idolu ie poslal 3. septembra 1860 pismo naslednje vsebine: »Genijalen mož. pravijo, ima svoje dolžnosti do mladine. Najlepša naloga, ki mu je dana. pa je vzpodbujati tiste, ki čutijo v sebi žar božanskega ognja. In tako poskuša mladenič, ki Vam po- šilja to pismo, ogovoriti svojega ljubljenca. genijalnega moža ki je splošno znan po svoji naklonjenosti do vsega mladega, svobodnega in s čuvstvi navdan ega. Razen moje divne matere nimam na' svetu nikogar Ko sem dovršil srednjo šolo, sem si hotel o vseh stvareh ustvariti lastno sodbo. V lepem slovstvu so bila tedaj na izbiro razna pota. O vseli •sem razmišljal in po tehtnem premisleku sem se vrnil k Vašemu naziranju, ki je resnično in pravilno .in katerega sem delil že kot deček. Zdaj, ko mi je jivajset let se mi često zdi. da odme- jS §fši / Stff&šUliL -\ '--i '"- • ^MBjsgjS^^J///^-^. Emile Zola l. 1881. vajo v meni tiste inspiracije, ki sem jih našel pri Vas. Včasi pustim čuvstvom prosto pot. Takrat nastanejo iz mojih misli pesmi. Ampak te pesmi, ki so se porodile v skriti notranjosti, zbujajo doslej ne priznanja ne odklonitve. Nimam še luči, ki bi mi pokazala pot in bi odstranila ovire, ki mi ne dovole poleta. In tako pride dan, ko postane takšna samota človeku težka. Človek čuti, da še ni dozorel, in vendar je po drugi strani nekako truden, ker čuti okrog sebe samo molčanje. Polet mine; naenkrat stoji pred dejstvom, da mu je potrebna hvala ali graja, če naj gre naprej ali nazaj; če je še čas za to, seveda. Takšen je moj sedanji položaj: truden sem na potovanju, o katerem nihče ne zine, če je ali ni pravo. Oziram se naokrog, da bi videl, kje sveti luč, ki bi me vodila. V tem stanju sem se domislil Vas.« Leta 1887. je imel Zola v pregledu Strindbergovo dramo »Oče«. Pisatelj je hotel vedeti, kaj sodi o njem vodilni francoski naturalist, ki je ljudem odkrito govoril iz lica v lice. Evo, kaj mu piše Zola dne 14. decembra 1887: Vaša drama (Oče) me je zelo zanimala. Miselna vsebina je drzna, uporaba človeških figur tvegana. Mogočno in prepričevalno ste naslikali dvome glede očetovstva. Lavra, ponosna ženska, ki le podzavedno čuti svoje slabosti in vrline, mi ne poj de iz spomina! Svojevrstno in zanimivo delo, polno fines, zlasti proti koncu! Odkrito rečeno, motila me je mestoma samo tehnika. Kakor morda veste, so mi abstrakcije tuje. Jaz ljubim polne osebe, z vsem, kar je v njih in okrog njih; človek mora imeti občutek, da se jih je dotaknil, ko jih vidi pred seboj. Vaš stotnik, kateremu ne vem niti imena, pa tudi druge osebe žive tako rekoč samo v domišljiji iin ne vzbujajo občutka resnične življenskosti, ki je pri meni pogoj. Med Varm in menoj leži najbrže plemenska različnost. Vendar je Vaša drama eno izmed redkih dramatičnih del, ki so name napravila globok vtiis.« Še jasnejše kakor ti dve pismi pa zveni Zolajeva korespondenca iz Drey-fusove afere. Pisatelj je nastopil z mogočno obtožbo »J' accuse« in je žrtvoval za stvar svoje ime, svojo slavo in tudi svojo osebno svobodo. Da izvojuje zmago do konca, je celo zapustil Francijo in odšel na Angleško v pregnanstvo. Tam je ostal do amnestije, ki mu je zopet dovolila povratek v domovino. Ko je izšla pomilostitev, je bil z Zolajem vred pomiloščen Dreyfus, katerega 1 rehabilitacije pa Emil Zola, na žalost, ni več doživel, ker je umrl že 1. 1902. V začetku junija 1899., ko je bila afera v teku, je poslal Emil Zola stotniku Drevfuisu to-le pisanje: »Gocpod stotnik! Če nisem bil med prvimi, ki so se Vas pismeno spomnili t ob Vašem povratku v Francijo, da bi Vam izrazili čast in spoštovanje, se je to zgodilo samo iz strahu, da ne bi Vam ostale moje besede nerazumljive. Hotel sem počakati, da se boste srečali s svojim bratom, ki Vam bo pripovedoval, s kakšnimi težavami smo se morali boriti. Pravkar pa mi brat piše, da ste zdravi, polni poguma in zaupanja. Sedaj torej lahko govorim iz polnega srca, obenem pa sem uverjen, da bosite umeli, kaj Vam hočem povedati. Vaš hrabri brat je poosebljen pogum, požrtvovalnost in pamet. Samo njemu se imate zahvaliti, da smo vodili osemnajst mesecev trajajočo borbo z uspehom in v Vaš prid. Kako sem bil vesel, ko sem slišal, da niste ves ta čas klonili z duhom in da ste vstali iz groba, da ste v tem mučeništvu postali še večji! Zadeva seveda še ni končana. Vaša nedolžnost se mora do kraja priznati, da se Francija reši moralnega propada, v katerega je skoraj zašla. Tako dolgo, dokler leži nedolžen osumljenec v ječi, nimamo pravice prištevati se med ljudi. Z Vašo zadevo je dano zadoščenje pravičnosti, storjen je korak k notranjemu miru. Vi prinašate našemu veli- kemu, a nesrečnemu narodu zaželjeni mir! Na Vas je sedaj, da dovršite delo, na Vas, ki ste mož, za katerega smo se borili in ki ste nam poitau simbol čxO-veške usode. Šele potem, ko Vam bo dano popolno zadoščenje, bo imela Francija pravico, prištevati se med države pravičnosti in človečanstva. Vaša zadeva je obenem zadeva časti naše armade, ki ste jo tako ljubili, da ste v njenih vrstah iskali uresničenja svojih idealov. Ne poklanjajte pozornosti tistim, ki onečaščajo vojsko ter bi radi našli pot do veličine posredstvom laži in krivice! Vsi, kar nas je, se borimo za armado! In nepopisno bomo veseli tisti dan, ko boste Vi in Vaši tovariši oproščeni. Takrat bo tudi maščevan greh. In tedaj nam ne bo armada samo pojem moči, ampak tudi pojem pravičnosti! Srce mi je polno; dovolite, da Vam izrazim svoje sočutje za vse. kar ste pretrpeli in za vse, kar je z Vami vred prestala Vaša hrabra gospa.« To pismo priča, da je bil Zola v svoji fanatični borbi za pravičnost mož, ki bf mu dandanes težko našli enakega. Grozoviti sodniki Sodne metode na skrivnostnem Vzhodu Kakršna morala, takšna justica — je rekel neki veliki angleški državnik, ko je proučeval pravne in nravne običaje raznih dežel in narodov. V zapadnih državah obsodijo tatu na ječo, na Daljnem vzhodu pa mu kratkomalo odsekajo roko. Druga metoda je morda marsikomu ljubša, kajti bolečina je grozna, proces pa je kratek. Zapadnjaki se smatramo za mnogo pametnejše nego smo v resnici. In vendar je Vzhod starejši od Zapada. Starost pa je pogosto pametnejša nego misli mladina. Vzhod in Zapad, oba sta ustvarila zakone za ohranitev javnega reda. Na Zapadu smo izumili komplicirane stroje z vsemi modernimi deli, toda gorje, ako ne funkcijonira le eno samo kolesce: zločinec uide kazni! Na Vzhodu običajno nimajo organizacij za zasledovanje tatov in morilcev, toda vsak posameznik čuti dolžnost preganjati zločinca. Poleg tega raz'očujeio na Vzhodu slučajnosti in dogodke. Za otročarije ne izgubljajo ne časa in ne energije. Pravosodje ni omejeno po pravilih in predpisih. Smoter in smisel pravosodja je izsleditev zločinca in to se zgodi. Največji moderni zakonodajec v Afriki je bil šerif Raisuli, ropar, vojščak. državnik. filozof in sultan v maroškem gorovju. Nekoč je bil tudi tangerski guverner. Pod njegovo vlado so mogli trgovci potovati po deželi z denarjem v žepu, kar je bilo do tedaj popolnoma nemogoče. Raisuli si je izbral preprosto metodo za izvajanje pravice. Na vsaki strani njegovega sodnega stola je stal po en suženj, eden z mečem, drugi s posodo, v kateri je bilo vrelo olje. Obsojenemu tatu so z enim mahom odsekali roko ali nogo, nakar so pomočili pohabljeni ud v olje, da se je ustavila kri. Raisuliju so često očitali skopost, nikdar pa krivičnosti. Zaporne kazni je odklanjal z besedami: Odsotnost tega pli onega se kmalu pozabi, toda njegova glava, obešena na jetniški mreži ostane uspešno svarilo. Evropci seveda niso bili zadovoljni z njegovo justi-co in so ga odstavili. Strašne so zgodbe njegovih «kazni». Izdajalcem so izžigali oči z razbeljenimi novci. Nekoč so njegovi ljudje ujeli njegovega najljutejšega nasprotnika Muso Hameda. ki jim je ušel pozneje na se je zatekel v njegovo hišo in zahteval zase pravico gostoljubja Čez dan so lepo skrbeli zanj, ponoči pa so mu prinesli odsekane glave njegovih sorodnikov. Končno ga je Raisuli izpustil na svobodo z besedami: Kako naj umorim človeka. ki je bil moi gost? Raisuli je moral pozneje presedeti Štiri leta kot jetnik v Modadoru in sicer v strašnih razmerah. Ko so ga vprašali. kako je mogel prestati vse muke, ;e odgovoril: Kai je storila evropska civilizacija? Sicer živite v sigurnosti, zato pa nimate več nobenega upanja. In to je temeljna ideja vzhodnih narodov. ki verujejo v Ben Akibov nauk, da se na svetu vse ponavlja. Ječa ne pomeni kazni, kajti vsak trenutek se morejo odpreti vrata v svobodo. Za orijentalca bi bila zapadna justica nekaj strašnega. Obsodba na tri. pet ali deset let ječe bi bila zanj grozovitost, ki si je ne more predstavljati. Pravi islamski zakonik je izredno komp1iciran. V neštetih šolah poučujejo njegove štiri dele in nešteti so njegovi komentarji in razlage. Vse temelji na modrih izrekih Mohameda, ki ie moral biti zelo gostobeseden mož. ako ie v resnici govoril vse. kar mu pripisujejo. Načelo vzhodnega pravosodja je «oko za oko» in «zob za zob». Roparju odseka'o roko. morilcu pa glavo. Nezveste žene kaznujejo, ali pa jih pokopljejo žive. V Turkestanu in v nekaterih delih Perz\ie zavijejo ronarie v žarečo ilovico in iih postavijo ob cesti kot svarilna znamenja. Izdajalcem iztaknejo oči ali oa iim odr°žejo jezik. Te določbe so ponekod zelo razširjene. Tako mora:n ^enusi (v severni' Afriki). ki so naivečji asketi med mohame-danci, izgubiti roko. ako vdihavajo to-bakov dim kar jim je strogo zabranie-no. Bičanie ie običajna kažen za poži-rek leghbija (iz palmovega soka pridelane piiače). Težke kazni so določene za nošnio okraskov ali čink in za za-nemarjenje petero dnevnih molitev. Zakonolom, upor žene možu ali sina očetu se kaznuje s počasnim zadav-ljenjem. Izvršitev kazni nad ženo je prepuščena večinoma možu, in kazen najbrže ne bo prehuda, kajti Mohamed je rekel: Ravnajte dobro z ženami, ako hočete priti v nebesa! Na mohamedanskem Vzhodu sta pravosodje in vera v najtesnejši zvezi in noben zakonodajec ne more mnogo spremeniti. Vera je osrednja točka vsega življenja Nekoč je bilo na Kitajskem lahko najti namestnika za vsakega na smrt obsojenega. Vsak ubogi kuli je bil pripravljen umreti za primemo vsoto na-mestu drugega, kajti z njegovim denarjem bi mogla njegova družina živeti bolje nego z njegovim delom. Pri nas pomeni smrt konec, na Vzhodu pa šele začetek. Neki Američan je pripovedoval. kako ga ie povabil k sebi neki mandarin. ki ga je imenitno zabaval in se duhovito norčeval iz Evrope, čeprav je vedel, da bo drugi dan obglavlien. Arabski sodnik obsodi človeka na smrt zaradi stvari, ki so za nas malenkosti. Za to mu ni treba iskati dokazov, ki jih smatramo mi za potrebne. V vsakem resnejšem primeru zadostujeta dve priči, Sijih verodostojnost se včasi preizkusi na zelo nel;ub način. Iman ali kakšen drug svetnik, ki je v zvezi z mošejo, razbeli kos rude in ga položi na jezik priče. Ako se jezik priče speče, je priča lažnik. v nasprotnem primeru pa govori resnico! Ta preizkušnja je v gotovem oziru upravičena, kajti ruda se dotakne jezika le za odlomek sekunde Resnicoljubna priča se ne prestraši in tako čuva slina njegov jezik. doč:m dobi lažnik iz strahu suh jezik in se speče. _ V Asir.iu pokop'jejo cestnega roparja živega z njegovo žrtviio v skupno votlino k' je dovolj prostorna in zračna. V votlino postavijo tudi vodo in živež. Ako ie obsoienec po enem tednu še živ, tedai ie nedolžen. s;cer bi ga bil že umoril duh njegove žrtve! Navadno pa umr-jejo takj obsojenci iz strahu pred pošastmi. Pred nekai leti so našli v Indij' umorjenega nekega iznosoievalca denarja. Umora so obdo'žili nekega voiaka in ga zaprli, ker je neki stražnik izpovedal. da ga je videl, ko ie šel skoz- bazar. k;er se je izvršil umor Poleg tega so našli pri vojaku memce. ki so bile last umorjenega. Obtoženec je trdil, da jrn je preje] zgodaj zjutraj od izposoje-: valca. Sicer pa je bil vojak neomadeže-van značaj ter zelo priljubljen pri oficirjih in moštvu. Rešiti bi ga bil mogel le alibi, to je dokaz, kje je prebil dotič-no noč. Tega ni hotel povedati in tako je bil obsojen na smrt. Duhovnik, ki ga je izpovedal, je izjavil: Mož je nedolžen. — Vem, je rekel polkovnik, toda, ali vam je znano ime ženske, ki je noče izdati? — Da, je odgovoril duhovnik, toda ne morem ga povedati. Vojak je bil usmrčen in še le več mesecev potem so našli pravega morilca, kakor tudi žensko, ki je rajše videla umreti nedolžnega človeka, kakor pa svojo osramočeno čast. Taka obsodba je med mo-hamedanci popolnoma izključena, kajti kadar gre za življenje in smrt. so vse okoliščine brez pomena. Pred svetovno vojno je bi! umorjen v Carigradu neki Evropec. Visoka por-ta je uvidela, da se mora izslediti morilec, toda iz političnih razlogov ne bi smel biti pravi. Sultan je dal pozvati predse na dosmrtno ječo obsojenega zločinca. «Sin moj,* mu je rekel, »storil si mnogo zla in samo moja milost te je rešila pred smrtjo. Toda dosmrtna ječa ne more zbrisati tvojih zločinov, za katere se boš moral pokoriti v peklu. Ako priznaš, da si umoril Evropca. naj ti bo odpuščena kazen po smrti. Jaz, gospod vseh vernikov, ti obljubim paradiž.* Zločinec je z veseljem pristal na paradiž in Evropa ie bila zadovolma. Pravosodje v Abesiniji- je zelo čudno. Tam ni sodnikov in ne sodišč. Vloge »«»♦♦»««»»«««♦»»»«««♦«♦»♦»♦««♦»♦♦««♦♦«♦•. sodnika igra ugleden državljan. Toži-teij in obtoženec morata biti skupaj zvezana tako dolgo, dokler se zadeva ne pojasni. (Seveda zvežejo skupaj samo ljudi istega spola. V primeru ako toži ženska moškega, mora poskrbeti obto« ženec za »namestnika« med ženskim* člani svoje rodbine.) Včasi je zelo' zabavno videti te pare, ko se sprehajajo javno in brez nadzorstva. Upnik in dolžnik sta privezana drug na drugega toliko časa, dokler ni dolg poravnan. Umor se često »kaznuje* z izplačilom denarja, sicer pa izročijo krivca rodbini umorjenega, ki ga umori na ravno tak nač:n, kakor je bil izvršen umor^ «Eksekuciji» prisostvuje stražnik, ki pa* zi. da obsojenca ne mučijo preveč. V Abesiniji ne moreta biti nikdar usmrče-na dva človeka zaradi istega zločina. Ako se zgodi, da ie usmrčen nedolžnež, se more pravi morilec povsod hvaliti brez vsake kazni. Velika razlika med zapadno in vzhodno justico je ta, da je zapadno pravo* sodje »neosebno* oziroma hoče biti tako, na Vzhodu pa je izključno «o«ebno». R. F.:s. Današnja umetniška priloga Današnja priloga »Stenar z Vrat« po fotografiji Egona Planinška nas vo«? v kraljestvo Triglava in otvarja serijo slik, ki nam bo odkrila lepote naše domovine, odete v snežni plašč. «ŽIVLJENJE IN SVET. stane celoletno 60 Din, polletno 30 Din, četrtletno 15 Din, mesečno 6 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi. Ljubljana Prešerno* a ul. 54. Naro'iina za inozemstvo: ITALIJA mesečno 2 liri, četrtletno 6 lir, polletno 12 lir, celoletno 2'. lir - FRANCIJA mesečno 3 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 4 krone. AVSTRUA mesečno 63 grošev. AMERIKA in ostalo ino* 7Pmstvo 1 in nol ^^loria na '"fn. Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij Adolf Rihnikar — Za »Narodno tiskarno d. d» kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani Foto Egon Planinšek Stenar iz Vrat