Leto XXIV., št. 205
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon fe. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servisno Comi, Corr. Post. No 11-3118
Ljubljana, četrtek 7« septembra 1944
Preis — Cena t- L
Izhaja vsak razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo.
Nur unvvesentlicher Gelindegevvinn des Feindes gegen die Linie Lowen-Namnr-Sedan
Brest und Le Havre weisen den Gegner blutig ab — Alle Durchbruchsversuche im adriatischen Kiistenabschnitt vereitelt — Rumanische Verbande von unga-rischen Truppen in Siid-Siebenbiirgen ge worfen — Starke sovvjetische Angriffe am unteren Narevv zum Stehen gebracht
Im Sudlteil von Siebenbiirgen vvarfen un-garische Truppen, unterstiitzt von deut-schen Sturmgeschiitzen, vordringende ru-
Fi!ihrerhauptquartier, 6. September. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacljt gibt
bekannt:
Im Ra.um von Antvverpen vvurden unsere Divisionen auf den Albertkanal zuruck-gencmmen. In der Stadt selbst vvird noch erbittert gekampft. Gegen die Linie Lo-vven-Namur-Sedan griff der Feind auf brei-ter Front an. konnte jedoch nur unvvesent-liehen Gelandegevvinn erzielen. Feindliche Vbersetzversuche iiber die Mosel nordlich Nancy vvurden zerschlagen. Die Besatzung v on Le Havre vvies einen von Panzern un. terstiitziien Vorstoss des Gegners blutig ab.
In das Festungsvorfeld von Brest einge-drungene feindliche Kriifte vvurden im Ge-genstoss gevvorfen, erneute Infanterie- und Panzerbereitstellungen der Nordamerika-ner durch zusammengefasstes Artillerie-feuer zerschlagen.
Urisere ans Siid- und Siidvvesfcfrankreich zuruckgenommenen Truppen haben be-fehlsgemiiss den Raum um Dijon und das Plateau von Langres erreicht.
Aaif den Passtrassen vvestlich der fran-zosich-italienischen Grenze schlugen unsere Sicherungen starke feindliche Angriffe blutig ab.
Im adriatischen Kiistenabschnitt ver. eitelten unsere Truppen auch gestern alle Durchbruchsversuche des Gegners, der unter starkstem Materialeinsatz immer vvie-der gegen unsere Stellungen anrannte. Seit 31. August vvurden bei diesen KSm-pfen 259 Panzer abgeschossen.
Bei einem Unternehmen gegen Banden in d<-r Aegaeis vvurden durch Einheiten der Kriegsmarine 88 feindliche Motorsegler vernicht t oder aufgebracht.
manisehe Verbande im Gegenangriff zu-riick. Hierbei vvurden sechs feindliche Bat-terien und zwe4 mit Kriegsgerat beladene Eisenbahnziige erbeutet.
Schlachtflieger vernichteten bei Tiefan-griffen im rumanisehen Gebiet 60 Loko-motiven und einen voli beladenen Betrieb-stoffsug.
In den Ostkarpathen vvurden vviederum zahlreiche Angriffe der Bolschevvisten an den Passtrassen in harten Kampfen abge-vviesen.
Nordlich des Bug vvurden die von »tar-ken Panzer- und Schlachtfiiegerkraften unberstutzten Angriffe der Sovvjets durch Gegenangriffe am unteren Narevv zum Stehen gebracht. In dem erbitterten Rin-gen vernichteten die Truppen des Heeres und Flakartillerie in der Zeit vom 3. bis 5. September 240 feindliche Panzer und Sturmgeschiitze.
Von der iibrigen Ostfront werden nur aus dem Raum von Dorpat ortliche Kampfe gemeldet.
In den letzten beiden Tagen verloren die Sovvjets an der Ostfront 73 Flugzeuge.
Bei Angriffen feindlicher Bomber auf West_ und Siidvvestdeutschland vvurden be-sonders die Stadte Mannheim, Ludvvigsha-fen, Stuitgart und Karlsruhe getroffesi.
In der Nacht warfen einzelne britisehe Flugzeuge Bomben auf Hannover.
tlber dem Keichsgebiet und dem Kampf-raum im Westen vvurden 31 feindliche Flugzeuge abgeschossen.
ovjetska zveza ovedala vojno Bolgariji
Stockholm, 6. sept. Moskovski radio je snoči objavil, da je izročil sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov po nalogu sovjetske vlade dne 5. septembra 1. 1944 ob 7. zvečer bolgarskemu poslaniku v Sovjetski zvezi, Stamenovu, noto. v kateri napoveduje Sovjetska zveza Bolgariji vojno.
V tej noti pravi Sovjetska zveza, da je Bolgarija Nemčijo v vojn; proti Sovjetski zvezi dejansko 3 leta podpirala. Poleg tega pravi nota, da je hotela Bolgarija spričo novega vojaškega in političnega položaja izkoristiti sedanjo priložnost, da bi se kakor Rumunija in Finska osvobodila svojih zvez z Nemčijo, dejansko pa vzdržuje bolgarska vlada z Nemčijo še nadalje normalne odnose ter izvaja le zato politiko tako zvane »nevtralnosti«, da bi na ta način koristila Nemčiji
Zato ne more Sovjetska zveza, pravi nota, te bolgarske politike presojati drugače, kakor da jo smatra za dejansko bojevanje v taboru.Nemčije proti Sovjetski zvezi. Ob koncu pravi dobesedno: »Spričo tega sovjetska vlada ne more še nadalje vzdrževati zvez z Bolgarijo in prekinja z njo vse odnose ter izjavlja, da ni le Bolgarija v vojnem stanju s Sovjetsko zvezo, zato ker je bila dejansko že prej v vojnem stanju s Sovjetsko zvezo, temveč lxi odslej tudi Sovjetska zveza v vojnem stanju z Bolgarijo«.
Bolgarija prosi za premirje
Amsterdam, 6. sept. Britanska poročevalska služba javlja, da je bolgarska' vlada zaprosila sovjetsko vlado po sovjetskem poslaništvu v Sofiji za premirje. Generalni tajnik bolgarskega zunanjega ministrstva dr. Saratov in vodja političnega oddelka ministrstva Ivan Altinov sta se zglasila pri sovjetskem odpravniku poslov v Sofiji in mu izjavila, da sta »od bolgarske vlade pooblaišečna zaprositi sovjetsko vlado za sklenitev premirja.
Sovjetske čete prodirajo ▼ Bolgarijo
Berlin, 6. sept. Iz Sofije javljajo, da je bolgarska vlada takoj po prejemu vojne napovedi zaprosila pri sovjetskem poslaniku za premirje. Kljub temu so sovjetske čete že pričele prodirati v Bolgarijo.
Nova žrtev boljševiskega m&loha
Berlin, 6. sept. Moskovski radio je javil, kakor smo že poročali, da je Sovjetska
zveza prekinila odnose z Bolgarijo in da je z njo v vojnem stanju. Sovjetska vojna napoved Bolgariji je prišla v trenutku, ko se je zadnja vlada te dežele pogajala z Anglijo in Ameriko za premirje in storila vse, da bi ugodila željam iz Kremlja. Bolgarska politika stalnega popuščanja sovjetskim zahtevam torej nikakor ni doživela priznanja, temveč ji je kot odgovor »sledila brutalna vojna napoved. Enako kakor Ru-muni in Finci bo moral postati po moskovski volji tudi bolgarski narod nova žrtev boljševizma, kar znova dokazuje, da z nenasitnim boljševiškim molohom ni možno nikako mirno sožitje.
Odmevi v inozemstvu
Oslo, 6. sept. V norveški javnosti zasledujejo z zanimanjem sovjetsko vojno napoved Bolgariji. »Nationen« poudarja, da so Angloameričani tudi rešitev bolgarskega vprašanja defmitivno prepustili Sovjetski zvezi.
Tokio, 6. sept. Govornik informacij skega urada Iguči je izjavil v sredo zjutraj na konferenci inozemskega tiska, da je morala biti sovjetska vojna napoved Bolgariji za Angleže in Američane zelo neprijetno presenečenje, ker so sie hoteli pravkar sestati z zastopniki Bolgarije v Kairu. Iguči je podčrtal, da je to nov dokaz, da politika in cilji zaveznikov niso tako enotni, kakor vedno trdiijo.
Izpad Moskve proti Turčiji
Stockholm, 6. sept. Radio Moskva je napadel Turčijo. Ta napad je povzel po uradnem listu »Pravda«. V njem pravi med ostalim: »Med besedami in dejanji politike turške vlade obstoji veliko nasprotje. V besedah je turška vlada prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo, toda v praksi kaže, da je ostalo vse pri starem.«
Srbija pripravljena proti komunistični nevarnosti
Beograd, 5. sept. »Danes imamo v Srbiji,« piše Boško Nedič, brat predsednika, »očiščene pojme in naš narod je zdrav in pripravljen na vsako morebitnost. Komunistična nevarnost se približuje našim mejam, toda v nasprotju z 1. 1941 nas bo našla to pot pripravljene in hrabre. Srbija ne bo nikdar socialistična republika ia tudi ne bo nikdar torišče boljševiških poizkusov. Srbski domoljubi bodo branili domačo grudo do poslednjega in to naj vedo naši sovražniki«.
-=----— ■■ --, .	„. TT"
^Budimpešta^ 0Det>r'eczen Baia°Mare ViseJip^<&pufun& %B'lelci %
• Jutro«
Keckemet. o
j Vel.Varadin Dejo
IsDubošari .Romani.* ' /U^P0'

(feAiudrfted^	® % , , ^AkkermaS
luliaG/linh^nai* %-sž-Bretcua?Adiod9 Tpnirt Sfcahul	,
3t'Turda
~ Albalulia
ientalvelŽV Temešvar ^Dsvai-^. Whr.r.-,/iniin<& 0 - aLugOi Orastie Sihitl®/'---'"rtili«.O
Sighisoa^ ^t BretculfAdjud^ jecucl |
Fagaras^i^eorgh^:^
^olgrad &3Clsma.|>

. . ^iO^^^adiaCjargu-Jiu re^PožaVevAi^SiTurn S' )Oragasani
'Buzau ®Ploesti |(
\ . Kragujevatl NegCrallOva^ Rosiori	r	^ ^
riarsovas
-^^^Zaječarlon 3 E
Paf	oR grad oDobr^^^
1 3 a	Vratca	L * r	=
IMA %NPafa^ %	* Trnflvoo Targovie i *
h	Leskova,,/'
^ISofijaf

Le nebistveno sovražnikovo napredovanje proti črti Louvain - Naimir - Sedan
Brest in Le Havre sta nasprotnika krvavo odbila — Preprečeni v«i sovražnikovi probojni poizkusi v Jadranskem obalnem odseka — Madžarske čete so v južni Sedmograški odbile rumunske oddelke — Ob spodnjem Narevu ustavljeni «	močni sovjetski napadi
Fiihrerjev glavni stan, 6. sept. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na področju Anversa smo umaknili naše divizije na Albertov preliv. V mestu samem se bijejo še ogorčeni boji. Sovražnik je na širokem bojišču udaril proti črti Louvain—Namur—Sedan, vendar mu je uspelo, da je le nebistveno napredovat Sovražnikove poizkuse prekoračenja Moselle severno od Nancyja smo razbili. Posadka Le Havra je krvavo odbila z oklopniki podprt nasprotnikov sunek.
Sovražnikove sile, ki so vdrle v območje trdnjave Brest, smo s protisunkom vrgli nazaj, ponovna zbirališča severnoameriške pehote in oklopnikov pa razbili z osredotočenim topniškim ognjem.
Naše čete, ki so se umaknile iz južne in južnozapadne Francije, so dosegle v skladu z danimi povelji področje Dijona in Lan-greško visoko planoto.
Na cestah, ki peljejo preko prelazov zapadno od francosko-italijanske meje, so naše zaščitnice krvavo odbile močne sovražnikove napade.
V jadranskem obalnem odseku so preprečile naše čete tudi včeraj vse prebijalne poizkuse sovražnika, ki je z največjo uporabo materijala vedno znova naskakoval naše postojanke. Od 31. avgusta smo uničili v teb bojih 259 oklopnikov.
Pri podjetju proti tolovajem na egejskem področju so uničile ali zaplenile edinice
vojne mornarice 88 sovražnikovih letal.
V	južnem delu Sedmograške so vrgle madžarske čete s podporo nemških napadalnih topov s protinapadom nazaj napredujoče rumunske oddelke. Pri tem je bilo zaplenjenih 6 sovražnikovih baterij in dva vlaka, natovorjena z vojnim gradivom.
Bojni letalci so uničili v nizkih napadih na romunskem področju 60 lokomotiv in polno natovor jen vlak pogonskega goriva.
Na vzhodnih Karpatih so bili ob prelazih v trdih bojih zopet odbiti številni boljše-viški napadi.
Severno od Buga so bili ob spodnjem Narevu s protinapadi ustavljeni težki, z oklopniškimi in letalskimi silami podprti sovjetski napadi. V ogorčenih bojih so uničile čete vojske in protiletalsko topništvo v času od 3. do 5. septembra 240 sovražnikovih oklopnikov in napadalnih topov.
Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le s področja Dorpata o krajevnih bojih.
V	poslednjih dneh je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 73 letaL
Med napadi sovražnikovih bombnikov na zapadno in južnozapadno Nemčijo so bila posebno prizadeta mesta Mannheim, Lu-dvvigshafpn, Stuttgart in Karlsruhe.
Ponoči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na Hanover.
Nad Nemčijo in nad zapadnim bojiščem je bilo uničenih 31 sovražnikovih letal.
Napadalni in obrambni boji na Sedmograškem
Uspešni napadi severnozapadno od Baranova — Sovjetski prebijata! poizkusi prestrezam med Bugom in Narevom
° Priština ^
. Kjustendil --*
Stara Zagora°	lambol ^ Merilor
50 100
150.
Berlin, 6. sept. Malo sličice o tem. kai bo še prišlo, so dobili Finci že ob pnčetku svojega z Moskvo sklenjenega premirja. Dočim so finske čete 4. septembra ob 8. zjutraj ustavile svoj ogenj, so streljali boljševiki e topništvom in metali granat do opoldanskih ur na finske postojanke. Finci na ogenj niso odgovorili. Ta očividni prelom dogovorjeni pogojev dokazuje. da na sovjetski stran na noben način ne drže dogovorov, temveč so se odločili za uničenje vsakega nasprotnika, ki verjame njihovim zlaganim obljubam. Dočim je na severu vzhodnega bojišča med Pejpuškim jezerom in jezerom V rc nemški napad kljub silovitim pro-t;sunkom in ozemeljskim težavam še nadalje napredoval ter so bile severnovzhodno od Val-ka sovjetske čete, ki so prekoračile Embach, skoraj popolnoma uničene, se je razbilo v ponedeljek področje med Bobrom, močvirji ob Narevu m Bugom v izraz'to težišče. Tu so. uporabili boljševiki tri armade, da bi končno izsilili že tako zaželene proboje. Nemške čete in rezerve so v hudih bo j'h ustavile napadalce. Proboj se zopet ni posrečil, boji pa se nadaljujejo z veliko silovitostjo. Razen 74 oklopnikov, ki so jih un:čili oddelki vojske, so uničili bojni letalci skupno s protiletalskim topništvom nadaljnje bojne vozove in številno ostalo orožje.
Boj med Narevom in Bugom je tako okupiral nasprotnikove sile. da severnovzhodno tik Varšave ni več napadel, zlasti, ker je imel v neprestanih težkih napad:h od »23. avgusta do 3. septembra izredno velike izgube. Čete SS in vojske so sestrelile tu v omenjenem času 191 oklopnikov in uničile številne topove. Ši-rokopotezni boljševiški poizkus, da bi obšli Varšavo od vzhoda in nato udarili proti severu, se je bil zopet izjalovil.
Nemške čete so v zadnjih dneh z napadi v obliki klešč s severovzhoda zožile pred-mositje zapadno od Baranova. Sovražnik se je silovito upiral in je napravil več protinapadov, k; pa so 6e vsi izjalovili.
Tudi v južnem odseku vzhodnega bojišča se je položaj nadalje utrdil. V gozdnatih Karpatih so madžarske čete pri Sccli uspešno izvedle neko napadalno akcijo in so vrgle bolj-ševike zopet nazaj. Zapadno od Borislava so odbile nemške in madžarske čete več sovražnikovih sunkov.
Do hud h bojev je prišlo za vzhodnokarpat-ske prelaze. Boljševiki so znova poizkušali obkoliti nemške branilce na prelazu Oitoz. vendar so jih Nema že v pričetku napada razbili. Tudi v ostalih prelazih dalje pTOti 6everu so se sovražnikovi napadi izjalovili. S tem je bilo sovražniku onemogočeno nad-ljnje prodiranje na madžarsko ozemlje V jugovzhodnem delu Sedmograške so se bili ogorčen' boji za tamkajšnje prelaze Boljševiki so uporabili ne glede na izgube kazenske čete. ki so krvavele v obrambnem ognju. S protinapadom so vrgle nemške čete sovražnika nazaj ter so zasedle več krajev. Na sovr"žn kov' strani eo napadli tudi rumunsk-' oddelki ki bi rad s svojim sodelovanjem omilili bolišev ško zasedbo ni hove dežele, toda bolj?ev;k: oostopajo tudi v Rumu-niji po starem angleškem načelu da ljubijo izdajstvo, a zan čujejo izdajalce
Kemike obrambne
postojanke na vzhodu
Berlin, 6. sept. Z orjaškim naporom vseh svojih sil je zgradilo prebivalstvo nemških vzhodnih pokrajin več sto kilometrov dolge obrambne postojanke šef generalnega štaba vojske, generalni polkovnik Gude-rian, je sporočil v brzojavki gauleiterjem pokrajin, ki so sodelovale pri tem delu. da je sprejel Fuhrer vest o sijajnih uspehih nemškega prebivalstva, ki je gradilo postojanke na vzhodu, s posebnim zadovoljstvom na znanje. Ob zaključku je izrazil generalni polkovnik Guderian vsem prebivalcem zahvalo vojske za to veliko delo.
Bombe na madžarska mesta
Budimpešta, 6. sept. Več sto sovražnikovih letal je priletelo včeraj dopoldne z močnim lovskim spremstvom z juga nad madžarsko ozemlje Iz glavnega mesta in nekaterih pokrajinskih mest javljajo o
Zatemnitev od 20.30 do 5*3o '
bombardiranju. Nastale so izgube med prebivalstvom in škoda. Protiletalska obramba je učinkovito napadla sovražnikova letala.
Z Italijanskega bojišča
Berlin, 6. sept. Na italijanskem bojišču je sovražnik ob jalranski obalj tudi 4. septembra nadaljeval poizkuse, da bi si z uporabo najmočnejših oklopniških in pehotnih sil in s pedporo številnih bojnih letal izsilil dostop v Padsko nižino, britanski naval pa se je znova razbil ob vztrajnosti nemških čet, ki se z junaštvom, kakršnemu ni primere, že en teden upirajo neprestanim sovražnikovim napadom. Po skoro enournem bobnečem ognju, v katerega je poseglo tudi ladijsko topništvo, so naskočili Britanci kraj Pavoleto, v katerega so po hudih bojih po mnogih izgubah končno vdrli. Nemški grenadirji so zajezili ta', kakor tuli nekaj drugih krajevnih vdorov severnovzhodno od Pavoleta. S področja pri Clementu je pognal sovražnik močne oklopniške zagozde v zapadni in se. vernozapadni smeri ter je v pričetku med težkimi in izpremenljivimi boji nekaj napredoval. Nemške čete so bile zvečer zapletene v uspešne protinapade.
V	odseku nekega paialskega polka je napadel nasprotnik z eno svojih najboljših kanadskih divizij in s kakimi 150 oklopniki, padalci pa so kljub štvilni premoči obdržali svoje postojanke, čeprav so jih sovražnikove čete, ki so jim prišle za hrbet, napadle tudi od zadaj. Po večini v bojih iz bližine so uničili 60 napadajočih oklopnikov. Vod neke pionirske čete je uničil sam 10 oklopnikov. Britanske pomorske elinice, ki so 4. septembra napadle luko v Riminiju, je pričela obstreljevati nemška mornariška obalna baterija, ki je večkrat zadela neko lahko križarko, ki se je nato zameglila in obrnila proti jugu.
V	zapadnem delu bojišča ter severnou zapadno od Florence so se omejili boji na posamezne izvidniške sunke, ki pa so se vsi zrušili z izgubami sovražnika. Pri Pra-tolinu severnovzhodno od Florence so se izjalovili krajevni sovražnikovi napadi.
Popoln zastoj industrije v zasedeni Italija
Lizbona, 6. sept. Nevtralni novinarji poročajo. da v zasedeni Italiji vsled pomanjkanja surovin doslej nobena industrija ni mogla ponovno pričeti z delom. Brezposelnost je zavzela v Italiji neverjeten obseg. V tovarnah, kj delajo za vojno proizvodnjo, uporabljajo večinoma vojaštvo, da bi s tem zmanjšali stroške
Umbertove finančne špekulacije
Milan, 6. sept. Kakor povzema »Secolo Sera« po ameriškem tedniku »Fortune«, ima bivši italijanski prestolonaslednik Um-berto pri severnoameriških bankah premoženje v znesku 50 milijonov zlatih lir, ki jih hoče uporabiti v industriji gumija.
Kanadska korveta potopljena
Amsterdam, 6. sept. Kakor poroča radio London, je bila potopljena kanadska korveta *Albury«, pri čemer so utonili štirje častniki in 55 mornarjev.
Ameriki lovci sestrelili švicarska letala
Bern, 6. sept. Uradno objavljajo: V torek dopoldne so tuja letala nad Schaff-hausnom večkrat kršila švicarsko suverenost. Nad Diibendorfom smo prisilili dva ameriška bombnika k pristanku.
Bern, 6. sept. V zvezi z uradno izjava o pristanku dveh ameriških bombnikov v Dii-bendorfu javljajo dodatno, da sta v okolici Curiha dva ameriška lovca od zadaj presenetljivo napadla dve lovski letali švicarske obrambne patrole, ki je pozvala eno izmed ameriških bombniških letal k pristanku in ga tjakaj že vodila. Dočim je bilo eno švicarsko letalo večkrat zadeto in je moralo v Diibendorfu zasilno pristati, je strmoglavilo drugo pri Neu-Affolternu. Pilot nek podpolkovnik, se je ubil.
Bern. 6 sept. TJ-adno objavljajo, da je odredil zvezni svet na predlog vrhovnega povelj ika armade delno mobilizacijo obmejnih čet.
Zapoved trenntka
Cim bolj se bo vojna približevala svojemu dramatičnemu višku, tem večje bodo preizkušnje pred katere bomo postavljeni kot posamezniki in kot narod. Te preizkušnje bodo še stopnjevali brezvestni prevratnisku elementi z razširjanjem najgorostasnejsih in vznemirljivih neresničnih vesti, ker uiiar-jo interes na čim večji zbeganosti našega mišljenja in delovanja prav v usodnih trenutkih. Te temne razdiralne sile so že sedaj na tem pogubnem delu. Njih žrtev so predvsem tisti nestanovitni, kolebajoči ali preračunljivi posamezniki, ki niso bili nikoli trdno zasidrani v lastnem prepričanju in niso svojega delovanja možato in pošteno uravnavali po spoznanih in doživetih koristih lastnega naroda. V vsakem resnejšem trenutku zajame neodločnost, vznemirjenost in negotovost samo miselno in ka-rakterno neizgrajene in slabotne ljudi, ki nimajo nikdar jasno odrejenega cilja in določno začrtane poti, marveč na vsakem križišču sebično računajo ali klaverno štejejo gumbe.
Tej neustaljeni, slabotni in preračunljivi manjšini stoje nasproti in vztrajajo z mirno gotovostjo na svojih mestih in pri svojem delu vsi tisti, ki siede vedno in v vsakršnih okoliščinah samo svojemu trdnemu prepričanju in so vso sedanjo dobo trdih preizkušenj zvesto služili svojemu narodu z vsemi moralnimi in fizičnimi močmi. Duševno in moralno močnih ljudi, ki imajo svoj cilj in poznajo svojo pot, ne more zbegati nobena zlagana vest, vržena med ljudi po komunistični agitaciji. Globoko prepričanje, značajnost in popolna predanost na/-rodnim koristim so najobčutljivejši in zato najzanesljivejši kompas, Id kakor rahločutna vest stalno pove, kaj je za narod dobro in kaj je slabo, kaj je resnično in kaj je zlagano. Kdor dela iz globokega prepričanja, ta tudi ne vpraša, ali je njegovo dosledno delo vsakomur všečno, temveč je, pomirjen s svojim razumom in svojo vestjo, pripravljen vsak čas in pred vsakomur nositi zanj polno odgovornost. Kdor resnično ljubi svoj narod in mu nesebično služi, ta ne bo v nobenem, še tako težkem in usodnem trenutku zgubil sposobnosti za orientacijo med pravilnim in napačnim, dopustnim in nedovoljenim ter ne bo storil nobenega dejanja, ki bi ne bilo utemeljeno v preudarno, hladno in mirno ugotovljenem interesu narodne skupnosti.
Osnovna korist našega malega, trdno preiskušenega naroda nam ukazuje, da v sedanjem »dramatičnem razpletu evropske tragedije trdno vztrajamo na realistični poti zasledovanja in varovanja narodnih koristi in se pri tem ne damo od ničesar motiti in nikomur zapeljati na pota zane-šenjaške romantike ali celo igraškega tveganja. Uravnavati svoje zadržanje in delo po resnični stvarnosti je v odločilnih zgodovinskih trenutkih osnovno pravilo za vsakogar, ki se zaveda polne odgovornosti in noče skozi samoprevaro v nesrečo. Spričo tega je najhujši zločin zoper narod vsako razširjanje neresničnih vesti z namenom hujskati ga k dejanjem, ki lahko povzročijo le nepopravljivo škodo. Prav tako pa je odgovoren tudi vsakdo, ki bi take vesti nekritično sprejemal, ali jih lahkomiselno razširjal. Kdor ljubi in spoštuje svoj narod, ta mu v usodnih trenutkih ne bo lagal, marveč mu bo zaupal in povedal resnico, pa naj bi bila še tako neprijetna.
Popolna strnjenost in disciplina vseh pozitivnih narodnih sil je za nas najvišja zapoved trenutka. Za red in disciplino v javnosti pa sta predvsem potrebna red in mir v naših glavah in čustvih, da ne bomo nasedali nikakim izmišljenim vznemirljivim in hufskajočim vestem, ki jih razširjajo in jih še bodo razširjali komunistični in njim udinjani temni elementi, ki imajo interes na kalni vodi, v kateri edino upajo uspešno ribariti. Urejenega javnega mišljenja, ki se opira le na stvarna dejstva, se rušilne sile med nami najbolj boje, zato ga bodo skušale begati tudi s skrajnimi nepoštenimi sredstvi. Zato moramo slediti vedno samo ustaljenemu spoznanju, ki smo si ga pridobili z lastnimi trdimi izkušnjami in s treznim pogledom po svetu. Ohraniti v vsakem položaju mirno kri, hladno glavo, trdno povezanost vseh pozitivnih narodnih sil, red in disciplino, da bomo lahko že v naprej obvladali vse subverzivne sile med nami, je najvišja dolžnost vsakega razumnega, poštenega in res narodno čutečega Slovenca.
Preosnova slovaške vlade
Bratislava, 5. sept. Izvršena je bila pričakovana preosnova slovaške vlade in je bila popoldne objavljena po radiju. Radijsko poročilo se glasi: Državni predsednik dr. Tiso je sprejel ostavko Tukove vlade in imenoval novo vlado, ki je sestavljena takole: ministrski predsednik dr. Tiso Štefan, predsednik bratislavskega višjega deželnega sodišča, ki mu je bilo istočasno poverjeno vodstvo zunanjega ministrstva in pravosodnega ministrstva: notranji minister Aleksander Mach; obrambni minister Štefan Hassig; finančni minister dr. Pruzin-sky; minister za ljudsko izobrazbo in šolstvo dr. Alagar Koces. generalni tajnik slovaške ljudske stranke; gospodarski minister dr. Medricky; minister za promet in javna dela inž Ludvig Lednar, generalni tajnik združenja javnih in državnih nameščencev. — Iz dosedanje vlade so bili s tem odstranjeni: min. predsednik dr. Tuka, general Catis kot obrambni minister, pravosodni minister Tritz in prometni minister Stana.
Bratislava, 5. sept. Slovaški državni predsednik dr Tiso je govoril po slovaškem radiju o dogodkih v Slovaški v poslednjih dneh, pri čemer je poudaril neomajno zaupanje Slovaške v Nemčijo.
Bratislava, 6. sept. Predsednik republike dr. Tiso je sprejel v torek popoldne novo-imenovano slovaško vlado, ki mu je prisegla na ustavo. Nato se je ministrski svet v prisotnosti predsednika republike sestal na prvi seji.
Potres v Turčiji
Beograd. 6 seot V anotolskem mestu Bolu so zabeležki v noči na ponedeljek dva,potresna sunka, ki pa nista povzročila škode.
«
T glavnem stanu
človekoljubnosti
r* ve izkušnje in prvi uspehi pri oblačilni nabiralni akciji
Socialne pomoči
Hranite oljna semena!
Letos je v naši. po-krajini nasejanih precej oljnih rastlin, predvsem sončnic in buč, nekaj pa je posejane tudi repice. Sedaj je prišel čas spravljanja teh dragocenih pridelkov. Ne pustite propasti nobenega zrna ali ga kako drugače uporabiti kakor za predelavo v olje, ker se na noben drug način to zrnje ne izkoristi tako dobro.
Sončnice in repjco je treba pustiti kolikor mogoče popolnoma dozoreti, da bo imelo seme več olja. Za spravljanje sončnic je treba počakati pravega trenutka, kajti premalo zrelo zrne se težko suši in celo gnije, a ga tudi težko mlatimo, če pa je zrnje prezrelo, se osiplje. Da je zrnje dozorelo, vidimo po sledečih znakih: zgornji del stebla in glavica na zatilnlku porumenita; ako glavico zavijemo, se lomi: seme se da lz glavice z lahkoto izluščiti in tako otrdi, da ga z nohtom ne moremo predreti.
Ako glavice ne zore enakomerno in istočasno, Je treba njivo večkrat pregledati in vsakokrat pospraviti le zrele sončnice. Glavice režemo z velikim nožem ali srpom tako, da ostane kakih 20 cm dolgo steblo in jih nato razprostremo na zračnem prostoru, da se csuše. Najbolje napravimo, ako napnemo žico ali vrvico, ki nanjo nataknemo glavice. Lahko pa jih sušimo tudi na policah. Tako sušimo sončnične glavice zlasti tedaj, kadar je jeseni bolj vlažno vreme. Ob suhem vremenu in kjer ni nevarnosti pred ptiči, pa pustimo glavice na njivi pozoreti in v ta namen zarežemo stebla kakih 20—30 cm izpod glave, pa tako, da ostanejo glavice še dalje na steblu.
Pozneje pospravimo Se stebla, kj jih Izkopi jem o s koreninami vred iz zemlje. Korenine ne kaže puščati v zemlji, ker je zelo trda ln razrasla ter močno ovira oranje, a se v zemlji zelo počasi razkraja.
Seme zmlatimo oz. oluščimo tako, da glavice tolčemo s kratko, dosti debelo palico, in sicer ne po zrnju, ampak po zadnji strani, ali pa jih udarjamo drugo ob drugo. Večje množine mlatimo z ročno ali motorno mlatilnico, ki jo preuredimo tako kakor za mlatev fižola. Glavice pa lalu ko tudi obrobkamo na robkalniku za koruzo. V ta namen razsekamo glavice, ki morajo biti dosti osušene, na majhne kose, da morejo skozi robkalnik. Izluščeno seme prevejamo iri očistimo, da odstranimo pršč, prazna zrnja, dele cvetnih glavic in djuge primesi.
Izluščeno in očiščeno seme dobro posušimo. Razprostremo ga na soncu ali na kakem zračnem prostoru 5—10 cm na debelo in ga pridno mešamo, od začetka vsaj vsak dan dvakrat, če je lepo suho vreme, se zrnje hitreje suši in lahko po enem tednu ali po 10 dneh mešamo le po enkrat na dan; ako je vlažno vreme, pa moramo mešati po trikrat na dan in to vsaj 14 dni. Najlepše in najhitreje se suši seme na lesi, ki ima luknjice, da prihaja od spodaj zrak. Prav primerne so tudi dere, kakršne se rabijo v nekaterih krajih Slovenije za sušenje prosa na soncu. Seme moramo tako dolgo obračati, dokler ni popolnoma suho, in to je tedaj, ko se jedrce popolnoma odloči od luščine.
Spravite in shranite do zadnjega vsa oljna semena, da jih boste mogli, ko pride čas, oddati za predelavo v olje.
Ljubljana. 6. septembra Glavni stan Socialne pomoči je kar v per-manenci. Obsežni starinski prostori na Goepo-svetsk cesti obsegajo celo polovico prvega nadstropja in še drugega del, a 60 še premajhni za vedno večjo razprostranost delovnega področja te človekoljubne ustanove, ki so jo potrebe časa same priklicale v življenje. Kakor v panju kipi tu življenje med uradnimi urami — sicer pa. saj bi prav za prav lahko dejali, da teh skoraj ne poznajo — Od zgodnjega jutra, ko je Ljubljana še vsa za\ ta v gosto megleno odejo in ko po naših cerkvah še ni odbilo sedem, pa vse tja v večer — le s kratkem opoldanskim presledkom — neutrudno delajo uradnki in se vrste stranke in vrste prosiicev Stari, izsušeni, raztrgani, bos: prihajajo, prosijo zase. za otroke, da bi jih vsaj za silo oblekli, ko pojdejo v šolo. Vse so izgub li, reš:l: so samo go'o življenje in oguljeno obleko, ki jim pokriva izmučene ude. Ob pogledu na vso to bedo in revščino se ie Socialna pomoč odločala, da še enkrat potrka na usmiljena ljubljanska srca, da pogleda, kako kaže barometer ljubljanskega socialnega čuta in Ijubezn do blžnjega.
Prvi uspeh' zimske oblačilne akcije se že kažejo V večernih urah se zbirajo v glavnem stanu pooblaščenci in pooblaščenke za popis predmetov, kj so na razpolago. Oddajajo po-pisovalne pole, pripovedujejo si o uspeh h n stprejemajo dodatna navodila za prihodnje dni zb ranja Skoraj sama mlada dekleto so. moški so redki med njimi. Navdušene so za akcijo, oči se jim svetijo od zadovoljstva, pa če so še tako utrujene, saj ni šala tako od jutra do večera hoditi od h;še do hiše. trkati od vrat do vrat. tu do tretjega n četrtega sem m tja ce'o do petega ali šestega nadstropja. Okrog optimističnega gospoda ravnatelja in gospodične ob pisalnem stroju jih je zbrana cela skupina. Kako stoji 'jubljanski socialni barometer? Pripovedujejo « \tise prvega dneva rab te
»Revna družina Z. Tako revna, da če bi to prej vedela. &e sploh ne bi oglasila s prošnjo za stare obleke. Sest otrok j3 v hiši, a ko je gospa videla, zakaj sem prišla, mi je prinesJa jopico, da jo da še revnejšim, še potrebnej-š'm Grirena sem b:!a ob tem nrzoru.« Tako pripoveduje nabiralka. To ni edini primer. Skoraj vsi sprejemajo nabiralce prijazno, se pogovorijo z njimi, darujejo, če le morejo, če pa ne morejo, razložijo zakaj ne. Nenavadno mnogo je ljudi, ki sami okušajo trdoto be-
Berlin, 6. sept Sovražni pritisk je bil v ponedeljek na franooskor-*belgijskem področju posebno močan. Tu je sovražnik z velikimi silami udaril ob Conchi in Ly-su proti severu. Nato je prenesel svoje težišče proti vzhodu. Druga britanska armada je zabila pri Tournayju zagozdo v • nemške črte ter se je z močnimi silami razlila med Dylo in Escautom proti severu preko Bruslja, koder so se ves dan bili boji.
Bolj proti jugu se je podala slična slika. Tu so prodrle severnoameriške čete na široki črti med industrijaskimi kraji Mon-som in charlevillom v smeri proti severovzhodu. Močni oddelki so imeli nalogo, da se preko Maubeugea priključijo drugi britanski armadi, ki je operirala na severu in z obkolitvijo izločijo nemške obramb ns črte med Sambro in Meuso. Nemci so napade pri Maubeugeu po pričetih uspehih krvavo odbili. Med stalnimi nadaljnjimi sunki nekako na črti Maubeuge-Dinant je prenesel sovražnik svoj pritisk vedno bolj proti vzhodu. Ko ni dobil nikake možnosti za proboj, je pognal južno od Dinanta na več mestih oklopniške skupine preko Meuse. Nemške čete so iz Arde-nov te skupine energično napadle. Severno od Charlevillea so vrgle nasprotnika na zaj k reki, še severneje pa so ga stisnile na ozek pas ob Meusi ali pa so mu s strnjenim ognjem onemogočile, da bi jo še nadalje prekoračil
V	Argonih so poizkušali Američani, da bi z napadi med Meuso in Lotarinško kotlino obšli in stisnili nemško odporno črto ob reki Napadi pa so se z velikimi izgubami izjalovili.
Za sovražnikovim hrbtom se bore nemške čete v obalnih oporiščih v Normandiji in Bretagni. 2e dva dni narašča pritisk britanskih in kanadskih sil na Le Havre. Da bi se izognil težkim izgubam, ki jih je imel pred bretonskimi mesti, je pozval sovražnik posadko, naj se preda. Samo ob sebi umevno je bil jasen »ne« edini možni odgovor. Da bi zaščitil kakih 50.000 francoskih civilistov, ki so še v mestu, pred težkimi boji, je ponudil poveljnik trdnjave izselitev civilnega prebivalstva. Nasprotnik je to ponudbo odklonil, nakar se je boj pričel znova. To dejstvo kaže, kakšno je pravo razpoloženje Britancev in Američanov, ki pravijo francoskemu ljudstvu, da so njegovi »osvobodilci«. a tu dokazujejo, da se ne ustavlja njihova uničevalna volja niti pred ubogimi civilisti, ki se sploh ne morejo braniti.
V	Bretanji ni bilo večjih bojev. Pri Lo-rientu je prišlo do topniških spopadov, severno od St. Nazaira pa so uničile nemške čete s protisunkom neko teroristično skupino, ki je prodrla v prednje črte utrdb.
V	dolini Saone je postal položaj nemških čet ugodnejši. Dospele so na ozemlje, ki je z nemškimi oporišči močneje zavarovano kot razmeroma tesna dolina Rhone. Na tem področju doslej sovražnik ni izvršil kakih obkoljevalnih poskusov, čeprav hoče s terorističnimi napadi vedno znova ovirati pokrete. Zato so bili napadi Američanov naperjeni predvsem proti nemškim zaščitni cam. Te pa so bile dovolj močne, da so krvavo odbile nasprotnikove sunke. Poseben uspeh je imela v vojnem poročilu dne 4. septembra omenjena JI. oklopniška divizija, ki je ob južnoza-
gunskega življenja, ta ali oni podpira znance ali sorodnike, ki so sami reveži ali begunci, več jih je že tudi poslalo svoj prispevek žrtvam bombardiranja v Borovnici. Mnogi oblačil ne morejo podariti, saj si že par let niso mogli nabaviti ničesar novega. Pripravljeni pa so prispevati v denarju, zato 6e je vodstvo odločilo. da bo sprejemalo tudi denarne prispevke.
»Tako mi je zaloputnila vrati pred nosom, da me je kar vstran zaneslo,« se sliši pogovor ob sosednji m'zi. Mlada nabiralka je užaljena in ji je hudo. Na svojem pohodu po Ljubljani pač opazujejo nab:ralci tako rekoč pod drobnogledom, natanko in posamezno od primera do primera življenje kakršno pač je, z vsemi njegovimi ostrinam'. K sreči so taki primeri pomanjkanja vsakega soc:alnega čuta res le izjeme Med preko 150 strankami, katere so obiskali nabiralci prvi dan, j:h ni bilo niti za prete na eni roki.
Mnogo ljudi pa nabiralcev še ni pričakovalo tako kmalu, zato še niso utegnil prebrskati omar in skrinj Prosili pa so nabiralce, da se ponovno zglasijo. Seveda se bodo oglašali, saj se je med nabiraikami razvilo kar nekakšno tekmovanje, katera bo nabrala več. Z zadoščenjem pripovedujejo koliko so že nabrale, za prv; dan so lahko kar zadovoljne. Nabralo se je že lepo število starih oblek, se več je perila, srajc, nogavic, niti rokavic in klobukov ne manjka v seznamu in celo precej parov uporabnih in še kar lepih čevljev. Čeprav je morda to ali ono že potrebno popravla. nič ne de, prav vse pride prav siromaku, ki nima kaj obleči in obut'. Za bolj poškodovano blago bo popravljanje še posebej organizirano, kar pa je v dobrem stanju ali pa so poškodbe le neznatne, sri bodo priredili kar podpiranci sami.
Tudi danes in jutri, vse do konca tedna, pa tudi prve dni prihodnjega tedna se bodo oglašali nabiralci po vsej Ljubljani. Zato preglejmo še danesi vse izbe. pa skriiije in omare v katerih hranimo stare obleke, obutev, perilo. Vse. prav vse, kar bi se moglo še kakor koli uporabiti, pride v peštev. Bog ne prizadeni. da bi tudi nas doletela nesreča, sovražnega bombardiranja. a denimo, da bi se to vendar zgodilo. morda bo prav to posojilo usmiljenja, ki ga bomo te dni dali Socialni pomoči, glavno, kar bomo rešili. M slimo sam; nase. kako bi nas to prizadelo, mislimo na bližnjega v nesreči. darujmo kar le moremo utrpeti da bomo res kot velika družina ljubečih se bratov in sester.
padnem robu francoskega Jure razbila sovražnikove sile.
Junaška obramba Bresta
Madrid, 6. sept. »Arriba« je objavil vest iz Newyorka, da se posadka Bresta nadalje hrabro brani kljub težkemu bombardiranju sovražnikovega letalstva. V Newvor-ku odkrito priznavajo, da so utrpeli Američani velike izgube pri poizkusu, da bi zavzeli Brest s kopnega.
Politični teror v Franciji
Ženeva, 6. sept. »Tribune de Geneve« objavlja v poročilu iz Pariza posameznosti o političnem terorju v Franciji Po teh vesteh so .na podlagi prvih preiskav tako zvanega političnega očiščevalnega komiteja zaprli sledeče francoske osebnosti: Bre-arta de Boissangerja, guvernerja francoske banke, Villarda, podguvernerja francoske banke, Ardenta ravnatelja sveta bank in ravnatelja Societe General, De-vriesa, predsednika francoskega državnega sveta, Ccrvisierja, člana francoskega kasacijskega sodišča, Henryja Legranda, odvetnika Jardela, bivšega generalnega taj nika maršala Petaina, ter Herija Caulta, ravnatelja državne loterije. Medtem so zaprli tudi Xaviera Vallata in Parmentiera, bivšega poslanca in člana Lavalove vlade. Pisatelj Drieu la Rochelle se je poskušal zastrupiti z veronalom, ko so ga hoteli aretirati. Prefekta in generalnega tajnika okrožja Heroult so obsodili na smrt. Po podatkih lista »Tribune de Geneve« je naraslo število aretiranih protidegaullistič-nih politikov v Franciji sedaj približno na 6000.
Berlin, 6. sept. Na zapadnem bojišču je sovražnik v ponedeljek zopet izredno hudo pritiskal na severnem krilu, medtem ko so se Severnoameričani na odseku Ma-ase omejevali v glavnem le na oklopniško izvidništvo. Severno in zapadno od Ar-rasa so oddelki vojne SS na svojih zapornih postojankah vzdržali težke sovražnikove napade. Vedno znova so se izjalovili sovražnikovi sunki zapadno od St. Pola ob Conchi ter na južnem obrežju Lyse v smeri proti severu, pri čemer je utrpel sovražnik posebno velike izgube pri Lil-lersu, La Basseju in Seclinu.
Kot je bilo vidno že prejšnje dni, se je premaknilo težišče proti vzhodu, pri čemer je prišlo v poslednjih 48 urah do težkih bojev. Druga britanska armada je vdrla skozi vrzel pri Tournayu z močnimi silami na belgijska tla Britancem se je posrečilo s podporo številnih bombnikov, ki so učinkovito napadli cestne zapore na področju zapadno in severno od Bruslja, pridobiti nadaljnje ozemlje proti vzhodu in severu proti spodnji Scheldi. Vzhodno od Tournaya so oddvojili močne sile, s katerimi pritiskajo sedaj proti srednji Scheldi in Lysu. Da bi zavaroval svoj vdor, je potisnil sovražnik istočasno oklopniške izvidnike proti Deylu. Ob srednji in gornji Scheldi so se razplamteli težki boji
Nasprotno pa je bilo na območju prve in tretje ameriške armade sovražnikovo napredovanje malenkostno. ? Sovražnikov
Zatemnitev cd 20.30 do 5*30
Počenši od 1. t m. Je zatemnitev od 20.30 do 530.
Ukinitev višjih strokovnih izpitov za zdravnike v bolnišnicah
Na podstavi pooblastila vrhovnega komisarja z dne 22. junija 1944, G. Z. Dr. M/B 7204 in čl. 1 naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 1. Službena list št, 273/86 iz L 1943, odrejam:
Čl. 1. Uredbi bivšega ministrstva za socialno poilitiko in ljudsko zdravje o opravljanju višjega strokovnega izpita za zva-nje zdravnika asistenta v državnih in drugih javnih bolnicah zaradi napredovanja v višje skupine z dne 21. februarja 1938, S, št. 4530, Službeni list št. 167/27 iz 1938 in o opravljanju višjega strokovnega izpita za zvanje primarnega zdravnika v državnih in drugih javnih bolnicah zaradi napredovanja v višje skupine z dne 19. februarja 1938, S. št. 4532, Službeni list št. 166/27 iz 1938, se ukinjata.
Čl. 2. Ta naredba stopd v veljavo na dan objave v Službenem listu Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana,' 1. septembra 1944.
Prezadent, divazijski general Rupnik s. r.
Varstvo nemških interesov v Finski
Stockholm, 6. sept. Agencija TT javlja, da sta finska in nemška vlada uradno naprosili švedsko, da prevzame varstvo finskih interesov v Nemčiji oziroma nemških interesov v Finski. De facto je švedska že prevzela varstvo teh obojestranskih koristi, čeprav še niso bili sprejeti tozadevni uradni sklepi, ki jih mora potrditi še ministrski svet.
Novi finski poslanik na poti v Tokio
Tokio, 6. sept. V Mandžuii je prispel v ponedeljek na svoji poti v Tokio novi finski veleposlanik na Japonskem dr. Muzas-ser Voker.
Zasedanje švedskega parlamenta
Stockholm, 6. sept. »Aftonbladet« javlja, da se bo sestal švedski parlament v mesecu oktobru. Vzrok zasedanja je splošni zunanjepolitični položaj.
London v strahu pred šesto vojno zimo
Ženeva, 6. sept. Angleški tednik »Sphere« se bavi z razpoloženjem londonskega prebivalstva. Tednik meni. da je treba oprostiti Lon-dončanom njihovo nepotrpežljivost, kajti nahajajo se pred šesto, trdo, mrzlo vojno zimo, v kateri bo primanjkovalo premoga. V Londonu si zdaleko ne ustvarjajo takšnib nad kot drugod. Londončani so tako deprimirani, čim ne gre zaveznikom na vseh bojiščih enako dobro. Čim ne napredujejo samo na enem bojišču, že postanejo močno nepotrpežljivi. Če si Londončani bolj kot vsi ostali Angleži žele konca vojne pred zimo, ni čudno, kajti razen ostalih neprijetnosti vpliva na njihovo razpoloženje tudi strah pred novembrsko meglo, ki bo prinesla verjetno s seboj neprestano bombardiranje.
Ck^rchilfov načrt o Kreti in Siciliji
Stockholm, 6. sept Kakor javlja list »Afton Tidningen«, je objavilo ameriško časopisje senzacionalne podrobnosti o britanski politiki do Grčije. Položaj na Balkanu je zavzel tragičen razvoj, odkar so izšolali Angleži grške vojake in mornarje v Egiptu za boj proti njihovim lastnim rojakom v Grčiji. Zaradi tega je prišlo tudi do uporov med grškimi vojaki v Egip tu. Danes je v britanskem ujetništvu približno 60 odstotkov grških mornarjev in 25 odstotkov grških suhozemnih vojakov. Slična usoda je doletela številne grške gospodarstvenike in druge osebnosti, ki so hoteli iz Kaira podpirati svojo deželo in ki se nahajajo sedaj v britanskih koncentracijskih taboriščih. Grki v Zedinjenih državah so zaradi tega močno zagrenjeni. Po nemškem mnenju se skrivajo za to britansko politiko imperialistični načrti. Tako namerava baje Churchill spremeniti Dodekanez, Kreto, Pantelerijo in celo Sicilijo v angleška oporišča.
Izjalovljeno pričakovanje
Amsterdam, 6. sept. V tedenski oddaji londonskega radija je izjavil sir Robert Vansittart o vprašanju, kako nameravajo najuspešneje zlomiti nemški odpor: »Nad nemškimi četami smo med boji na zapadu in predvsem v Normandiji trosili letake, v katerih smo Nemcem zagotavljali, da jim ne bomo napravili nikake škode, ako se bodo vdali. To pa m imelo,« je dejal Vansittart resignirano, »sploh nikakega uspeha. Nemci se bore še vedno kakor tigri, tako na svojih zapadnih kakor na vzhodnih mejah.«
sunek iz Maubeugea na severno obrežje reke Sambre je bil zaustavljen v težkih bojih že južno od Monsa. Tudi vzhodno od Maubeugea so nemške zaporne postojanke med Sambro in Maaso vzdržale sovražnikov pritisk. Ob Maasi sami. kjer je poslal nasprotnik te dni oklopniške izvidnike na področje severno od Sedana, so se omejevali Američani le na zaščito njihovih prehodnih mest. Na vdornem področju pri Verdunu so poizkušali Američani predvsem zlomiti trdovratni odpor severnega krila. Med Maaso :n Lotrinško kotlino so izvedli vrsto krajevnih napadov, vendar so nemške čete v trdih bojih odbile vse te sovražnikove sunke, pri čemer je utrpel nasprotnik velike izgube.
V Bretagni so nadaljevali Američani svoje težke napade na Brest. Zopet so s topništvom in letalskimi napadi močno obstreljevali trdnjavo. Kljub temu so se zrušili pehotni in oklopniški sunki ob trdovratnem odporu junaško se borečih branilcev. Krajevni vdori so bili s protinapadi odstranjeni ali zajezeni. Mornariško protiletalsko topništvo obalne baterije in težko pehotno orožje je povzročilo sovražniku zelo velike in krvave izgube.
Na južnofrancoskem področju so obnovili Angloameričani skupno z močnimi terorističnimi skupinami svoje napade proti zaščitnicam nemških čel ki se odmika-jo po dolini Rhone. Severno in severno-' vzhodno, od Lyona je prišlo med južno Juro in Sagno do	bojev, v katerih so
Izplačilo častne odškodnine nosilcem avstrijskih odlikovanj iz prve svetovne vojne
Vrhovni komisar je z naredbo z dne 20. aprila L 1944 odredil izplačilo častne odškodnine nosilcem avstrijskih odlikovamj. Po končani ugotovitvi odlikovanj s strani združenih revidenčnih vojaških uradov na Dunaju, ki so bila podeljena bivajočim na operacijskem področju zone »Jadransko primorje«, se bo sedaj pričelo izplačevanje naslednjih zneskov:
1.	Odlikovani z zlato svetinjo za hrabrost dobe častno odškodnino v znesku 200 lir na mesec, pričenši od dne L IX. 1943.
2.	Odlikovanci s srebrno hrabrostno svetinjo I. reda dobe častno odškodnino v znesku 600 lir; izplačana jim bo tudi za leto 1943.
3.	Odlikovani s srebrno hrabrostno svetinjo II. reda dobe častno odškodnno 300 lir s polnim izplačilom za leto 1943.
Odškodnina za srebrno hrabrostno svetinjo II. reda se izplača le pod pogojem, da je odlikovani že dopolnil 60. leto starosti, oziroma, ko dopolni predpisano leto starostu
Izplačevanje navedenih zneskov se bo vršilo po poštnih nakaznicah in po pokrajinah, in sicer takoj po prejemu dokumentov, potrjenih od vojaškega revidenčnega urada. Prva izplačila se bodo vršila v tržaški pokrajini, ker so tozadevne prijave iz te pokrajine v celoti potrjene. Vložsne prijave in njih revizija zadevajo večkrat na velike težkoče, ker so v mnogih primerih bile ali zgrešene ali pa pomanjkljive, tako da je njihova izsleditev v knjigah združenih revidenčnih uradov bi'a vcečkrat mogoča le s poizvedovanjem pri drugih vojaških uradih.
Oni, ki so predložili zgrešene ali pomanjkljive prijave, da se ni megla ugotoviti upravičenost prijavljene zahteve, se pozivajo, naj podprejo prijavljene podatke s predložitvijo dokumentov oziroma z navedbo polka in časa, ko so bili od : kovani, in s tem dopolnijo ali popravijo predloženo prijavo.
(Mtoesfifa
t »
Delitev marmelade mladim - do 18 let
Mladma do 18 let starosti, ki je v posesti dodatne ž vilske nakaznice DoMa, DoMb ali DoMc, veljavne od 1. VIII. 1944 (brez pre-tiskanih ze!en:h ali rdečih črt) prejme za mesec september po 500 g marmelade na odrezek »35 abc«
Razdeljevanje krompirja
Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča potrošnike v mesu Ljubljani, da si lahko nabavijo cd 7. do 11. t. m. po 6 kg krompirja na odrezke št. 13. 14. 15. 16, 17 in 18 krompirjeve nakazn:ce pri naslednjih tvrdkah: Na-bavljalna zadruga železničarjev, Motoh. Mest-n; preskrbovalni urad na stojnicah. Jelačin Iv., Glavna kmetijska blagovna zadruga (bivša Kmetijska dmžba in Gospodarska zveza), Gregorc & Comp.. Sever in Ccmp., Jereb — Rožna dol na. Konzumno društvo - Vič. Nikls-bacher. Štular. Lunder - Rožna dolma. Herz -Večna pot. Nabavna zadruga - Vodnikov trg, Marinko, Ekonom, Erz:n. Gospodarska zadiu-ga skupna nsbav. zadruga. Kušar. Lubšina.
Potrošnike opozarjamo, da morajo dvigniti krompir na imenovane odrezke vključno do ponedeljka. 11. t. m., ker s tem dnevom izgubijo cdrezk- svojo veljavo
Obvestila
Slovenskega Hfečega križa
Zahvala. Slovenskemu Rdečemu križu so naklonili: S.K. Ilrija namestu venca na grob g. Deu-a Julija 300.— lir; stotnik Viktor Gli-ha v počastitev spomina g Draga Bana 150.— lir; g. dr. Lunaček Slava -100,— l'r v počastitev spomina ge. Perkon Amalije; g. Pavlin Vinko 1000— lir. g. Novak Vidosava 500.— lir za paket vojnemu ujetn ku; v isti namen neimenovana 500.— lir, g. Baznik Marija 500— lir. Prisrčna hvala vsem!
Zaplemba imovine upornikov
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani od 6. septembra 1. 1944 objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov Dragozeta Ivana, čevljarja, nazadnje stanu jočega v Ljubljani, Kolizejska ul. 10. in Staniča Franca, šoferja, nazadnje sta-nujočega *r Ljubljani. Kneza Koclja uL 49.
nemški grenadirji in oklopniški strelci ponovno krvavo odbili sovražnikove napade proti oporišču Bourgu ter preprečili nekaj kilometrov severno odtod obkoljeval-ni poskus sovražnika.
Gospodavsivo
= Iz trgovinskega registra. Vpisala se je tvrdka: Tovarna čevljev Krisper, družba z o. z. v Ljubljani (izdelovanje čevljev in drugih predmetov obutvene stroke in prodajo izdelkov; družba je bila ustanovljena 23. avgusta t. I. z osnovno glavnico 300 000 lir; pcslovodje Erik Krisper in dr. Jceip Hudovcrnig, oba v Ljubljani).
= Padec francoskega franka. Kakor poročajo iz New Ycrka. je v zadnjem času občutno padel tečaj francoskega franka, k; zna"a sedaj samo še 1.25 dolarja za 100 frankov. Odločilna je b:la pri tem okolnost. da še vedno ni nobene jasnosti glede vloge invazijskih frankov, ki so jih pričeli pred dvema mesecema dajati v promet Američani na zasedenem ozemlju. V Franciji se je razvila debata o tem, ali invazijski franki nadomeščajo bankovce francoke banke in o tem. po kakšnem tečaju naj bi se zamenjali bankovci francoske banke za invazijske franke. Pri tem 6e čuje s francoskih vrst kritika, da zavezn ki v valutnem pogledu slabše ravnajo s Francijo. kakoT vsaj teoretično s Holandsko in Belgijo, kajti belgijska in holandska vkda sta po sporazumu upravičeni sami izdajati invazijski denar in ga staviti na razpolago invazijskim četam, pri čemer 6e pariteta nasproti funtu in dolarju bistveno ne spremeni. Pri invazijskih frankih tudi še ni jasno, kdo jamči za ta denar. Baje bodo kmalu zamenjani bankovci Francoske banke za invazijske franke, pri čemer bo verjetno izvedena devalvacija starih bankovcev. Zamenjava se mora že zaradi tega izvršit:, ker bi se še povečala inflacija, če bi invazijski bankovci krožili v obtoku poleg bankovcev Francoske banke. Po londonskih vesteh jc v kratkem računati s predvideno devalvacijo bankovcev Francoske banke. Namera glede devalvacije obstoja že delj časa, kar potrjujejo okolnost. da so na Korziki kmalu po zasedbi blokirali do-broimetja v denarnih zavodih in je moralo prebivalstvo oddati bankovce preko 500 frankov. Za te bankovce prebivalstvo še ni prejelo protivrednost.
fzpresnemba portugalske vlade
Lizbona, 6. sept. V torek zvečer je bila pre-osnovana dr. Salazarjeva vlada. Dr. Salazar je obdržal zunan je, vojno m nistrsitvo pa je poveril bivšemu državnem podtajniku polkovnfcu Fernandu Santosu-CosJti. Dr Lumrales je ostal nadalje fnančni minister. Profesor Manuel Ca-valeiro Ferraria je postal pravosodni minister, kapetan Americo Tomaž mornar:ški. de Abre Cancela minister za javna dela. Kolonialni minister je Marcelo Gaetano. vodja portugalskega mladinskega pokreta. Prosvetni minister je postal dr. Caeiro da Mata. bivši posilanik v Vichvju. Minister za gospodarstvo je dr. Cuiz Supio Pinto, notranji minister pa pcScovnk Julio Botclho Moniz.
Pred predsednišklssri volitvami v Guatemail
Madrid, 6. sept. Agencija EFE javlja iz Guatemale. da se je vrnil tjakaj vodja guate-malške liberalne stranke, profesor Arevalo, ki ga je njegova stranka postavila za kandidata za bodoče predsedniške volitve. Bivši državni predsednik general Ubico je izgnal profesorja Arevalo iz dežele in je moral živeti več let v Argentini.
Poslabšanje odnosov raad Severno in Južno Ameriko
Madrid, 6. sept. Kakor javlja dopisnik agencije EFE iz- Zedinjenth držav, je objavila univerza v Pennsvlvaniji spomenico o razvoju odnosov med Severno in Južno Ameriko v letu 1943. V tej spomenici pravijo, da so zaradi aktivnega delovanja sovjetskih zastopnikov trpeli tako gmotni kakor tudi duhovni odnosi Zedinjenih držav do južnoameriških dežel. Odkar je ustanovila Sovjetska zveza v Mehiki in Guatemali velika diplomatska zastopstva, so postali odnosi Zedinjenih držav do Južne Amerike v naraščajoči meri vznemirljivi.
Japonski vojni izdatki
Tokio, 6. sept. Japonski parlament, ki se danes sestane k svojemu 85. rednemu zasedanju, bo po poročilu lista »Asahi šim-bun« razpravljal o dodatnih državnih stroških v višini 25 milijard jenov za vojaške svrhe ter o nadaljnjih 385 milijonih jenov, ki jih zahtevata trgovinsko in poljedelsko ministrstvo za rezervne zaloge življenjskih potrebščin.
Dobro letina v Švici
Curih, 6. sept. Kakor javljajo listi, pričakujejo v Švici zelo dobro žitno letino, že sedaj se lahko reče. da ne bo švicarska žetev le dosegla lanske, ki je bila rekordna, marveč bo tudi po kakovosti na višku.
Vedno trli obrambni b©Ji
v severni Franciji in Belgiji
Sik! boj! ob Scheldi — Sovražnikovi simki južnovzhodno od Monsa ustavljeni — Junaška obramba Bresta — Velike
izgube sovražnika
Zapora pri Arrasn je vzdržala
Sovražne napade v Ardenih so Nemci s protasunkl odbili
Na obisku v grmski kmetijski šoli
Novo mesto, 6. sept.
Popotnika, ki zamišljen stopa prek kan-dijskega mosta po Trdinovi cesti navzgor, bo iznenadilo iz globokega premišljevanja pokanje biča in — kakšno čudo sredi mesta — čreda lepo rej ene govedi temnosive barve, še nekaj korakov skozi drevored starih divjih kostanjev in stoletnih lip in zagledal bo pred seboj pročelje starega gradu Grma, katerega je sezidal Krištof Mordax proti koncu 16. stoletja, verjetno okoli leta 1586.
Prvotno poslopje nI bilo tako veliko. Najstarejši del je grajski stolp. Po smrti Krištofa Mordaxa leta 1636. je prevzel posestvo njegov sin Hans Andreas, poročen z Ano Marijo roj. Jurič, hčerko Karla Juriča, graščaka na Draškovcu pri št. Jerneju, lastnika Struge in zakupnika mehovskega gospodstva in najbrže hrvatskega plemiča, ki se je tostran Gorjancev zaradi turških napadov počutil varnejšega. Hans Andreas je Grmu prizidal še eno nadstropje, nad vrati pa je dal vklesati svoj grb: dve prekrižani sekiri z letnico 1636 ter s svojim in ženinim monogramom HAM — AMM. (Ta grb je danes nad vrati na dvorišču.) Sin Wolfgang Ferdinand je prizidal poslopje levo od vhoda in oba stranska trakta, obširno dvorišče na južni strani je dal ograditi z visokim zidom, v dvoriščni fasadi pa so bili nad arkadami zgrajeni široki odprti hodniki z vrsto kamenitih stebrov. Po njegovi smrti — umrl je brez potomcev — in po smrti njegove žene je prišel Grm leta 1726. v roke njegovemu bratu Siegfriedu Baltazarju grofu Gallenbergu.
L. 1753. je kupil grad Michel Angelo Zois pl. Edelstein ter prepisal vse na svojega sina Franca Ksaverija Auguština, ki je prizidal grmski graščini še četrti trakt, tako da je dobila današnjo štirikotno obliko. Grmski gospod je za njim postal sin Franc Ksaverij Ferdinand. Ko so začeli dohodki graščakov usihati in prej blesteči naslovi medleti, so se nad" svojimi po večini nedelavnimi gospodarji uveljavili delavni in podjetni oskrbniki. To je uvidel tudi tedanji lastnik, ki je leta 1810. prodal Grm svojemu oskrbniku Cehu Karlu Filipu Smoli. Po njegovi smrti leta 1838. je užival vse dohodke še šest let njegov brat Anton, ko pa je ta umrl, je njegov sin Anton Ferdinand Vincenc Smola postal pravi lastnik Grma. Grad in pripadajočo zemljo je nato kupil bivši kranjski deželni odbor, ki je leta 18S6. ustanovil kmetijsko šolo na Grmu.
Ko je bil Grm pripravljen za svoj gospo-darsko-kulturni namen, nakupljen inventar, učila, živina idr., je deželni odbornik dr. Jcsin Vošnjak slovesno odprl vrata grmske kmetijske šole. Ta je imela tedaj okoli 30 ha zemlje, vinograd na Cerovcu v Srrio-lenji vasi (okoli 2 ha), dva gozda v Pod-ljubnu in Liubnu (okoli 10 ha) ter še vinograd na Trški gori. kar je brez rednih letnih izdatkov veljalo deželo Kranjsko 62.000 goldinarjev.	♦
Prvi vodja na zavodu je bil Rihard Dolenc do leta 1907., ko je bil upokojen, za njim pa njegov neutrudljivi in dolgoletni sodelavec Viljem Rohrman, ki je skrči! učno dobo od dveh na eno leto ter pouk azdelil na zimsko in letno šolo. Ostal je lo leta 1919. Za kratek čas je potem posloval kot vodja inž. Albert Vedernjak, nato pa je prijel za krmilo šole ravnatelj Bo-huslav Skalieky, po katerem se zaradi velikih zaslug, ki jih ima za šolo in sploh za procvit dolenjskega živinorejstva in poljedelstva. imenuje ulica od Grma proti žabji vasi. Ko je leta 1926. umrl, je bil imenovan za ravnatelja večletni profesor na zavodu inž. Ciril Jeglič, leta 1927. pa inž. Anton Pcdgornik, pod katerim je zavod prišel do največjega razmaha.
Predaleč bi prišli, ako bi hoteli naštevati vse preureditve na zunaj in na znotraj. To tudi ni naš namen. Navedemo naj le nekoliko suhoparnih podatkov, ki pa mnogo povedo, in imenujemo nekaj imen, katerim je bilo poverjeno vodstvo šole.
Ko ie z ukinitvijo oblastnih samouprav leta 1S29. zapustil zavod inž. Podgornik, je po njegovih" navodilih upravljal šolo inž. Franc Kotlovšek do leta 1932., nato pa je vodil zavod inž. Ivo Zupanič do leta 1936., ko je nastopil svoje mesto ravnatelj inž. Matija Absec, pod katerim je šola slavnostno praznovala 50 letnico obstoja. Letos je prijel za krmilo dolgoletni profesor na zavodu, ravnatelj Fran Malasek.
Pred kratkim je priznanega kmetijskega strokovnjaka ravnatelja Malaska obiskal naš poročevalec, kateremu je na njegova vprašanja glede letošnjega pridelka in gospodarstva snloh rade velje dal zaželena pojasnila. Najprej ga je ljubeznivo spremil v hlev, kjer je prežvekovalo govedo: 2 bika, 1 bikec, 13 krav, 7 telic, 4 teleta pa so ležala v pregradi. To je nekako zadnji rezervoar našega kmeta za plemensko živi-
no montafonske pasme. Krave dajejo sedaj 101 in več, pa tudi do 201 mleka na dan. Ker je toča naredila posebno na Grmu precej škode, seno ni najboljše. Ce ne bo suše, bo otava boljša.
Konji so štirje in služijo za vprego in za vsa dela. Par krasnih konj, vrednih najmanj 60.000 lir, je letos ubil električni tok. število perutnine in tudi prašičev se je zaradi vojnih razmer močno skrčilo.
Vinogradi so lepo kazali, posebno še vzorni vinograd na Cerovcu. A menjavanje dežja in sonca jim je mnogo škodovalo. Po Trški gori razsaja peronospora in plesen, ostalo pa je doprinesla še toča, tako da bo letos pridelek podpovprečen. Tudi oves je slab, ker so ga letos pridelali na lha le 1000 kg. Ostala letina žit je bila dobra. Krompir je zelo lep in zdrav. Ajda lepo
cvete in je upati, da se bo obnesla, če ne bo suše. Odlično pa je sadje, le žal, da ga je treba predčasno obirati — pač zaradi vojnih razmer. Pomladanska paša za čebele ni bila prida zaradi pogostega deževja. Več je bilo rojev. Danes je le 20 družin, ki pa bodo vendarle dale precej medu, če bo ajdova paša taka, kot kaže sedaj, ko je vsako jutro dovolj rose.
Ker ni učencev, je bilo učno osebje reducirano oziroma premeščeno. Danes vodi posle g. ravnatelj, kateremu pomaga ena pisarniška moč in ostalo delovno osebje, ki se je tudi močno skrčilo. Kljub težavam pa si vsi prizadevajo, da gre gospodarstvo zadovoljivo od rok in da se povsod pravočasno prepreči kakršna koli škoda. Z njimi vred pa upamo in želimo, da bo naša zaslužna grmska kmetijska šola zopet začela s svojim kulturno-gospodarskim delom tam, kjer ga je morala zaradi vojne prekiniti, kar bo nam in našim zanamcem v čast in prid.
Lastovke se selijo
Ko se lastovke ob koncu avgusta ali v začetku septembra z razburjenim čvrča-njem pričenjajo zbirati na brzojavnih žicah, da se kmalu nato poslove od nas, je to nevarljivo znamenje, da nas poletje zapušča. Medtem ko prihajajo te ptice spomladi bolj ali manj posamez k nam, se jeseni selijo v velikih jatah. Ta pot jih pri-vele globoko v notranjost Osrednje Afrike in Južne Azije, a neke vrste dospejo celo v Brazilijo, Indijo ter Južno Afriko. Ker nam je lastovka kot sostanovalka naših hiš in marljiva uničevalka vsakovrstne golazni med najljubšimi pticami, jo gledamo z obžalovanjem in neko otožnostjo, ko se odpravlja od nas.
že v staroveškem bajeslovju so imele lastovke veliko vlcgo. Kot poslanice pomladi so prinašale blagoslov, če so se vračale pozimi, pa je to pomenilo nesrečo. Lastovka je bila ki je Aleksandra Velikega posvarila pred izdajstvom, a nek! grški pregovor govori o lastovkah pod streho isto tako, da naznanjajo nesrečo. Po Kse-nofontu so napovedale nesrečni izid Kiro-vega pohoda nad Skite, in tudi Antiohu so bile napovedovalke zla. Stari Grki so imel; torej precej drugačno mnenje o teh pticah nego mi, ki smo prepričani da se naseli sreča v hišo. pod čije krovom si la. stovke zgradijo svoje gnezdo.
Ker so lastovke nal vse spretne in hitre letalke, si ne love samo svoje hrane v zra-
Vrt v septemtaa
Avgust in september sta za vrtnarja najprijetneiša meseca. Selaj se najbolj nazorno kaže uspeh njegovega dela. Ko je pospravil že česen, zgodnji krompir, čebulo, prihaja sedaj na vrsto nizki in visoki fižol, pozni krompir, zelie, rdeča pesa in druge shranljive vrtnine. Poletno glavna-to solato je nadomestila na gredicah en-divija.
V septembru so- nove setve že običajno zelo redke. Sejali bomo vsako toliko le motovileč in špinačo, kar bomo končali v oktobru. Obe vrtnini raseta počasi in sta namenjeni za prezimljenje. Popolnoma se razvijeta šele prihodnjo- pomlad. Setve opravimo kako; običajno. Ce je jesensko Ježevje dovolj namočilo zemljo, zalivanje ni potrebno.
Kdor je v avgustu sej al zelje, ki bo doraslo prihodnjo pomlad, bo morda moral setev ponoviti. Možno je, da se je prva setev ponesrečila, ali da so se rastlinice zaradj godnega vremena ali prezgodnje setve premočno razvile. Take rastline niso primerne za prezimljenje, ker rade na pragu poletja poženejo v cvet, ne da bi napravile glave. takem primeru je potrebna sedaj ponovna setev.
Ko je zemlja zmerno vlažna, sadimo zimski česen, ki ne zahteva posebnih priprav. Začetek septembra je tudi zelo primeren čas za sajenje rabarbare. Spomla-
ku temveč se znajo v poletu tudi okopatl in odžejati. Nekatere vrste gnezdijo v dup-lih ali rovih, ki si jih same izkopljejo, druge pa si gradijo polobla gnezda iz blatnih kepic, ki jih zlepljajo s slino. Te se drže najrajši v bližini ljudi, celo v najbolj živahnih hišnih vežah, v hlevih, poštnih nabiralnikih, na zaslonih svetilk ali zidnih pomolih. Tega seveda ne delajo iz kakšne posebne ljubezni do človeka, temveč zato, ker je običajno povsod, kjer se mudi človek in njegova živina, dovolj blata in raznega mrčesa.
Na žalost pa je v zadnjih desetletjih opažati, da se število lastovk čedalje bolj krči. To je zavoljo tega, ker v moderno zgrajenih in tlakovanih naseljih nimajo velikih možnosti, da bi s; gradile gnezda, človek naj zato sam poskrbi za umetna lastovičja gnezdišča. To napravimo najbolje tako, da pritrdimo pod strehe, na krajih, kj so v zavetju pred vetrom, primerne letve ali podstavke, ld prekinjajo gladka moderna hišna pročelja. Na deželi in v malih mestih srečujemo tu pa tam pod starimi, košatimi poslopji seveda še prave lastovičje paradiže. Tako poročajo, da je na vežnem stropu zgodovinske gostilne »Pri medvedu« v Sanderslebnu v Nemčiji nič manj nego 85 lastovičjih gnezd in skoraj vsa ta gnezda so v poletnem času naseljena.
dansko sajenje je namreč le izhod v sili. Raba'bara poganja običajno že prej, preden lahko zemljo pomladi obdelamo. Ra-barbara ljubi težko zemljo-, v lahki zemlji, ki se hitreje ogreje, pa je prej zrela za nabiranje.
Največ dela je v avgustu s pospravljanjem. V tej zvezi je potrebno posvetiti posebno pozornost čiščenju gredic, s katerih smo pospravil; dozorelo vrtnino. Splošno velja, da mora slediti čiščenje takoj vsakemu spravilu. Ostanki in plevel morajo izginiti. Ce so zdravi in se ne skrivajo v njih škodljivci, jih bomo spravili na kompostne kupe. Ce pa so- na njih bolezenske kal} ali bolezni, jih spravimo na posebne kupe, potresemo med posamezne plasti obilo apna in končno pokrijemo z zemljo. Apno uniči bolezenske kali. Kup zgnije in da končno dragoceno kompostno zemljo, ki vsebuje mnogo apna. Ta je za vrt zelo uporabna.
Ko smo potrgali ves grah, takoj prekop-ljemo grelo z vsem zelenjem vred. Vejevje, ki je služilo grahu za oporo, znesemo, kolikor je še uporabno, skrbno na kupe, zvežemo v svežnje in shranimo na odroč-neišem prostoru na vrtu. Svežnji naj stojijo pokoncu. Najboljše je seveda, če so zaščiteni pred deževjem. Očistiti je treba fižolove preklje, jih na primernem mestu sestaviti in shraniti pokoncu. Fižolove preklje in grahevo vejevje, ki jih shranimo položene na tla, zelo rada napade gniloba.
Pri oblikaveOcfh naše kultsere:
Pri Ferdtt Vesela
Pred tedni, ko so se po Ljubljani razširile vesti, da je nestor slovenskih slikarjev, mojster Fero Vesel umrl, smo se odpeljali z avtom skozi Višnjo goro in Stično do Št Vida, da po izvemo na s ikarjevem domu, kako je z njim. Na domobranski posadki nam ne vedo povedati nič gotovega, zato se po kratkem pomenku odpravimo dalje. Z domobranskimi spremljevalci vred nas je sedaj šest Imamo pet brzostrelk in eno puško, za pasom pa ročne granate. Solnce žge še bolj, ko gremo po polju mimo kozolcev. Na obronku je domobranska »mrtva straža«. Ob bunkerjih se sončijo fantje. Nekateri snažijo orožje, drugi si vsak po svoje kratijo čas. Vsi pa so vedno na preži, 'kajti malo dalje je že ozemlje, kamor si upajo priti komunistične patrulje. Hodimo med zlatim, zibajočim se žitom, dokler ne prispemo na čistino. Pred nam istoji gozd, ki je kot ustvarjen za to, da zareglja iz njega strojnica. Ko vstopimo pod hladno smrečevje, to nešo dozdev-nost potrdijo ruševine okopov, ki so nekoč služile rdečim, potem pa so jih domobranci pri nekem obhodu razdrli. Nato prehodimo gozd in zavijemo po kolovozu na desno, pa že ugledamo gradič, posestvo slikanja) Vesela. Na levi stoji Radohova vas, Veselovi graščini pa pravijo domačini Randlovo.
Starca, ki ugledamo sedečega pred h:šo pod brajdo, vprašamo, če so tukaj doma Veselovi. Pogleda nas čez naočnike in molče prikima. Ponudimo mu cigareto in vprašamo po slikarju Veselu. Tudi na to naim prikima, toda šele čez čas smo si na jasnem, da je ta starček Ferdo Vesel sam. Sonči se ob steni, v rokah pa ima predmet, ki ga vztrajno otipuje in ogleduje. Na nogah ima rjave škornje, za nje pa zatlačene obrabljene hlače. Sem in tja se prime za dolgo, temno-sivo brado in se prav ljubeznivo malce poredno zasmeje.
»Pa govore, da ste umrli, mojster,« mu pravimo, ko začenjamo razgovor.
»Hm, to sem že večkrat,« nam odgovori prav nič iznenaden.
Prosimo ga, če bi nam hotel pokazati nekaj svojih slik. Malo se obotavlja, čez čas pa privoli. Med bisagami in razno šaro na klopi poišče kučmo in si jo natakne na glavo, z nosa si sname naočnike in poprime po palici. Ko ga podpremo z obeh strani, se olajšano dvigne na revmatične noge.
»Lepo lipo imate,« pravi v trenutku poročnik in pokaže na visoki vrh dišečega drevesa.
»Da, lepo,« odgovori stari mojster in tudi sam pogleda kvišku.
Ta trenutek izrabi narednik in pritisne na fotoaparat. Kasneje se mu posreči še več posnetkov. To je za vsakega Vesel o-vega obiskovalca redko zadoščenje, zakaj petinsedemsetletni mojster je v tem, kakor še v marsičem drugem dostikrat muhast. Govorili smo lahko o sreči, da slikar fotografa ni zalotil pri njegovem dejanju.
Odidemo s častitljivim mojstrom v vežo; na znotraj obrnjeno smehljanje, težavna, tresoča hoja, malo sklonjena postava — vse to je delalo slikarja nekam nebogljenega starčka, do katerega čutiš nekaj pokroviteljstvu podobnega, a obenem polno spoštovanja. In ko začne Vesel odpirati z velikim ključem prav počasi in betežno lhrambina vrata na desni ter vstopimo za njim med hladne stene, me ta prizor živo
j spomni filma o Rembrandtu, ko ogleduje 1 slavni Hoiandec v zatonu življenja na podstrešju svojo veliko kompozicijo, ki jo je delal kot mlad, življenja poln mož v iet h, ko je bdi še postaven, kakor je bil ntkcč tudi Ferdo Vesel. Tisti, ki so ga poznali v mladosti, pravijo, da je bdi v preteklih letih postaven mož, visok in siia krepak.
Ob teh mislih me v notranjo-ti krčevito zagrabi in občutim vso pretresljivo tragiko starosti in vso življenjsko težo, ki se je zgrnila na velikega slikarja. Ponavljam, veliko težo, zakaj starost genijev je p av tako nenavadna, kakor je nenavadna njihova mladost.
V	prvi izbi je nametana vsa mogoča ropotija, na polici pa je mnogo drobnih kiparskih izdelkov. V naslednji sobi stojijo naslonjena zaprašena platna: portret kmeta in portret dame, na drugi strani pa polje. Ko ogledujemo italijanskega kardinala De Valo, pravim polglasno za Veselovim hrbtom: »To je pa nekaj drugega ko Jakac.« Pri tem mislim na razliko med tem mojstrskim portretom in portreti raznih ljubljanskih dam, ki so zahtevale, da so postale za neikaj tisočakov lepe ali pa vsa] »simpatične«.
Nisem si mislil, da me bo Vesel slišal. »Oh, Jakac, Jakac!« je vzdihnil in zamahnil z roko. »Premamil ga je denar, da je drvel v prepad. Šel je v Ameriko, ker je mislil, da bo čez noč postal bogat.«
V	kotu stoji kup razdrtih biciklov in tudi staro, že nerabno motorno kolo, — spomini iz časov Veselovega športnega udejstvovanja. V naslednji izbi pa je model sedeče žene v narodni noši
Ko pregledujemo in prekladamo slike, nam pride pod roko glava modrookega dekleta desetih let.
»Kdo je to?« vprašam.
»Moja hčerka v otroških letih.«
Ko ga vprašamo, kje je sedaj, nam odgovori mirno, da je slišal praviti, da je padla v boju.
Slika tega dekleta, katere fotografijo sem že tudi videl, me vznemiri. Mislim na osemnajstletno lepo študentko, ki so jo izvabili pod puško z lepimi besedami o »divji romantiki« in »borbi za svobodo«, da sedaj joka za njo mati, stari bradati oče pa, ki je miren na zunaj, verjetno tudi ne more preboleti nesreče v svoji umetniški duši.
»Hm, bila je tako živahno dekletce, vedno je hotelo biti vojak,« nadaljuje Vesel, »na, zdaj pa je tako končala.«
Še preden izgovori nekdo od nas do konca stavek, da ženskam pač ni mesta v hribih, že njegovo misel prav naglo potrdi stari mojster s krepkim naglasom: »Tako je, doma bi morala ostati! Pa kaj, mladost je norost!«
V	veži ogledujemo Goghov katalog, m se razgovarjamo o Tizianu. Pri tem imenu se ne čuti Vesel prav nič manjvrednega; mirno in s prepričanjem izrazi mnenje, da ni mannjši od velikega Italijana. S poročnikom se nekaj pogajata za neko sliko, pa ne pride do kupčije. Z domobrancem, ki je tudi sam slikar, se prav vneto razgo-varjata. Kljub visoki starosti in življenjski izčrpanosti je mojster v svojih mislih poln razgledane stvarnosti in genijalne duhovitosti. Pod tem vtisom se spoštljivo poslavljamo od njega. Poldan ie že minil, ko zapustimo njegov romantični dom, si oprtamo brzostrelke in krenemo po kolovozu nazaj v dišeči gozd. Ljenko Urbančič
0 pripravljanju sadnega kisa
smo že obširneje izpregovorili v »Jutru«. Ker je sadna sezona na višku, še zlasti pa zato, ker je nedeljsko neurje sklatilo in poškodovalo izredno mnogo sadja, b0 pač marsikateri sadjar porabil znaten delež za napravo sadnega kisa. V ta namen je primerno vsako sadje, ki ima v sebi količkaj sladkorja, a najprimernejše so vsekakor jabolka in hruške. Cim več ima sadje sladkorja, tem močnejši kis lahko napravimo iz njega. Iz sadja je treba torej iztisniti ali izlužiti s pomočjo tople vode sladki sok, ki mora potem pokipeti, in šele pokipeli sok se pretvori v ccet. Sadni kis lahko napravimo tudi iz svežih nepokvarjenih sadnih ali grozdnih tropin, nadalje iz razrezanih jabolk in hrušk ter njih olupkov im obrezkov. Natančnejši pouk o tem lahko prečitate v »Kmetijskih Novicah« od 1. septembra.
.................................
Poravnaj čim prej
zaostalo naročnino!
U^TUHN1 PREGLED
Pogovor $ prof. dr. Inž- Milanom Vidmarjem
Začetek - Večne poti ped Rožnikom je eden najlepših kotičkov Ljubljane: ves zelen, sanjav in nekako umerjen v vseh svojih I potezah, še pred minutami si bil v središču mesta, tu pa mahoma občutiš, da ti je ostala Ljubljana nekje za hrbtom, prvič ti dihneta naproti mir in zbranost, dva tolaž-ljiva znanilca narave. Po bližnjih gozdovih je že šel prvi rahli čopič jeseni in pustil tu in tam kako rumenkasto liso, prvi začetek velikega barvnega tihožitja: Rožnik se vabljivo koplje kakor bel golob v žarkih jutrnjega sonca, iz mesta prihajajo elegični zvoki zvonov in se zgubljajo v zelenem miru, ki vpija vase zadnji hrup razgibanega mesta in nadomešča njegov hropeči dih s prilivom čistega zraka.
Morda bi v kakem drugem času ne občutil tako živo nasprotja med mestom in idiličnim kosom njegove periferije pod Rožnikom. V duši mi je še zvenelo mesto in z njim vojna, tu pa sem srečaval naravo in z njo konstante človeškega življenja, bojev in zmag. Pot me je vodila na dom vodilnega slovenskega znanstvenika, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti gosp. univ. prof. dr. inž. Milana Vidmarja, ki je prav v tem sanjavem zatišju Ljubliane spisal dobršen del svojih knjig in dovršil nedavno veliko delo »Transformation und Energieiibertragung«, ki je že pred izidom doseglo evropski uspeh saj so ga naročili tisoči strokovnjakov vseh dosegljivih evropskih dežel od Skandinavije globoko doli na Balkan.
V svetu se dogajajo stvari velikanskega zgodc^inskega pomena, v tem podrožni-
škem zatišju pa je močni, neugnano dejavni duh našega znanstvenika vse tri zadnja leta spletal meci seboj tanke niti svojega več ko četrtstoletnega izkustva, preučevanja, razmišljanja o nekaterih problemih elektrike — najpomembnejše energije, ki z njo gradi »tehnični človek« naših dni svoje drzne načrte o civilizaciji prihodnosti. Gradi jih, ta neumorni konstrukter, vzlic temu, da se vsa civilizacija maje v orjaškem boju med svojimi nasprotji in napetostmi, med moralnimi in materialnimi silami, ki si še niso mogle ustvariti ravnovesja. Z okna te tihe periferijske vile, v katero sem vstopal, se odpirajo nje uglednemu stanovalcu široke perspektive v svet.
Zakaj dobro vem, da avtorju knjige »Transformation und Energieiibertragung« ni šlo nikdar samo za stroko in za njeno specialno snov, vedno je bil nekje na koncu njegovih obzorij, tudi tedaj, ko se je najbolj zaprl v probleme električne energije, svit univerzalne filozofije in morda tudi rahel odsev njegovega estetskega doživljanja.
še malo in že sva sedela z g. profesorjem v njegovi delavnici, tam, kjer so nastale vse njegove zadnje knjige. Majhna soba s policami izbranih knjig in pisalno mizo, ki je trenutno zabasana s knjigami in papirji; sicer vidiš povsod neko urejenost, ki pa ni hladna in tuja, marveč v vsej svoji natančnosti intimna. Skozi okna se odpira pogled na podrožniške trate in hiše: bralec »Mojega pogleda na svet« se spominja, kako se je ta pejsaž, kj ima blage poteze Groharjeve slovenske krajine, združeval z av-
torjevimi kozmičnimi pogledi in miselnimi poleti.
— Za to-le mizo je nastala tudi zadnja,
najobsežnejša knjiga, — je dejal g. profesor. Sedel je z menoj živahen, dejal bi: nabit z energijo, poosebljenje sodobnega človeka »inženirskih možgan«, katerih matematično strogo mišljenje pa temperira občutljiva duša, ki sta ji dana širina čustev in toplota temperamenta.
Pogovor se z neko nujnostjo vedno vrača k izhodišče^ človeškega mislji.fc.ja. V tem
izrazito modernem znanstveniku - tehniku tiči filozof z večnim noetičnim nagibom. Spoznavalni problemi so mu v tej novi knjigi, prav kakor v prejšnjih, izhodišče tehnično teoretskih konstrukcij in matematičnih iskanj za neznankami obravnavanih problemov. Ne vem več, kako sva se bila koj v začetku pogovora dotaknila problema izobrazbe. G. profesor je dejal:
—	Po mojih skušnjah so absolventi gimnazij pri tehničnem študiju boljši od realcev. Pri realcih sem vedno občutil pomanjkanje kriticizma. Realčna vzgoja se nasploh naslanja na tisti naivni realizem, ki se kaj rad izprevrže.
Kriticizem, nasprotovanje znanstvenemu dogmatizmu — to sta dve že dovolj priznani odliki mišljenja gosp. dr. Vidmarja. Močan je njegov čut za sintezo — kar presenetljiv pri znanstveniku, ki je sicer velik strokovnjak v tehničnih panogah s kar nepreglednimi nadrobnostimi, v katerih se neizprosno izgubljajo univerzalistično nezainteresi-rani specialisti.
—	V mojih knjigah — je izjavil g. profesor, — je tega ali onega motilo moje razmerje do gospodarskih vprašanj. Po tem naziranju bi tehnik ne smel imeti smisla za gospodarstvo. To pa je napačno. Tehnik vendar izkorišča izsledke fizike v prid človeškemu gospodarstvu, zato bi moral biti tako dober nacionalni ekonom kakor je dober fizik. V fiziki je mogoče najti za kako konkretno zadevo več rešitev; med njimi je treba izbrati t&ko, ki je gospodarsko najbolj ustrezna.
Dolgoletno preučevanje istih problemov ne prinaša samo obsežnega znanja, marveč tudi izostri notranji vid.
—	V teku časa si človek pridobi sposobnost. videti tudi nevidne reči. Tako se mi zdi, da nekatera skrita elektromagnetska dogajanja vidim in po tej notranji skuše-
nosti usmerjam svoja proučevanja. Ko mislim, da sem rešil kak elektro-magnetski problem, ga dam v eksperimentalno preizkušnjo svojemu Institutu. V tej novi knjigi so pa tudi rešitve, ki so bile prej dognane eksperimentalno in sem jim šele na to dal teoretsko podlago.
Na vprašanje, kaj novega prinaša delo »Transformation und Energieiibertragung«, je odgovoril g. profesor:
— Na to je treba odgovoriti nekoliko obširneje. Elektrotehnika se je v zadnjih šestdesetih letih silno razvila in se je zaradi tega nujno razcepila v specialne panoge, katerih vsaka je zahtevala specialista. Tako smo danes že pri tem, da na pr. specialist za izgradnjo električnih strojev ni v stanju zgraditi daljnovoda; kdor je teoretsko zgradil določen tip električnega stroja, je bil v praksi tako malo domač, da ni spoznal stroja, ki so ga tehniki izdelali po njegovih lastnih teoretskih načrtih. Specializacija z ene strani zelo koristi, ker se delo močnč pogloblja, vendar pa vodi k nekakemu dogmatiziranju osnov. Tako je na tem znanstvenem področju nastopila že kar prevelika specializacija, zbog katere so bile posamezne panoge preveč omejene in medsebojno zaprte; vzajemne nitke so bile prerezane, in prav na teh mestih so nastajali spori in prerekanja namesto da bi tu priznali vsem panogam skupne probleme. Razvoj elektrifikacije je nujno združen s proV>'nmi transformacije, toda specializacija je v i da je bile grajenje transformator-
Bibl5«f5!ska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v rešeni« ie podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom kn jige boste podprli delo tel* dveh ustanov. Cena izvoda je dvesto lir.
Kronika
*	Orel ga je napadel. Ob švedsko-norve-ški meji je te dni nekega moža v gorah napadel orel. Napadenec se je branil s palico, s katero je orla večkrat močno udaril, vendar je postajal ta vedno bolj divji, tako da je moral mož zbežati v dolino.
*	žrtve artističnega poklica. Nemška artistka Edith-Marie Busch je strmoglavila v Goeteborgu v petek zvečer s 15 metrov visokega jambora ter je kmalu nato umrla. Nesreča se je zgodila tik pred predstavo, ko je hotela izvršiti še zadnje priprave. — 301etno umetnico Olgo Stepanek, ki je te dni nastopala v nekem dunajskem cirkusu z ogromno kačo, je pa kača tako močno ovila in stisnila, da se je ni mogla več osvoboditi in je izgubila zavest. Umetničin prsni koš je močno stisnjen in pokve-čen.
*	Usodna pijača. V Ternbergu pri Steyru so trije delavci z vzhoda popili neko pijačo. Meneč, da je alkohol, so srknili neko tekočino zoper zmrzal. Nato so vsi trije nevarno zboleli in je eden izmed njih kmalu izdihnil.
*	Strop ga je ubil. Ob nočni nevhti se je sesul strop kajže nekega posestnika v Sirmingu. Sti-op je ubil nekega delavca z vzhoda, njegov tovariš pa je bil nevarno ranjan.
□	UMETNOSTNA RAZSTAVA C
§ MIRKO KUJAČ1Č E
□	SALON K.OS — prehod nebotičnika \ž
ti rm
jnbljane
U— Nov grob. Po kratki in mučni bolezni je preminil bivši postresček in h:šni posestnik g. Josip Ogrinec. K večnemu počitku bodo pokojnika spremili v četrtek ob pol 16. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v mira počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Znamenje Sv. Trojice na Kongresnem trgu je zdaj varno spravljeno v zaklonišču. Včeraj so od spomenika sneili ogrodje. In tako zdaj stoji pred nun-ko cerkvijo na podstavku samo vi ki st:ber s svojim kipim kapiitelcm. Šele zc.aj prav vidimo, kak okras je znamenje Sv. Trojice našemu največjemu trgu, zato pač vsi želimo, da bi se čimprej vrnilo na svoje staro mesto kot znanilec miru. Tudi obelisk pred magistratom je docela na varnem v lesenem oklepu, v katerega so ga sicer vsako leto odeli v zimski čas, letos pa je obložen tudi s številnimi vrečicami peska, da mu ne bi nobena nesreča prišla do živega.
u_ podrti križ. V gozdu bl>zu vasice Luže je nad 200 leit kraljevalo božje znamenje, ki ga je ljudstvo postavilo v zahvalo Bogu, ker ga je rešil strašne kuge. Nad 200 let je kraljeval ta križ, »kužni križ«, kakor ga je ljudstvo samo imenovalo. Pa so se našli izrodki, ki so izšli iz tega sicer tako poštenega in bogaboječega ljud-tva, mladi zločinci, ki so to božjo in narodno svetinjo podrli in oskrunili. Kaj je bilo ozadje tega podlega dejanja in kakšne so brile posledice, bomo imeli priliko videti na praznik v petek, dne 8. t. m. ob 18 v frančiškanski dvorani, kjer bo uprizoril Delavski prosvetni krožek Rosovo igro pod gornjim naslovom.
u— Zaradi cenitve zastavljenih predmetov v mestni zastavljalnici smo zadnjič čitali željo, naj bi bila obleka cenjena po današnji tržni vrednosti, torej po vrednosti, ki jo ima razno blago na črni borzi. Toda po veljavnih pravilih ljubljanske mestne zastavljalnice in njenem poslovniku znašajo posojila 75% cenjene vrednosti ter se nikdar ne sme dovoliti večjega posojila. Večina strank prinaša oblačila in podobne predmete že v dokaj obrabljenem stanju, da je dejanska vrednost precej znižana. Višino posojila določa zapriseženi cenilec glede na to. kakšno vrednost bi imel predmet tedaj, ko zapade, in koliko bi se zanj izkupilo, če zapade ter bi bil predmet morebiti prodan na javni dražbi. Sicer je res, da v današnjih izrednih časih velja obleka od 5000 in celo do 12.000 lir, če je 80 do 100 odst. volnena. Te visoke cene pa so veljavne samo na črni borzi ter nikakor niso uradno priznane niti določene. Zato je izključeno, da bi
cenilec dajal tako visoka in pretirana posojila. Poleg tega je pa mestna zastavljalnica tudi socialna ustanova, ki ima predvsem namen, da dobi socialno pomoč čim več strank v obliki manjših zneskov, nikakor pa ne vsot, ki bi jih blago doseglo na črni borzi. Tudi ni interes zavoda, še manj pa v korist strank, da bi stranke zastavljene predmete prepuščale javni dražbi, pač pa je treba vsem strankam olajšati, da z večkratnim podaljšanjem zopet pridejo v posest svojih predmetov. Kar se tiče vrednosti zastavljenih stvari, zanje jamči zastavljalnica v polnem obsegu, tako za primer požara ali vloma, ker so vsi predmeti od dne zastavljenja pa do zo-petnega prevzema ob rešitvi uradno zavarovani pri ljubljanskih zavarovalnicah. V primeru poškodbe prostorov in predmetov zastavljalnice, ki bi jih povzročile naravne ali višje sile, pa uprava mestne zastavljalnice kakor tudi zavarovalnica Iz razum ljivih razlogov ne more jamčiti.
u— Na šoli Glasbene Matice se vrši vpisovanje tudi še v naslednjih dneh med običajnimi uradnimi urami. Redni pouk v instrumentalnih predmetih se je začel danes. Začetek pouka splošne glasbene teorije in mladinskega petja bo prihodnji teden, šolski zbor pa se bo začel 1. oktobra.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji pričenjajo 11., 12. in 13. septembra. Lahka desetprstna metcda. Učnina zmerna. Pouk dopollne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
ti— Sklepni številki Gledalskega lista Opere in Drame sta izš'i in sta v prodaji v knjigarni Nove založbe. Lista vsebujeta članke gg. urednikov, reprodukcije fotografskih posnetkov nekaterih prvih solistov in igralcev, nadalje statistični pregled dela v minuli sezoni, dramski list prinaša še spominske govore zasrtopnkov gledališča in Združenja na pogrebu pok. rež serja Jožeta Koviča. List je posebno zanimiv za abonente.
u— Statisti za Dramo. Dramsko gledališče potrebuje nekaj m!ajš:h Ptatisov. Predstaviti se v vodstvu Drame v soboto 9. t. m. od 9. uri.
u— Dve kolesarski nesreči. S kolesa je padla in se hudo poškodovala na glavi 191etna tovarniška delavka Marija Zorma-nova iz Škofje Loke. Tudi 17letna dijakinja Elza Rantova iz Ljubljane se je pri padcu s kolesa potolkla po glavi. Obe po-nesrečeniki se zdravita v ljubljanski sploS-ni bolnišnici
Danes izšlo: Zsrko $imčič: TRAGEDIJA STOLETJA Satire in humoreske
u— Nesreče. V ljubljansko boln'šnlco so zadnje dni sprejeli spet nekaj ponesrečencev. 12letna hčerka krojača Ana Lukančičeva iz Stožic je padla pod voz in se poškodovala po glavi in rokah. E .a-ka nesreča je doletela tudi 16letno hčerko posestnika Pavlo Stefetovo iz St. Jurja, ki je pri padcu z voza dobila notranje poškodbe, llletni dijak Zdenko Otrin iz Ljubljane je padel z drevesa in ima notranje poškodbe. Konj je brcniij v levo nogo 44>Ietnega dalavca Ivana Makša iz Ljubljane. 55letna posestnica Ivana An-dolškova iz Velikih Lašč pa si je pri padcu zlomila desnico.
u— Formicot past*Ie za dezinfekcijo ust in grla dobite v lekarnah.
!ie se na r^man©
i«:
živilski trg. Hudo vročino so občutile tudi gospodinje na živilskem trgu, ki ni bil nič kaj dobro založen, še najmanj je bilo solate. Krompir je stal 5 lir, stročji fižol, ki ga je že bolj malo, je po 8 lir, luščen pa po 10 lir liter. Kumare, ki jih tudi že primanjkuje, so po 4—5 lir, zelje in ohrovt po 6 lir, pesa 4 lire, čebula 10—12 lir, česen 12—14 lir, paprika po 10—12 lir. korenje 3—5 lir, peteršilj 6 lir, kolerabice
5 lir — vse za kilogram. Zelenka mleka je 14 lir, skodelica smetane 20—24 lir, sirčki so po 2 liri, jajca po 5 lir, paradižniki so po 8 lir kg in jih je dovolj. Lepi piščanci so po 80—90 lir, približno enake cene tudi zajci. Precej je bilo cvetic na trgu. Nageljni so po 2 liri, gladioJe 3—4 lire, zajčki 1 lira, astre 1 lira, marjetice (velike) 2 za 1 liro. Lep šopek velja 50—100 lir. Jabolka so po 10—12 lir kg, hruške 12 lir, breskve
Ljubljana Borovnici!
Pod gornjim geslom bo v nedeljo po ljubljanskih ulicah javna denarna na Mrka za oSkodovance po sovražnih letalskih napadih v Borovnici, ki so zaradi bombardiranja utrpeli ogromno škodo. Saj je bilo samo v Borovnici in bližnjih Lazah popolnoma porušenih 21 stanovanjskih hiš, 15 hlevov, 2 skednja, 10 kozolcev, 21 svinjakov, 2 delavnici, ena stanovanjska baraka, ena žaga, en mlin in ena stolarna. Delno porušenih pa je bilo 54 stanovanjskih hiš, 27 hlevov, 2 skednja, 17 kozolcev, 30 svinjakov, 5 delavnic, ena stanovanjska baraka, ena žaga in en mlin. Brez strehe ln delno brez imetja je 146 družin s 551 člani. Žrtvam sovražnega letalskega terorizma je treba nucSti hitro in izdatno pomoč. Zato naj ne bo Ljubljančana, ki ne bi v nedeljo po svojih močeh prispeval v ta namen. Ker pa je pomoč nujna, bo storil dvakrat dobro delo vsak, ki bo že prej z obleko ali denarnim prispevkom priskočil oškodovancem na pomoč. Darove sprejema Socialna pomoč, ki je s sodelovanjem Slovenskega Rdečega križa in Škofijske dobrodelne pisarne organizirala nabirko.
24 lir. Drugega sadja ni bilo. Kmetice nosijo v košarah manjvredne hruške drobnice po štiri za 1 liro. V splošnem je opaziti neenotnost pri cenah. Cene so se celo dvignile v času, ko bi moralo biti vsega v izobilju. Večkrat si nameščenec ne more sredi meseca privoščiti sadja, ker mu od plače nič ne ostane. Otroci pa tega ne vedo in moledujejo za sadje, ki ga jim starši pri najboljši volji ne morejo kupiti.
Oslabelost ali zastrupljenje ? Trgovski pomočnik v trgovini Oblak na Glavnem trgu g. Pavle Mihelčič se je večkrat po končani službi hladil na terasi. Pri tem je vedno opazil na oknu sosednje hiše, ki jo deli od terase le ozko dvorišče, okoli 50 letno Ano Gregljevo, bivšo trgovko v Brežicah. Nanjo se je tako navadil, da ga je spreletela temna slutnja, ko gospe 29. avgusta popoldne ni opazil na njenem običajnem mestu. Zvečer jo je poklical s terase, a odgovora ni dobil. Misleč, da je kam odšla, se je odpravil spat. Ko je naslednji dan vstal, je takoj stopil na teraso in zopet poklical gospo, a odgovora zopet ni dobil. Vpričo drugih sostanovalcev je z dvorišča splezal po lestvi do njenega odprtega, a zastrtega okna in pogledal v sobo. Na tleh je videl ležati skrčeno postavo, v kateri je prepoznal gospo Gregljevo. Znaki okoli nje so pričali, da je morala bruhati. Brž se je odpravil po zdravnika g. dr. A. Korbarja, ki je prihitel na pomoč. Vso onemoglo ženo so nato prepeljali v žensko bolnišnico. Očividci pripovedujejo, da je še dopoldne govorila, da se sicer nekoliko slabo počuti, a da bo vseeno sobo pospravila. Najbrže jo je, sedečo za mizo, presenetila slabost, da se je zgrudila ter ležala popoldne in vso noč brez pomoči na tleh. Ponoči so bližnji stanovalci slišali iz njene sobe nekakšno hropenje, a niso mislili na kaj hudega. Gospa Gregljeva je ob 10. zvečer v bolnišnici umrla. Kaj je vzrok njene smrti, bo dognala preiskava.
Zopet nesreča z eksplozivom. V Bršljinu je Martin Drgan našel vžigač. Seveda pri taki stvari ne sme manjkati otrok. Okoli njega so se zbrali bratje Jerači, 7 letni Jože, 9 letni Stane in 16 letni Franc ter radovedno opazovali »junaškega« Martina pri delu, ko je razbijal po vžigaču, dokler se ni vžgal. In čudno! Martin je odnesel zdravo kožo, radovedni in neprevidni bratci pa so več ali manj dobili grenak spomin na to »pustolovščino«. Vsi so ranjeni po obrazu in rokah, najbolj pa 9 letni Stane, kateremu je odtrgalo tri prste. Zdravijo se v kan-dijski bolnišnici in so izven življenjske nevarnosti. — Če bo šlo tako naprej, bo kan-dijska bolnišnica premajhna za take ponesrečence, neglede na to, da lahkomiselno igranje z eksplozivi zahteva tudi pohablje-nja in mlada življenja.
Na Koroško Je Prišel r reda vat Jožef Sledzimki, ki je z motornim kolesom prepotoval ves Orient ln je nabral neš eto fotografskih posnetkov. Svoje doživljaje na Balkanu, Turčiji, Siriji, Palestini, na Arabskem, v Iraku in v Iranu odi-u je kot športnik in raziskovalec. Kot doklej ed ni motorist je ponovno prepotoval omrrzro Sirijsko puščavo. Vsega skupaj je prepotoval kakih 20 držav, živeč povsod med domačini. Predava! bo v Celovcu in v raznih koroških krajih.
V Smohorju je bilo skl:cano zborovanja pripadnikov stranke. Govornik Kans Kan-dolf je prepričevalro govoril o potreb skrajne požrtvovalnosti za zmago.
Nedovoljeni ribolov se strego kaznive. Kakor drugod v Nemčiji je tudi na Koroškem in na Gorenjskem strogo prepovedano ribariti brez pravil e ribiš e izkaznice s sliko. Otrokom izpod 12. leta spl< h ni dovoljeno izdajati ribiške iz azn < e, mladostniki od 12. do 18. leta pa lahko dobe izkaznico samo v posameznih pr:mr ih po preizkušnji. Namesto m'r.dos ni kov s-3 v primeru pf=s4opka pokličejo star.i al! skrbniki na odgovor.
Žrtev strele. Iz Simioe poročajo, da ]e bil poljski delavec Stanislav Mkoš p"i d -lu na polju zadet od strele n je na mestu obležal mrtev.
Iz Gorice
Nov kabinetni šef na kvesturi. Za novega kabinetnega šefa pri goriški kvesturi je bil imenovan komisar dr. Sante Panebian-co. Dosedanji š;f dr. Štefan Ciula je bil premeščen v Videm.
Suha zemlja. Zemlja na Goriškem je žejna zaradi izredne suše. Dežja ni. Koruza ne potrebuje veliko moče, vendar jej je v tem času potrebna. Posebno huda prede činkvantinu, ki je zrasel do 1 m višine, a ne more naprej. Nekateri kmetje jo kar lomijo in spravljajo domov. Tudi repa čuti pomanjkanje dežja. Slabo za ozimino, zlasti za ajdo, ki se ne bo mogla razviti Prva o tava je bila precej lepa. Pri drugi bodo težave. Posebno so prizadeti zaradi suše Kraševcd. So itak že s'abo preskrbljeni s pitno vodo, ki jo morajo sedaj dova-žati s konji.
Javnih delavcev ni. Pod tem naslovom poroča »Goiiški list« št. 35: »Dolgih 25 let kulturne suše na slovenskem Primorskem je povzročilo, da v našem javnem življenju, ki se je sedaj pričelo obnavljati, močno primanjkuje javnih delavcev. Res smo dobili nekoliko pomoči iz Ljubljane, toda vse to je mnogo premalo za velike potrebe. V teku te kulturne suže se je pieveč slovenske inteligence izselilo drugam, no, zadnje leto po je del preostale inteligence odšel v gore in gozdove ter t"1 m popolnoma podivjal. Tako se je goriška inteligenca izneveri la svo jemu narodu in prekinila stike z njim. Narod pa željno čaka prosvete in vzgoje, saj ga zlepa menda ni ljudstva, ki bi bilo tako hvaležno za sleherno kulturno drcb'ino, kakor je slovenski Goričan. Toda, ako bomo dajali narodu samo kulturne drobtine, bo to odločno premalo, dati mu moramo pošten kos duševnega kruha, čeprav vemo, da je v tem oziru res sestradan. Manjka nam prosve-tarjev, govornikov, vzgojiteljev, manjka nam pevovodij, režiserjev in igralcev, manka nam knjig, manjka n-m pevskih not. Nujno potrebujemo pomoči, toia ne od vsake strani, temveč prave, pri t->e, take, ki jo narekuje resnični narodni idealizem! Vsako sebično pomoč odklanjamo!«
Smrtna kosa. V Gorici so nenadno umrli 121eitna Csrmen Kulot in filetni Jurij Ku-lot, otrcika muzejskega čuvaja. Nidal;e 15letni dijak Gaet~n Tovo iz ulice Ceconi, 5l!etna Roza Drossi roj. Speiss iz ul:ce Silvia Pellica 1. Blagoslovitev tru el je bila v cerkvah sv. Ignacija na Travniku in sv. Vida na Placuti.
Vsak dan nezgode. 32letna Petra Rosolen iz Podgore je našla izstre^k, ki je eksplodiral in jo ranil. 57 letna Alojzija Bensa iz Moše si je nri padcu zlomaa levo nogo, 27-letna Ida Fasano si je med delom rani'a levo nogo. 32'etni gasilec Ivan Gra-seplia si je pri padcu potolkel rebra. 19'etna delavka Enrlija Meniš iz Ločnika si je med delom ranila levico. 3lls*tna E-tera Tino-rin ie pri p~d"u dobila številne nošk dse. Po desnem* kolenu se je potolkla 341etna kuharica Emili :a Grion. 73'etna Vincencija Hrovatin iz goriške oklice ima ranj'no desno kli-jčnioo z?radj eksrlozije na:dene-ga izstrelka. 37le'ni mehanik Fr?r,c Rev ko iz Cepovana si je med delom v predorom zaklonišču na Travniku ranil levico.^ Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici.
Nadzoruj o« s-as? do časa sam. Ce je za temn'tr\ tvojega stanovanja v r«»du. Poj (II Iz hiše in se prepričaj, če iz stanova nj;» nt- prihaja kaka svetloba. Poškodovan« zatemnitvene naprave popravi takoj
Cttajte tn sk:bno zasledujte opozorila v navodila o zaščiti pred letalskimi napadi ki izhajajo dnevno v Časopisju. Ne pozablu na te ohjave ter se t„Cno ravnajt* po nj'h Lastnik zaprtih prostorov, ki jih z enostavnim orodjem ni rnožno nasilno odpreti, mora zagotoviti možnost takojšnjega dostopa v slučaju nevarnosti, najbolje tako, da hr..m kijuč oseba, ki je vedno v bližini.
jev ena panoga, graditev daljnovodov pa druga, vendar imata obe panogi važne skupne probleme. A tudi tu so bile nitke prerezane, in so nastale hude rane. šele po prvi svetovni vojni je razmah električnega gospodarstva, ki je mogočno zajelo cele države in celč kontinente, zacelil rane; prejšnje nitke so postale močne vrvi, problemi so narasli in z večjo prakso so se tudi elektrotehnične teorije dvignile na višjo stopnjo. Treba je misliti na vrsto tako imenovanih veznih problemov. Moja najnovejša knjiga je posvečena prav temu vezanju transformacije in prenosa energije; na teh področjih je nastala vrsta važnih vprašanj zlasti zaradi velikih meril, ki jih stavi tehnika novo električno gospodarstvo. Treba je prenašati v energijo v znatne daljave, n. pr. iz Skandinavije v Nemčijo, od Vikto-rijinih slapov do Cepetowna v Afriki, s se-verno-ital. Alp v južno Italijo itd. V moji novi knjigi so vsi ti skupni problemi dobili novo osvetlitev. Za najvažnejše probleme sem izdelal posebno računsko metodo. Prvo izpodbudo za to matematično metodo mi je dal naš Elektrotehnični institut, v katerem je prof. Koželj že pred kakimi 10. leti objavil prve poizkuse v tej smeri; jaz sem te metode znatno razširil in izpopolnil. Ko je pri tem delu videl neki ljubljanski elektrotehnični inženir moje račune, je priznal, da so mu docela novi in nerazumljivi. Ni čuda! Marsikaj, kar smo doslej spoznali zgolj eksperimentalno, je bilo treba spraviti v teoretsko celoto. Moja računska metoda potrjuje vse izsledke, ki so bili doseženi doslej zgolj po eksperimentalni poti. Prof. dr. ing. Leonhard s tehnične visoke šole v Stuttgartu mi je sporočil, da so se doslej vsi poizkusi v tej smeri posrečili: eksperiment je potrdil teorijo, teorija eksperiment.
— J^oje delo, ki je dobilo v najnovejši knjigi teoretski strnjeno celotno podobo, je
seveda dolgo gorelo in se kuhalo v meni. Tako delo, kakor je ta moja knj:ga, sem na znotraj pripravljal vsaj 25 let, najsi sem ga spisal v zadnjih treh letih. Nekatere probleme sem v ODliki člankov obdelal že prej in nakazal njih rešitve, ki so dobile šele sedaj končno obliko. Da pa sem takč hitel z izdajo te knjige, ni vzrok samo to, da sem z nje pisanjem upešne premagoval težave teh naših dramatičnih časov, marveč tudi to, da sem si hotel zagotoviti pri-orieto v rešitvi obravnavanih problemov, zato mi je založba Kleinmayr & Bamberg tem bolj ustregla, ko se je odločila za izdajo moje nove knjige. O nje značaju vam povem samo še to, da jo lahko prebira vsak, kdor ima visokošolsko matematično-tehnlčno izobrazbo. V knjigi bo našel tudi nekatere že rešene probleme, ki so pa dobili v moji celoti novo obliko in globlje segajoče formulacije; spravil sem v sistem nekatere rešitve, kt so se pojavljale v zadnjih desetletjih kot neke vrste kurioza.
Z g. profesorjem sva govorila še o razvoju specialnih ved, ki rasto kakor kaki živi organizmi, da se nekoč izčrpajo in zaprti svoj življenjski krog; o estetskih momentih pri znanstvenem delu, o njih izpod-budnem vplivu; q muziki in poezij1, v kolikor. lahko zagrabita v take problemske kroge usmerjenega duha, ki zahteva le močne duševne hrane in se ne zadovoljuje s cenenimi literarnimi proizvod'; o šahu kot odmoru, kot premaknitvi napeto iščočega mišljenja v krog drugačnih kombinacij.
Fizika, matematika, tehnika — kot mu-zika! Kot svojevrstna godba neugnano iščočega duha!
S to mislijo sem zapuščal tiho vilo ob začetku Večne poti, da potlej utonem za ves dopoldan v blagodejnem miru rožnških gozdov...
Knjige „Zr®2T.sfce primeži"
1. Jurčičev »Cvet in sad«
Ob letošnji stoletnici Jurčičevega rojstva je Zimska pomoč izbrala izmed spisov »pašnika stare idilične Dolenjske« roman »Cvet in sad« ln ga pripravila dobitnikom svoje tako uspešne knjižne tombole v dveh izdajah: ljudski in bibliof teki. Razloček med obema izdajama je v formatu in kvaliteti opreme ter v numcraciji in lastnoročnih podpisih bibliofilskih izvodov, v splošnem pa označujejo obe izdaji ilustracije prof. Saša šantla, jezikovna priredba prof. Fr. J e s e n o v c a in uvodaa fce.iada B. Borka.
Jurččev »Cvet in sad« ie drugi roman prvega, slovenskega romanopisca in ne dosegajo slovstvenih odHk-di Desetega brata-. Pirec uvoda ga po krajam literarno-zgodovinskem in estctakepi orisu označuje takole' »Ce se vprašamo, v čem je slovstveni pomen Jurčičevega dr :gega romana si moramo odgovoriti, da bolj v orisu celotnega okolja in vsega domačega ozračja lise širi med Jurčičevimi podobami, kakor v zapletu in razpletu čiste epične vseb ne; bolj v nekaterih literarno dragocenih tipih kakor v posamezn h človeških značajih. . S stališča današnjega estetskega okusa je Jurčičev »Cvet in sad« podoben starini, ki nima izjemno visoke cene. Ker ni izredna mojstrovina ali nenavadno pomemben dokument. vendar nam je vzlic temu ljuba ir v nekem smislu celč dragocena. Ta slovstvena stvaritev je bila v dobi svojega nastanka skupno z »Desetim bratom« izraz tiste literarno umetniške usmerjenosti, ki ji je dal Levstik teoretsko podlago s svojim znamenitim »Popotovanjem iz Litije do Čateža«. Bil je to nov korak k ustvarjanju resn'čno slovenske literature, lzhajaloče iz duha ljudskih Izročil in domačih duhovnih potreb, romantične in idealistične po svo-
jem navdihu, realistične po svoji življenjski usmerjenosti. Po vseh značilnostih je »Cvet in sad« z literarno razvojne plati tehten proizvod močnega pripovednega talenta in njegove dobe. Taka dela so izorala kakor plug njivo slovenske ep:ke, preden je postala pripravna za višje in estetsko plemenitejše setve, kakor jih kaže epika naših dni.«
Jezikovna prireditev prof. Jesenovca je uspošen peskus prilagoditve Jurčičevega besedila sodobn m pravilom in zahtevam knj žne slovenščine, ne da bi zaradi tega »pomlajevanja« zgubil Jutčič individualne značilnosti svojega sloga in jezika. Brezni-kova razčlemba Jurč čevega jez:ka, objavljena nedavno v knjižni zbirki Breznikovih člankov, je živo pokazala šibke strani pisateljevega besedja. na katerega je že vplivalo časnikarsko delo; sedanji prireditelj je pri »Cvetu in sadu« upošteval to kritiko dokaj izdatnejše, kakor je mogel očistiti Jurčičev jezik pokojni Prijatelj; tako smo dobili roman v taki obliki, da nič ne moti bralčevega už tka, vzl c vsej reviziji pa je Jurčičev tekst ostal domač m v svoji rahli patini prav prijeten.
Ilustracije prof. Saše šantla se stilno tesno prilegajo značaju Jurčičevega romana. K. .~>r Jurčičevo pripovedovanje, so tudi šantlove risbe plod romantično navdihnjenega naivnega realizma in rasto organsko iz samega besedila. Tako se nam ob tej resda ne »moderno«, vendar pa tekstu ustrezajoče ilustrirani knjigi tembolj živo približajo časi/ ko je Leon dvoril poštarjev! hčeri in profesor Vesel odkrival svojo nesrečno mladostno ljubezen, časi našega či-talništva ln taborjanstva. Novic in notra-njeavstrijskega provincializma, ko je meščanstvo iz časopisov, kakor je bil »Garten-laube«. sprejemalo razredčeno kulturno hrano !n sanjarilo o velikem svetu in močnih doživetjih. Idili meščanskih ljudi ustreza
Iz Trsta
Preskrba s krompirjem. Prefakt tržaSce pokrajine je izdal odredbo, ki točno urejuje preskrbo, dobavo in razdeljevanje krompirja. Po tej odredbi je proglašena nad vsem pridelkom krompirja zapoia. Krompir je na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu uradu v Trstu. Pridelovalcem pripada za seme 30 metrskih stotov krompirja za hektar in 150 kg za družinsko potrošnjo na posameznega člana, za živino pa 10"/o shbega pridelka.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 71-letna Katarina Marsič vdova Gerdol, 76-letna Elvira Fabjan-Stefani, 43'etna Doroteja Martelanc-Pertot, 74letni Štefan Ne-poslan.
Himen. Poročili so ise te dni v Trstu Pomorski natakar Julij Dssenibu^ in gospodinja Lilija Medved, uradnik Marij Viea-rio in gospodinja Ksenija Lučev.
Požar v avtomobilski remizi. Te dni je nastal v avtomobilski remizi v Videmski ulici 15 nevaren požar, ki so ga pa tržaški gasilci po triurnem gašenju omejili. Pri tem je dobil težje opekline po oforazu. obeh rokah in nogah 311etni čuvaj Sumislav Valenčič iz Novega grada v Istri.
Tatovi v gostilni. Se neizskdeni tatinski zlikovci so se vtihotapili v prosiore gostilne 49letne Marije Šuc v ulici Mlin na veter 158. Odnesli so radijski aparat, 3 kg svinjske masti, 30 jaic, gotovine za 400 lir. Skupna škoda je nad 10.000 lir. Tržaška policija poizveduje za tatovi.
Zelo draga decija. 53letni trgovec Ferdinand Tenze ie šel v neko gostilno v Gozdni ulici na dva deci vina. Decija sta bila zanj zelo draga. Ko je sedel pri mizi. mu je izginila zavarovalna polica, 43.f00 lir, hranilna knjižica z vlogo 36 700 lir in drugi dokumenti. Zadevo je prijavil Tenze
tržaški policiji.
Beležfiiega
KOLEDAR: Četrtek, 7. septembra: Regina.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Obtožujem. Kino Sloga: Lahko dekle. Kino Union: Friedemann Bach. Kino Moste; Se enkrat študent.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Dunajska ce>a št. 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 20.30 do 5.30 ure.
Jddajntška skupina Jadransko Prifnorjs
RADIO LJUBLJANA
ČETIITEK, 7. SEPTEMBRA 7.00—7.10 Poročila v nemščini 7.10—7.50 Jutranji pozdrav, vmes 7.30—7.40 poročila v* slovenščini 7.50—D.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert 9.00 do 9.10 Poročila v nemščini 12.00—12.30 Opoldanski koncert 12.30—12.45 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda 12.45—14.00 Salonski orkester vodi A. Der-melj 14.00—14.15 Poročila v nemščini 14.15 do 15.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh — glasben meh 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—18.00 Pozdravi po etru 18.00 do 18.45 Operetni zvoki 18.45—19.00 Narodopisno predavanje, dr. Franc Kotnik: Na-rodopisci v dobi razsvetljenja in romantike 19.00—19.30 Vojaška godba igra, dirigent Prager 19.30—19.45 Poročila v slovenščini 19.45_20.00 Aktualno predavanje (prenos) 20.00—20.15 Poročila v nemščini 20.15 do 21.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Kakor vam ugaja 21.15—22.00 Narodni napevi, radijski orkester vodi D. M. ši-janec 22.00—22.15 Poročila v nemščini in napoved sporeda 22.15—23.00 Malo kramljanja, malo plesanja, plesni orkester vodi D. Prevoršek 23.00—24.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda.
KLOBUČARNA
nP A J K"
Vam strokovno osnažt, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica.
Se priporoča
RUDOLF P A J K, LJUBLJANA, SV. PETRA CEST 4 ŠT 38
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 12 (Nasproti hotela Union)
tudi v ilustracijah idila korenitih, zares originalnih kmečkih tipov. Ilustracije se dele v inicijalke, ki uvajajo vsako izmed tridesetih poglavij in v celostranske slike (10), reproducirane na posebnih prilogah. Krajino, prav kakor človeške postave in značilne prizore prikazuje prof. šantl z živo nazornostjo, ki nas spominja ilustratorjev realistične dobe in daje knjigi tudi s te strani markanten značaj. Posebej je treba omeniti posrečen šantlov portret mladega Jurčiča, ki uvaja knjigo, prav kakor celotno okusno opremo in tisk Hrovatinove tiskarne.	-
Zapiski
Novi avtor »Dobre knjige«. Za september pripravlja »Dobra knjiga« obsežni roman danskega pisatelja Th. O 1 e -sena Loekkena »Zmaga Kia-v«a Bjer. ga«. To bo eden najobsežnejših zvezkov, kar jih je izšlo v tej priljubljeni zbirki izbranega čtiva. Th. Olesena-Loekkena roman »Zmaga Klavsa Bjerga«, ki ga dobimo v prevodu dr. J. G1 o n a r j a, označuje kritika kot danski pendant prelepemu, tudi pri nas dobro znanemu romanu Knu-ta Hamsuna »Blagoslov zemlje«. Krasno napisana knjiga nas voli med preproste ljudi, ki se v pustih obrežnih krajinah Danske trdo bore za svoj obstoj. Loekke-nov roman oznanja veliki nauk naših dni: da je človeška sreča predvsem v delu, neumornem delu. Poleg tega romana je spisal Th. Olesen-Loekken. trilogijo »Niels-Hald«, v kateri slika danske kmete med vojno, dalje trilogijo »Povl Dam«, kS je nastala v letih 1925—1927, roman »Veliko močvirje« in njega nadaljevanje »Božji prijatelji«. Tudi novi avtor »Dobre knjige« je korenit in značilen pisatelj malega naroda, vendar priča njegovo delo o veličini in kulturni sili. Roman »Zmaga Klavsa Bjerga« je že v tisku in izide sr^dl septembra.
Borba za hitrostne meje v letalstvu
Hitrejši od zvoka! Zdi se komaj verjetno, da bi kdaj kakšen človek mogel slediti poku pištole, iz katere je nekdo pravkar ustrelil Zakaj bi prav za prav ne? Ali je res tako neverjetno? To, kar se zdi navadnemu smrtniku nekakšen nedosegljiv čudež v hitrosti, je za fizika in tehnik;} vsakdanja merljiva hitrost, ki znaša — dokler gre za zvok — pri normalni atmosferi pri tleh okoli 1280 km na uro. Sodobna in najsodobnejša letala dosegajo hitrosti daleč nad 700 km na uro... Morda se bo ta ali oni še spominjal časopisnih vesti, da je še pred nedavnim neki Američan na svojem enosedežniku v strmoglavem poletu dosegel že preko 1200 km na uro ... Pomislite, kaj pomeni takšna vprav blazna hitrost! Res je sicer, da se je njegov stroj razletel že davno prej, še preden je mogel treščiti ob tla, toda pri tem je važno dejstvo, da je pilot, od katerega ni ostalo nič ali skoraj nič, vsaj za zelo, zelo kratek čas imel opravka s tistim fizikalnim pojavom, ki ga v vsakdanjem življenju zaznamuj emo in občutimo kot zvok. In če bi ostal živ, kaj vse bi nam lahko povedal! Tako pa so njegova usta onemela za vedno, znanost pa bo morala iskati to, kar bi ta človek morda mogel povedati...
Zakaj ne bi nekoč letala tudi v vodoravnem poletu tekmovala preko sinji-ne z zvokom?
Če je že res, da se dado hitrosti večati z močnejšimi motorji in z vedno ugodnejšo, ideainejšo zaokrožitvijo in gladkostjo letala, pa to ni več res pri zvočni hitrosti. Treba je najti in ugladiti nova pota, kajti zvočna hitrost je zelo, zelo svojeglava in nepremakljiva meja. Na njej izgubi »normalna« hitrost oziroma gibanje sploh značaj dogajanja in postane nekako lastnost snovi, v kateri se nahaja.
Letalo brni skozi ozračje ... Trup in krila se vrivajo z nezadržno silo med debele zračne gmote, ki valovijo pred letalom kot zaprto vzburkano in vrtinčasto morje in Id se za krmiljem spet zvrtinče-no stapijajo. Zrak žvižga mimo strelskih kupc>l in tudi okoli antenskih jamborov. Skozi tenke reže pomičnih oken sika v kabino, kajti ne da se pregnati iz svojega korita. Krilati nestvor si tuleč in hrumeč utira pot... Bilijone in bilijone molekul, teh najmanjših delcev zraka in snovi sploh grabi in jih z vso silo razdvaja, odbija vstran; Preden naleti letalo nanje, leže molekule v plasteh druga nad drugo mirno v zraku. Lebdijo v njem kot neskončna množica silno majhnih kroglic. Vsaka teh kroglic pa ima svojo natanko določeno razdaljo od svojih sosed, ki jo mora vedno obdržati. Pri železu, zlatu, skratka, pri vseh kovinah je razstoi teh kroglic-molekul enkrat za vselej določen. Nobe-r.o, še tako veliko nasilje ne more železne palice tako stisniti, da bi postala njena prostornina manjša. Pri zraku ali ostalih plinih pa je to drugače. V neki zaprti, z zrakom napolnjeni posodi lahko potiskamo bat vedno globlje navzdol. Zakaj? Zato, ker se zrak uda.ia, se stiska, to pa se ne pravi prav nič drugega, kakor da se razstoji med kroglicami, to je med mole^ kulami, vedno bolj manjšajo. Razstoji med molekulami so torej pri plinih spremenljivi In to je tista lastnost, na katero so se snujoči, danes morda še črnogledi znanstveniki opirali, ko so rekli, da letalo ne bo nil*oli prekoračilo 1000-kilometr-ske hitrosti.
Ko naleti ukrivljeni sprednji rob krila ali zaokroženi nos trupa na molekulo, se ta drobčkani zračni delec bliskovito izogne in potegne s seboj še vse druge molekule iz okolice. No, da, bliskovito ni povedano čisto pravilno in natanko. V resnici se to izogibanje, ki v neki določeni razdalji od molekule spet odjekne kot v daljavi zamirajoči klic, vrši z neko popolnoma. določeno hitrostjo, ki pa je veliko manjša kot hitrost bliska, namreč z zvočno hitrostjo. Tako je s to zadevo zdaj!
Kaj pa se zgodi pri prekozvočni hitrosti? Letalo, ki drvi s prekozvočno hitrostjo proti molekulam, to se pravi hitreje kakor se mu morejo le-te izogibati, nas postavlja pred novo vprašanje. Preden uspe prvi zadeti molekuli izogniti se, od-skočiti in posvariti sosedno molekulo, jo že pahne surovi sunek letala v sosedno molekulo, obe v tretjo, vse tri v četrto itd. — kajti prekozvočno letalo je hitrejše od gibanja teh molekul. Drobčkanim kroglicam torej ni možno nobeno umikanje; stisnejo se druga k drugi, njihovi razstoji se zmanjšajo, to pa pomeni, da
telo, ki se giblje s prekozvočno h'tro-stjo, zraka ue odbija več vstran, temveč ga zgcšeuje.
Kakor nastaja pred kljunom ladje vedno šumeč val, tako se tudi pred nosom letala, ki leti skozi prostor s prekozvočno hitrostjo, tvori val zgoščujočega zraka, ki se prav tako kot oni pri ladji širi poševno na vse strani, visi kot vlečka za brze-čim !etalom in zadene ob zemeljsko površino šele takrat, ko je letalo že kdo ve kje.
S tem smo torej ugotovili sovražnika: zgoščujoči val. Kako pa ta zgoščujoči val otežkoča letenje? Čeprav je večina poja-vov pri prekozvočni hitrosti do danes še nepojasnjena, je eno vendarle gotovo'- za nastanek zgoščujočega vala so potrebne znatno večje sile kakor pa za »navadno« rezanje zraka. Upori, ki se letalu pri tem nudijo, so nesorazmerno veliki in motor mora v hipu, ko se pojavi prvi zgoščujoči val, razvijati veliko večjo moč kakor prej. Potrebno število konjskih sil narašča silno hitro, gre v tisoče, tako da je treba graditi silno težke motorje, katerih visoka teža pa na drugi strani spet zahteva močnejša in težja letala. Tako se torej kupiči-jo nedostatki drug na drugega.
Morda človeka začudi, da si letalska tehnika že danes dela skrbi za hitrosti, ki so za dobro tretjino večje od hitrosti sodobnih letal.
Danes letimo s hitrostmi okoli 750 km na uro.
Ali bi potemtakem ne bilo primerneje brigati se najprej za 800-kilometrsko mejo, namesto da obračamo svoje misli k 1280
kilometrom na uro?
Deloma se da ta zgodnja skrb za neko navidezno oddaljeno težavo vendarle razložiti in opravičiti s tistim naravnim prehitevanjem ki ga pozna teoretična znanost pred praktično tehniko. Na drugi stra ni pa niso nevarnosti in težave prekozvoč-ne hitrosti v letalstvu niti v tako daljni
bodočnosti, kajti deloma smo že danes prav sredi njih. Kar poglejmo en sam problem!
Letalo brzi s 750 km na uro. Potemtakem prihiti zračni delec od nosa letala pa do njegovega repa v ulomku stotinke sekunde. Kako hitro pa prav za prav? No, saj smo že rekli: s hitrostjo 750 km na uro. Ali je to res? Cisto natanko to ni, kajti pot, ki jo je delec opravil, ni bila ravna, temveč ukrivljena ,saj se je moral letalu vendar izogniti! Ker pa je jasno, da je vsaka ukrivljena pot daljša od ravne, je hitrost zračnega delca brez dvoma znatno večja od 750 km na uro.
Hitrost zraka je na tem mestu torej večja od hitrosti letala. In tako pridemo do tega, da naša letala deloma že danes resno zadevajo na tiste ovire, na katere naj bi naletel šele na meji zvočne hitrosti. K vsemu temu pa se pridružuje še eden, zelo neprijeten, a prav tako neodpravljiv pojav, ki sili graditelje letal, da gledajo zrač ne vijake dosedanjih letal z dokaj skeptičnim očesom. Zračni vijak namreč ne napravi samo iste poti kot ostalo letalo, temveč dodaja poti letala še lastno kroženje. Ce smo dovolj predrzni, potem lahko to zelo resno tehnično dogajanje ponazorimo z majhnim ptičkom, ki skaklja okoli svojega gospodarja. Tudi psiček napravi na sprehodu najmanj trikrat daljšo pot kakor njegov gospodar. Iz tega sledi. torej popolnoma logično: psiček se mora gibati znatno hitreje od svojega gospoda.
Prav enako se obnaša tudi zračni vijak. Medtem ko opravi letalo v eni uri 750 kilometrov na uro, je morda zračni vijak v istem času opravil že 1280 km, torej toliko, kolikor znaša zračna hitrost. Tudi pred njim se mora — enako kakor smo že rekli zgoraj pri ladji, oziroma pri nosu letala, stvoriti zgoščujoči vai Posledice pa so kajpada iste kot pri ostalih delih letala: storilnost, torej učinkovitost popusti.
Tako se znajde graditelj pred novo nalogo: kako obvladati in premagati to pre-preko, ki je še pred nekaj leti veljala za nepremagljivo. Tudi danes stvar še ni toliko dozorela, da bi mogli zatrdno reči, da so vse težave že premagane. Prerokovanje pa je nehvaležen poklic in prav v tehniki bi lahko trdili, da preroki nimajo nikdar prav. Kako naj bi se torej tega sila občutljivega vprašanja lotili, ne da bi pri tem zašli v špekulacije? Eno pa je gotovo že danes:
problema prekozvočnega letala se Je treba lotiti na treh področjih: pri ustroju in obliki letala samega, pri motorju in končno pri zračnem vijaku.
Vse, kar ve raziskovalec tokov o zvočni hitrosti, mu je povedal aerodinamični tunel ali vetrni rov. kajti vse do danes še ni nobeno letalo v prostem poletu doseglo zvočne hitrosti. Pri tem je seveda bilo treba z mnogo študija, potrpljenja, napornega razmišljanja in z neštetimi poskusi iskati tisto obliko trupa in kril. ki bi najbolj ustrezala tem blaznim hitrostim. In tako se je rodilo veliko in odločilno spoznanje, namreč, da pri zvočni hitrosti trup in krila ne smejo več imeti zaokrožene
oblike, temveč da je treba le-te dejansko preoblikovali tako, da dobe koničasto, spo-tegnjeno in vitko linijo, kajti pri tem so zgoščujoči valovi najšibkejši 2e dolgo namreč poznamo telo, ki leti skozi zrak z blizu trikratno zvočno hitrostjo: izstrelek! Ce bo nekoč tudi letalski trup v resnici imel obliko izstrelka, torej mimo vitke konice še top zadek, je vprašanje, na katerega bo pač odgovorila bodočnost!
O krilih moremo reči da ne bodo več težila za okroglo, blago krivino, temveč bodo skušala postati kolikor mogoče tanka. Neki znameniti raziskovalec je to izrazil takole: idealno krilo bi moralo biti tanko kot britvica! Ker pa takega krila ni mogoče zgraditi — kako naj bi pač preneslo ogromne obtežbe pri prekozvočnem poletu!? — domnevajo, da bo krilo prekozvočnega letala imelo bikonveksen presek, to je oster sprednji in zadnji rob ter enako iztrebušeno zgornjo in spodnjo stran. Ker pa ni za graditelje letal tudi zračni vijak v bistvu nič drugega ko krilo, veljajo tudi zanj seveda enaka ali vsaj slič-na pravila.
Razvoj letalskega motorja v bodočnosti je bržčas še bolj nejasen od razvoja letala samega,
čeprav se *v daljavi že svetlikajo vse obljubljajoče luči« ... Pogonsko silo letala bodo slej ko prej vedno bolj in bolj večali, pri čemer pa bo smela teža motorja seveda čim manj rasti. To je tista težnja, ki se je rodila že v prvih dneh letalstva — čim večja sila in čirti manjša teža — in bo obveljala, kakor se zdi, tudi v bodočnosti. Kako pa bi to mogli doseči, je vprašanje zase, o katerem na tem mestu in v tej zvezi ne moremo podrobno govoriti
2e danes poznamo tako imenovani reakcijski pogon, ki je splošno znan pod drugim imenom: raketa! Pod tem pogonom razumemo izrabljanje reakcijske sile, ki jo povzročajo izpušni plini in s katero odstreljujemo rakete v višino. Izpušni plini, ki švigajo z več ko 1000 km na uro iz cilindrov, pri zelo hitrih letalih (tekmovalna brzinska letala; lovski enosedežniki in rušilci) že danes ne uhajajo prosto v zrak, temveč so izpušne cevi šobasto grajene in usmerjene točno nasprotno smeri letenja. Ko pa uhajajo izpušni plini iz teh tako usmserjenih šoba stih izpušnih cevi, že povzročajo nekakšno reakcijsko silo ter tako stopnjujejo in dopolnjujejo tisto silo, ki letalo poganja.
To izrabljanje reakcijske sile. ki se je doslej tudi že praktično uveljavilo (reakcijsko letalo Gaproni-Campini; »V 1«), smemo bržčas smatrati kot klico tistih načel, ki bodo morda kdaj pozneje v letalstvu izredno pomembna. Vsekakor pa bi bilo še vendarle prezgodaj smatrati reak-cijski pogon kot edino in brezpogojno silo za prekozvočna letala. Tudi v gradnji letalskih motorjev vodi namreč več poti v Rim in genij graditeljev letalskih motorjev bo pač spoznal in izrabil najugodnejše možnosti. Kakšne pa so te možnosti, to prepustimo bodočnosti, kajti kakor že rečeno: preroki nimajo skoraj nikoli prav!
T—y
»Zrcalce, zrcalce na steni . •
Od kar živi človeški rod, ga menda mi-čejo zrcalne površine. Odsev naše lastne podobe v zrcalu in podob vseh predmetov, ki nas obdajajo, je nam, kulturnim ljudem, sicer tako domač, da ne vidimo v njem — ker poznamo optične zakone, po katerih nastaja — nič posebnega. Opazujmo pa, kako se vede kakšen majhen otrok ah višje razvita žival, n. pr. bistroumen ovčar, pred ogledalom. Zaman skušata seči za zrcalno ploščino ter zagrabiti ali zagledati dozdevnega tujega vrstnika. Šele pri takšnem opazovanju se nam posveti, da predstavlja zrcalo vendarle majhno fizikalno čudo. Isto, kar čuti sedanji otrok pred njim, so čutili tudi naši primitivni predniki, ko so se ogledovali v odsevajoči vodni gladim, toaletnem zrcalu dam v kameneni dobi. Dojem, da je ogledalo nekaj čudežnega, je razviden tudi iz pravljic, tej usedlini ljudske duševnosti. »Zrcalce, zrcalce na steni...« vprašuje hudobna kraljica čarovno steklo v pravljici o Snegulčici. A še danes se skušajo svetlo-vidci ter indijski fakirji spraviti s pogledom v temno, odsevajočo tekočino ali zrcalno kristalno kroglo v trans.
Naj tu omenimo, da je ogledalo že ponovno seglo tudi v tok svetovne zgodovine. Arhimedes, veliki matematik in fizik sta-roveškega sveta, je baje pri obrambi svojega rodnega mesta Sirakuze uporabljal vbokla zrcala kot »novo orožje«. Z njimi je z mestnega ozidja zažigal ladje napada-jočih Rimljanov. Da li je to res, ne moremo zanesljivo povedati, vemo pa tem bolje o zanimivi epizodi, ki se je primerila mnogo stoletij pozneje. Enrica Dandola, pozneje enega izmed najodličnejših doždev beneške republike, so skušali kot poslanika v Carigradu med avdienco pri cesarju Manuelu oslepiti iz zasede z vboklim zrcalom. Sovraštvo do Bizanca je ostalo potem vodilna misel njegovega življenja in kot 94-leten, na pol slep dožd je vodil v četrti križarski vojni 1. 1204. napad na Carigrad. Padec tega mesta je pomenil razpad zadnjih ostankov nekdanjega, svet obsegajočega rimskega cesarstva.
Vboklo zrcalo je bilo nadalje v časih, ki še niso poznali električnega obloka ali pi-halnika za pokalni plin, edini pripomoček, s katerim je znanost v direktni sončni luči dosegala na preprost način zelo visoke vročine. Tako je florentinska akademija v dobi Lovrenca Sijajnega s pomočjo vžigalnega zrcala skušala dognati pravo bistvo diamanta, čistega ogljika, ki so ga Rimljani smatrali še za zvrst gorskega kristala. Takšna umetniško okrašena velika vžigalna zrcala so se ohranila po muzejih do naših dni.
S tem prihajamo v moderno, tehnično visoko razvito sedanjost, v kateri bi menili, da predstavlja izdelava zrcal popolnoma zaključeno in obdelano področje. Naša navadna zrcala sestoje vendar, kakor je dovolj znano, iz steklenih plošč, ki jim zadnjo stran obložijo s srebrno belo, odsevajočo plastjo. Za ta namen .uporabljajo bodisi živo srebro v obliki cinovega amalgama ali pa (danes običajne je) čisto srebro. Belo plemenito kovino spravljajo na steklo s hladnim postopam tako, da potapljajo steklo v določene raztopine srebrnih soli, in z redukcijo s pomočjo formalina ali sladkornih raztopin.
Za izdelavo zrcalnih površin, kakršne potrebuje znanost za svoje aparature, pa
je prinesel najnovejši čas razne zanimive novote. Tako se je izkazalo za potrebno, da bi za znanstvene namene obložili močno evakuirane steklene posode z zrcalno plastjo. Pri tem izkoriščajo lastnost katodnih žarkov, ki ustvarjajo ob svojem zadevanju na trde ploščine (n. pr. steklena ostenja cevi) visoke temperature. Če se aluminijasta plošča, ki iz nje izžarevajo katodni žarki, izdela v podobi sferičnega zrcala in če postavimo v njeno žarišče košček platina, zadostuje osredotočena toplota katodnih žarkov popolnoma, da platin ne samo razžari, temveč ga delno spremeni tudi v paro. Na ohlajenem mestu steklene cevi se usedajo potem te kovinske pare kot zrcalna obloga. Na ta način je mogoče spremeniti v paro celo kovini s še višjim tališčem, nego ga ima platin, namreč iridij in osmij.
Najnovejši proizvod v področju zrcalnih površin pa so grafitna zrcala. Prav gotovo smo že vsi opazili, da se z grafitnim svinčnikom temno otenjena papirria podlaga nalahno zrcali, zlasti če so se črte s svinčnikom malo zamazale. Ta lahni odsvit nastaja zavoljo majhnih, druga v drugo sega-jočih plasti grafita. Pred kakšnimi desetimi leti pa je kemik dr. Thiele prvič dosegel zrcalne ploščine iz čistega grafita, ki so močno odsevale. Uporabil je za ta namen koloidno raztopino grafitne kisline na stekleni podlagi, kjer se ploščice urejajo druga poleg druge v tenke plasti. Z ogrevanjem steklene plošče na 100 do 200 stopinj Celzija se spremeni grafitova kislina v strnjeno, zrcalno plast iz čistega grafita, ki se da z lahkoto rezati s škarjami. Takšne zrcalne grafitne folije se izdelujejo v debelini stotinke do treh desetink milimetra, nimajo nobenih luknjic in so nepropustne za vsak plin. So obenem zelo trdne, ker ležijo poedini grafitovi lističi kakor strešniki drug nad drugim in se medsebojno oja-čujejo. Uporabna so takšna grafitna zrcala za svetlobne filtre, elektronska okenca in električno prevodne površine pri znanstvenih aparatih.
Oniks
Oniks, ki slovi kot najpripravnejši kamen za izdelovanje kamej in gem, je prav za prav vrsta kalcedona. Odlikujejo ga med seboj ostro ločene bele ali svetlo sive ter črne, rjave ali sploh temnejše proge. Pravi ali arabski oniks ima samo bele in črne, kalcedoniks bele in sive, mnogo zaželeni sardoniks pa bele in oranžne proge.
Stari so prištevali oniks med najbolj upoštevane dragulje ,med rajske dragocenosti. Pridobivali so ga ob reki Pizonu ali Fazisu, ki je tekel skozi pravljično Kol-hido, domovino čarovnice Medeje. Ob ustju te reke so nekoč pristali Argonavti. V družbi z aniksom so dobivali dragoceno smolo bedelion, ki so jo kolhijski svečeniki s srebrnimi kleščami polagali v kadilne posode pred svojimi mrkimi oltarji. Grški in rimski kamenorezar j i so izdelovali iz plemenitega kamna čudovite kameje in geme, ki jih premnoge med njimi branijo danes zlasti v zbirkah vatikanske knjižnice ter v muzejih v Draždanih in na Dunaju.
Najznamenitejša gema, »gemma augu-stea«, iz velikega, ploščatega sardoniksa, se hrani na Dunaju. V Draždanih imajo
otiiksovo ploščo, ki meri 8 cm v kvadrat in so jo že ob prelomu stoletja cenili na 130.000 mark. V nekem muzeju v Florenci imajo pečatnik iz aniksa, ki je krasil nekoč desnico feničanskega kneza Alibala. Tudi v slovitem Gigesovem čarovnem prstanu se je bleščal nenavadno velik in lep sardoniks, ki sta ga držala dva delfina.
Izdajalec Efialt, ki je povedel Perze pod kraljem Kserksom Leonidovim junakom pri Termopilih za hrbet, je nosil na skritem mestu svojega plašča črno progast oniks kot talisman. Toda čarovna moč tega kamna je zaradi izdajstva minula, Efialta so pozneje pri Antikiri zaklali
Iz največjega oniksa, kar so jih doslej našli so italijanski mojstri izrezali znamenito »mantovansko posodo«, 15 cm visoko vazo, okrog katere predstavlja relief elevzinsko žrtveno svečanost Dragocena umetnina je 1. 1630. pri oplenitvi Mantove padla nekemu vojaku v roke, ki jo je prodal za 17 dukatov nekemu častniku. Od tega jo je kupil eden izmed vojvodov Saško-Laubenburških, pozneje je postala last vojvode Karla Braunschweiskega, ki jo je v revolucijskem letu 1330. spravil v Ženevo na varno. Štirideset let pozneje pa jo je mesto kot dedič vojvodve zapuščine velikodušno vrnilo muzeju v Braun-schweigu.
Danes predelujejo onikse vseh barv zlasti v pečatne kamne. Inicialke, grbe ali druge like režejo skozi zgornjo belo plast v temno dno, tako da nastane temna, poglobljena podoba v beli okolici Kot naj-izdatnejša najdišča oniksov veljajo še danes Mala Azija, Altajsko pogorje in neki kraji Kirgiške stepe ter Buharske. Tam ležijo dragoceni kamni kot prodovina v rečnih strugah, kamor so dospeli pred davnimi dobami, nemara na hrbtih potujočih lednikov, z bližnjih bazaltnih gora.
V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu! — Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v primeru alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili. Se mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču.
Vuk Brankovič nI bil izdajalec
V zvezi s člankom »Izdajaldc, objavljenem 31. avgusta, nam je g. Dušan Milejevič poslal naslednje pojasnilo, ki postavlja srbskega vladarja Vuka Brankoviča v popolnoma drugo luč.
Brankoviči, ki so bili stari srbski plemiči, so posedovali ozemlje med zgornjimi tokovi rek Vardarja in Zahodne Morave. Središče tega ozemlja, ki mu je po smrti poslednjega srbskega carja Uroša L (18. dec. 1371) vladal Vuk Brankovič kot neodvisen vladar, je bilo Kosovo polje z mestom Dre-nico. Vuk Brankovič je bil zet samega kneza Lazarja in kot tak je postal poveljnik srbskega desnega krila v boju na Kosovem. To krilo je potisnilo in spravilo v zmedo turško levo krilo pod poveljstvom sultanovega sina Bajazita in se je posebno izkazalo. Turkom se je pa med tem posrečilo razbiti — kljub hrabrosti Srbov — središče vojske. Tedaj sta se začela tudi obe krili umikati. Brankovič je po turški zmagi šel domov. Umaknilo se je tedaj tudi levo srbsko krilo pod poveljstvom Bosanca Vlatka Vukoviča. Bitka se je bila na Vi-dovdan 28. junija 1389 in v njej so poginili skoraj vsi srbski velikaši in sam knez Lazar. Njegova žena in ostali so vsi, razen Brankoviča, priznali turško nadoblast, Vuk pa je še vrsto let vladal kot nepomirljiv turški sovražnik. Po padcu Skoplja pa je moral tudi on podleči in od 1395 je plačeval Turkom davek. Umrl je 7. avgusta 1398 v svojem gradu Drenici.
Narodno izročilo je vrglo senco na ime Vuka Brankoviča. Srbska narodna pesem poje, da so Srbi izgubili bitko zaradi njegove izdaje. Narod namreč ni mogel razumeti, kako so Turki na pošten način mogli premagati srbsko vojsko in je v poznejših časih privedel v zvezo s tem bojem drug boj na Kosovem. V tem boju je namreč res neki Brankovič izdal vojsko despota Steva-na; tega Brankoviča so zamenjali z Vukom. Razen tega se je narodu zdelo čudno, da se je Vuk živ vrnil iz borbe, v kateri so toliki padli. Le zamenjava oseb torej in narodna razlaga so vzrok, da je narod preklel ime Vuka Brankoviča in ga očrnil s sramoto izdaje. O kakšni izdaji pa ne ve nobeno izmed takratnih podrobnih poročil o poteku boja, ki so ga našli v manastirih, in tudi ne tista, ki so bila poslana papežu in ogrsko-hrvatskemu kralju.
Dragoceni rokopisi
Ce greš v Parizu po ulici Lafifcte navzdol proti cerkvi N6tre Dame de Lorette, opaziš na desni strani prav kmalu neznatno trgovinico, ki je pa običajno zaprta z železno mrežo. Nihče ti ne ve povedati, kdaj in kako se lahko srečaš z gospodom Pier-rom Cornuaujem, lastnikom te trgovinice in edinim zapriseženim strokovnjakom za avtograme v Franciji. Mož je namreč zelo pogosto na potovanjih ali pa tudi na javnih dražbah v znamenitem hotelu Drouotu. že desetletja mu je smoter vsega življenja ta, da zbira, pregleduje in prodaja avto-garme slavnih osebnosti.
»že od leta 1893.«, pripoveduje monsi-eur Cornuau, »sem edini Izvedenec za avtograme pri vseh sodiščih in dražbah. Ni ga rokopisa kakšnega znamenitega človeka, ki bi ga jaz v kratkem času ne mogel določiti. Kako to delam? Začel sem z zbiranjem avtogramov že kot otrok. Moj oče je imel namreč isti poklic kakor jaz danes. Tako sem v dolgih letih zbral nad 70.000 fotografskih posnetkov pisave slovitih ljudi. Z mikroskopom proučujem sedaj rokopise, ki mi prihajajo v pregled in jih primerjam s posnetki v svojem arhivu.
Pri ocenitvi avtogramov- je mnogo odvisno od tega. da 11 je dotična osebnost v svojem življenju mnogo napisala ali pa so njeni rokopisi redki. Goethe je na primer mnogo napisal. Alfred de Musset bi ob isti dolžini rokopisa stal gotovo dvakrat toliko. Ne odloča torej ime, temveč število avtogramov, ki jih je nekdo zapustil. Vrstica izpod Paganinijevega peresa bi iz tega razloga stala dvakrat toliko, koliker kakšno, pismo Roberta Schumanna. A neko Goethejevo pismo šarloti Kestnerjevi je pred nekoliko dnevi na neki dražbi doseglo vendarle 31.000 frankov.«
»Kakšni rokopisi imajo ta čas največjo ceno? so vprašali gospoda Cornuauja.
»To so v Franciji nedvomno Napoleonovi rokopisi,« je odgovoril. »Za Napoleonovo pismo so v hotelu Drouotu še pred nedavnim plačali dosti nad 80.000 frankov, čeprav je obsegalo samo tri strani. Nasprotno pa iztržiš za dobro ohranjen rokopis Victorja Hugoja kvečjemu 20.000 frankov, za pet Pasteurjevih pisem so te dni plačali 52.000 frankov za neko Rous-seaujevo pismo samo 20.000, za neko pismo Richarda Wagnerja, ki je obsegalo dve
strani, 3000, za neko Wielandovo pismo na šestih straneh samo 553, za neko Zolajevo pismo okrog 1000, a za neki rokopisni Straussov valček vseeno skoraj 20.000 frankov.«
Kateri je bil najdragocenejši rokopis, ki ga je ta izvedenec sploh kdaj imel v rokah? Ne da bi niti trenutek okleval, je navedel rokopis »L'espri de lois« izpod peresa slovitega filczofsko-političnega pisatelja Montesquieja. Pri neki dražbi so ga ocenili na 500.000 frankov, a francoska Narodna knjižnica ga je kupila za 501.000 frankov. Na vprašanje, da li se danes nepričakovano še dobe kakšni dragoceni av-togrami, odgovarja monsieur Cornuau sledeče:
»Tudi danes se dogaja kaj takšnega. To. da gola naključja večinoma ne vodijo do uspeha. Nasprotno, po navadi proučujejo zbiratelji zelo natančno rodovnike in iščejo potem po krajih, kamor so se naselili pripadniki dotične rodbine. Jaz sam sem na ta način odkril skoraj 200 danes še neobjavljenih Voltairovih pisem. V stari škatli iz lepenke sem v kleti nekega gradu našel nadalje vso korespondenco med Pavlino Borghesejevo in njenim bratom Napoleonom. Ta pisma izvirajo iz časa, ko je bila Pavlina Bonapartejeva poročena še z generalom Leclercom d'Ostin, ki je pozneje umrl na Haitiju. Do danes jih še niso natisnili Tudi Lamartinov rokopis »Jo-celyna« so našli na podoben način, toda bil je že prej izšel v tisku.«
Najboljšo in menda tudi najobsežnejšo zbirko v Franciji im« danes nedvomno pariški igralec Sacha Guitry, ki se ni omejil samo na Napoleonove spominke, še pred kratkim je v hotelu Drouotu kupil zelo dragoceno pismo šarlote Cordayeve za ceno nad 50.000 frankov. V ostalem pa število zbirateljev avtogramov povsod narašča; pri čemer je opomniti, da se skoraj vsi omejujejo na rokopise, ki so nastali nekako po 1. 1500. Tudi v najpomembnejših katalogih začenjajo po navadi s Calvinom, Katarino Medicejsko in Cranachom. Rokopis tega nemškega slikarja je danes prava dragotina. Ce bi monsieur Cornuau hotel prodati njegovo pobotnico za delo na nekem oltarju v Neustadtu, bi skupil zanjo ogromno vsoto.
Križanka št. 6$
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Zellerjeva opereta, 6. del telesa, 10. riše načrte, 14. rastlinsko razmnoževalno sredstvo, 15. moško ime, 17. ljubezen, zaljubljene reči, 19. znak za kemično prvino, 20. samogovor, 23. brez volje, brez veselja do dela, do gibanja, 24. vojna (srb.), 26. igrišča, borilnice, 27. otok v Jonskem morju, 28. jezero na Finskem, 29. v mesu, 30. izpit na univerzi, 32. ena izmed razsežnosti, 34. časovna enota, 35. poljski pridelek (množ.), 37. žensko ime, 38. izgubljati življenje, poginjati, 41. vrsta kamna, 42. človek z vedikAm nosom, 43. važen del kolesa, stroja.
Navpično: i. domače živali, 2. obrtnik, 3. v zimi, 4. siten, slabe volje, 5. odpadnik od vere, od narodnosti, 6. uglajen, zlikan, i olikan, 7. pevski konj (z latinsko končni- i
co), 8. znak za kemdčno prvino, 9. mesto v Črni gori, 10. rudnina, 11. okrajšan pod-redni veznik, 12. kraj veselja in zadovoljstva, 13. kemična prvina, 16. predlog, 18. kazalni zaimek, 21. osebni zaimek, 22. moško ime, 25. predplačilo. 29. enota merila za mehansko delo, 31. osebni zaimek, 33. znak za kemično prvino, 36. veznik, 39. pol mase, 40. kazalni zaimek.
„ Rešitev križanke št 64
Vodoravno: 2. plašč, 7. le, 8. te, 9. Id, 11. osa, 13. km, 14. Rim, 16. pod, 17. Irena, 18. sir. 20. noj, 22. kg, 23. par, 25. s, d, 26. do, 27. ad, 29. klaja.
Navpično: 1. mikroskop, 2. pL, 3. leo, 4. šta. 5. če. 6. dam, daj, daš, 10. L L, 12. steza, 13. ko, 15. mir, 16. Pan, 19. Ig, 21. os, 23. pol, 24. raj, 26. D. K. (Dobra knjiga), 28. da.	*
S P O RT ,
Otvoritev teniških igrišč na šišenskem stadionu
Teniški odsek ŽSK Hermesa priredi tro-dnevni turnir za klubsko prvenstvo od 8. do 10. t. m.
Jutri, na praznik, dne 8. t. m., bo agilni te cdsek ŽSK Hermesa ovoril svoji novi t teniški igrišči in priredil ob tej priliki t( >vanje za klubsko prvenstvo v okviru p a\ 251etnice svojega obstoja.
»liški turnir, ki bo obsegal tekmovanje go-spudov., dam. mladine, gospodov v dvoje in mešanih parov, bo trajal ves petek, v soboto popoldne m 0so nedeljo. Spričo velikega števila prijavljenceiv obeta turnir postati dobra športna prireditev v znamenju ogorčene borbe za naslove klubskih prvakov.
Lanski klubski prvak Vladimir Pušenjak bo imel mnogo dela. če bo hotel tudi letos obdržati svoj naslov, kajti klubov! člani, ki so uspe in o nastopali na zadnjih turnirjih b; mu lahko še odražali naslov klubskega prvaka. V tekmovanju dam je favorit:nja gdč. Kamenško-va. vendar ji bodb ostale igralke tudi zasenče-vale nade na prvo mesto.
V	tekmovanju gospodov v dvoje je vprašanje prvaka odprto Sestave posameznih parov še n'so povsem znane, toda gotovo je, da ne bodo igrali močnejši skupaj in bodo zaradi tega borbe za prva mesta že bolj ogorčene :n izenačene. Kot dober par sta znana mladinska igralca Čcbular in Suh?r. ki bosta" gotovo odločno posegla v dogodke.
V	mladinskem tekmovanju se bodo zopet spoprijeli naši najboljši igralci, kj so na zadnjih dveh turnirjih za prvenstvo Ljubljane in pokrajine zasedli vfa prva mesta Borbe med Čebularjem. Suharjem. Tušarjem. Urbancem, Stojano\ čem in Ciglariem bodo še posebno ogorčene. Verjetno je. da bo to pot mladi Ci-g!ar presenetil vse svoje nasprotn:ke.
V	tekmovanju mešanih parov je vprašanje prvakov prav tako čisto nerazčiščeno Doslej Hermežani še na nobenem turnirju niso igrali v tej disciplin', toda pari so tudj tukaj dobro razdeljeni, tako da tucfi tukaj ne bo manjkalo dobrih partij.
Že po tem kratkem pregledu nastopajočih smo lahko prepričani, da bo hermežanski te-n;?ki odsek na tei prireditvi pokazal, koliko se je njegovo članstvo naučilo od zadnjega turnirja in koliko so napredovali posamezniki. Vstopnine za ogled turnirja ne bo.
Utrinki po svetu
Dobra labkoatletska priredite v Helsinkih
Na letošnji tretji lahkoatletski prireditvi v Helsinkih v olimpijskem stadionu je odlični Finski prvak na srednjih progah Bertil Storks-krubb dosiegel nov rekord v teku na. pol milje. Njegov čas je znašal 1:52.7; dosedanji rekord je bran i isti tekač v času 1:56,7, tako da je novi za 4 sekunde boljši. Na isti prireditvi je skušal Viljo Hino postaviti nov rekord v teku na 3000 m. Napovedal ga je, uspel pa ni. Na težkih tleh je sicer tekel izborno. nj pa izboljšal rekorda. Novi čas znaša 8:15,6 ter je samo za 1,2 sekunde slabši od njegovega državnega rekorda.
Plavalni nastopi na Danskem
Prihod jeseni je danske plavalce pognal v pokrite bazene. V Kodanju so priredili prvo
Hii\G UMON	relefOD 22-21
Danes zadnjikrat
Odlomki iz življenja nadebudnega, toda nesrečnega sina velikega mojstra nesmrtne muzike J. S. Bacha
Friedemann Bach
Gustav Grindgens, Camilla Horn, VVolf Liebeneiner, Leny Marenbach
Predstave ob 17. in 19.15 uri
MATICA	feleton £2~4J
Velika kriminalna drama iz zdravniškega življenja
Obtožujem
Prvovrstan zasedba: Paul Hartmann, Heideanarie Hatheyer in Mathias Wiemann
Zaradi izredne dolžine filma predstave na praznik in v nedeljo ob 10.30, 16. in 19. uri
KINO SLOGA	TeL 27-30
Willy Fritsch in Friedl Czepa
v zabavni komediji
Lahko dekle
Sodelujejo: Rene Deltgen, Paul Kemp in drugi odlični umetniki Predstave ob 16. in 19. uri
Bodi kmet,
študent, gospod, krema RAP1DA povsod
Mali oglasi
Opozarjamo naše cenjene ogiaše-
danes, ker jutri zaradi praznika uprava ne uraduje.
globok voziček
nov, moderne oblike, de-.	.	bele gume, prodam. Na-
valce, da prinesejo oglase za ne- slov v ogl. odd. Jutra.
deljsko številko po možnosti že stekleno vazo
lepo belo. nizko, ovalno. primemo za darilo, prodam. Naselov v oglas.
ŠPORTNI VOZIČEK t GAMAŠE
lep, zaprt, p<*3eni proda nove, usnjene, prodam. Urankar. Vrazov trg 4. Naslov v ogl. odd. Ju-23239-6 tra.	23253-6
OMARO
enokrilno. orehov furnir, darilo, primerno z® go-
M*

BRIVNA KREMA
RAPIDA
Biez mila, brez pene
P R O I Z V O D I : VAN KAI T
plavalno prireditev v kriti dvorani. Znana mojstrica v vodj Harupova je dosegla v prvi točki — v plavanju na 300 m v treh raznih legah, prsno hrbtno in prosto — nov danski rekord, ki znaša zdaj 4:28,4 minute. Na drugem mestu je bila Kirsten Ove-Petersen. ki je zabeležila čas 4:40. Inge Sorensen je zmagala v plavanju na 100 m prosto v času 1:11,1 :n na 100 m prsno v času 1:27,6. Erik Christo-phersen je zmagal v plavanju na 300 m prosto v času 3:40,5 min.
*	Paul Daimler 75letnik.
Dne 13. septembra t. 1. bo dovršil gradbeni svetnik Paul Daimler 75. leto starosti. Paul Daimler je najstarejši sin velikega nemškega ponirja Gottlieba Daimlerja. č'gar zvest so-trudnik in desna roka je bil od rane mladosti Z imenom Paula Daimlerja je povezanih veliko število pomembnih tehničnih izumov na področju avomobilne in motorne industrije.
V Berlinu sta pred 12.000 gledalci nastopila dosedanji prvak poltežke kategorije Richard Vogt. m prvak iz leta 1941. Heinz Sei-d e 1 v borbi za naslov prvaka Nemčije v boksu v poltežki kategoriji. Po 12 kolih je moral dosedanji prvak Vogt priznati premoč svojega izzivatelja ter mu prepustiti naslov prvaka. Seidel je zmagal po točkah.
Znana atletinja Herma Bauma je v nedeljo na Dunaju zalučala kopje'44,42 m daleč ter s tem metom dosegla letošnji najboljši rezultat v Evropi. Bržkone je to obenem najboljši izid na svetu sploh.
GOSP. POMOČNICO pridno in p,»Steno, za vsa hišna dela sprejmem takoj. Hrani in plnča ao'ora. Na.<-'ov v oglasnem odd .Tutra.
2055 la GOSP. POMOČNICO sprejme tako i Tomaž Mencinger, Sv. Petra c. 43.	23158-la
DOBRO LIKARICO za moške ln damske obleke. iščem. Naslov v ot;l. odri Jntr-. 23244 ia
VEZALKO in raznašalko cvetlic ta. koj sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutrn 23218-la
P«STREŽNICO pridno in pošteno za dvakrat tedensko, sprejmem. Naslov v ogl odd. Jutra.	23173-la
PERICO za pranje 50 malih brisač dnevno, iščemo. Naslov v ogl. odd. Jutra 23183 la
GOSPODIČNO
mlajšo. za trgovino ta koj sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kontrol*, 23249-1 a GOSPODTČNO k 4-letnpmu otroku za nekaj ur dnevno, sprej mem. Naslov v osi odd, Jutra.	2327l-la
spoda in moderni 5-cev. ni radio, prodam. Rožni dolina cesta n. št. 12.	232566
KLAV. HARMONIKO , prvovrstno, prodam. Re-nem odd. Jutra 23202-6 j gistri. vsi akordi, kov
MOŠKO KOLO
temnomodro suknjo. Jopič in klobuk, prodam. Rožna ul. 8. 23225-6
MOŠKO KOLO dobro ohranj.eno. prodam Moste. Pokopališka j ti"?'
14.	23224-6 sf,~1-
OSEBNO TEHTNICO
ŽENSKE ČEVLJE
fkoro nove. št 38. zame njam za št. 39 Naslov v ogl. odd. Jutra 23190-6
GLOBOK VOZIČEK dobro ohranjen, prod m Zuccato. Gosposvetska c.
23191-6
MOŠKO KOLO
(130 kg), prodam Selen -burgova 6-1. vrata 12
23226 6
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno pro-
; dobro ohranjeno. pro ! dam. Predj-m^ka 25-1 — Ogled dopoldne. 23192-6
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, dobre
dam. Istotam prodam pe	^odno prod;,m
x:„„	Ho MOV v
Danska plavalka Karin M. H a r u p je postavila nov danski rekord v plavanju na 300 m prsno, hrbtno in prosto v času 4:28,2 minute.
Nemška teniška prvakinja Ruth T h i e m e n je nenadoma umrla v Hannovru. Lani sii je ta igralka osvojila prvenstvo dam in mešanih parov.
Tekmovanje za hrvaško nogometno prvenstvo se je pričelo v nedeljo, in sicer z naslednjima dvema igrama: HAŠK je premagal Concordijo z 1:0. Z enakim izidom je tudi moštvo Železničarjev dobilo tekmo proti državnemu prvaku Gradjamkenuu
Švedski rekorder na tekališču Arne Andere-son je premagal v Moimoju Gundarja Haegga v teku- na 3000 m v času 8:20,8 minute. Haegg je bil tako poražen sedmič in je to pot pretekel omenjeno progo v časa 3:22,4 minute.
Zapovedi ob alarmu
Oddelek za letalsko zaščito v Trstu je Izdal naslednje zapovedi za zaščito ob letalskih napadih:
1.	Kdor se poda v zaklonišče, se ne sme ustavljati ob vhodu, kajti vsakdo ima pravico iskati zaščite pred napadi iz zraka.
2.	Nihče ne sme zapustiti zaklonišče, dokler ni dano tozadevno znamenje. Odhajati je treba v redu in miru ter paziti, da ne nastane gneča.
3.	Kajenje v zaklonišču je prepovedano. Bolni ljudje lahko trpijo zaradi tega, kajti spričo kajenja se zrak hitreje porabi.
4.	Prepovedano je voditi v zaklonišče pse in druge živali.
5.	V zaklonišču ne sme nihče hoditi sem in tja.
6.	Prostor za prvo pomoč mora biti svobodno dostopen, kajti vsak trenutek se lahko zgodi, da pripeljejo vanj ranjenca ali bolnika.
7.	Nihče ne sme jemati s seboj večjih kosov prtljage. Dovoljeno je prinesti v svežnju samo dragotlne, enkratno perilo, odejo, krožnik in posodo za hrano.
8.	Nihče ne sme zavzeti več prostora, kolikor mu je potrebno. Stranske klopi v zaklonišču smejo zasesti samo pohabljen, ci, stari ljudje, žene in otroci.
9.	Treba se je ogibati vsega, kar lahko povzroči zmedo. Predvsem se ne smejo razširjati vznemirjajoče govorice. Na bližnje je treba vplivati čim bolj pomirjevalno.
10.	Treba je pokazati postrežljivost do bolnikov, oslabelih, otrok in žen, invalidov itd.
11.	Dolžnost vsakogar, ki pride v zaklonišče, je paziti na to, da ostanejo naprave v zaklonišču nepoškodovane.
VA.TENCA
ali vajenko vzame knji parna Uč;teljske ti*kirne Potjo J nižja gimnazija tečajnim izpitom ali me ščansko šolo z za vršnim izpitom	23188-44
MRČES IN GOLAZEN
uši, stenice, bolhe, ščur ke, molje, miSi, podgane voluharje in bramorje, za nesljivo pokončate s stru pom, ki ga dobite v droge riji KANC, Židovska ulica 1
22393-6
PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstran Alba krema. — Drogeriia KANC, Židovska ulica 1
22394-6 VOLNENO BLAGO
za moški plašč in oble. ko prodam. Zibertova-uli«a 25-1.	23103.6
KUHINJSKE MIZE in stolčke dobite po ugodni ceni v trgovini »Ogled* Mestni trg 3,— (vhod skoai vežo).
23118-6
6 rjuh
in 2 blazini s perjem, vse dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglas nem odd. Jutra. 23119-6
SOBNO KREDENCO veliko, z marmornato ploščo, prodam aa 2000 lir. Naslov v ogl. odd Jutira.	23120-6
ČREŠNJEVO DEBLO ležage, 7 m dolgo, zame njam za drva, ev. tndi prodam. Ogled Erjavčeva cesta 14.	23050-6
STOJEČO BLAGAJNO trgovsko pisarniško, prostorno. v krasni izdelavi, toror-nifto preizkušeno, ognjavamo s tajnim tresorjem, prodamo Interesenti naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Tresor« 23051-6 ELEKTR. MLIN za kavo ali Ječmen, >Fa varit« znamke. lU Ke — prodam. Naslov v ogl; nem odd. Jutra. 22955-6
SPALNICO in Jedilnico prodam. — Ogled od 9. do 10. ure dopoldne. Naslov: Sv. Petra n. 2. levo. 23165-6
PRODAMO: športno kolo. štrapaiono kolo in dve damski ko. lesi. Kolesa «o prvovrst nih mairi.lt. ohranjena kot nova. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. vhod skozi vežo.
23121.6
JEDILNI KIS
si lahko sami pripravite. Navodilo dobite v dro-geriji Kane, Židovska 1.
23133-6
BLAGO
za damski športni plašč ali kostim, modro, pred vojno, rožasto svilo za žensko obleko ali haljo, blago Za moško bleko— ugodno prodam. Ogled od 12. do 15. ali od 18. naprej. Celovška 49.1.
23139-6
čico 'štedi kurivo«. Na slov v ogl. odd Jutra.
23238-6
RADIO
prod-im za 18 000 Ur. Na-slov v ogl odd. Jutra.
23227-6 GRUDEN-MALOVA Tgcdovtna v polusnju, Tav*ar, Jurčič Kronika. Zgodbe <-v pisma in dr. ter o'fa'n: <=troi *Rem;n<? ton«, model 30 s stavnim decimalnim tabola-torlem. naprodaj. B»>ži. grad 3-1.	23228 6
RADIOAPARAT moderen. z jeklenkami 4 + 1. Drodnm. Naslov v Ogl odd. Jutra 23234-6
ŠIVALNI STROJ zamenjam za rad o. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23222-6
DAMSKI PLAŠČ
črn, plišast, skoro nov za srednjo postavo. ugodn0 prodam. Naslov v oglas nm odd. Jutra. 23214-6
15 m KOTENINE rjave in belo črtasto blago za posteljno perilo — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 23215-6
MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo, malo nošeno. starn blago, pred r, m. Ogled pri krojaču Vrblncu. Vidovdanska c. 20.	23217-6
GLOBOK VOZIČEK kot nov, predvojni avto-model. debele gume. — proda mea 6000 l;r. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23219-6
ŠPORTNEGA BLAGA
l'/t m za plašček ali za pumparice in temno črtasto blago za moško obleko s kompletno podlo, go prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23213-6 ŠPORTNI VOZIČEK
predvojni. zelo dooro ohranjen. ugodno prodam. Ogled Mobormetan. Celovška 38 23208-6
GOJZERJE otroške, p rima nove. St. 31-32, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23200-6
SUKNJO IN PLAŠČ črno oeiroma temnosiv za srednjevisoko moško postavo, ugodno prodam. Trnovo, Stranska pot 13 Vprašati od 13. do 17.
23210-6 OTROŠKO STAJICO v dobrem stanju, ugodno prodam. Sk&za, Janševa ul. 2., Šiška.
23174-6
PREPROGO
Pirot 4.20x5.30 m edinstven vzorec, primemo za večji salon, sejno dvQ rano itd., prodam. Na ogled v trg. »Umetnost«. Kolodvorska 30. 23176-6
DOBRO BLAGO Za moške obleke, prodam Ogled vsak dan od 1. do 2. pop. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23177-6
ZIMSKO SUKNJO mošiko. malo rabljeno, predvojno, za večjQ osebo ln žensko kolo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled samo od 8. do 15. ure.	23178-6
4 KOZE plemenske, s 4 odrasslimi mladiči, pa-odam. Kolodvorska 35. dvorSče.
23205-6
PUMPARICE
čm suknjič, usnjen površnik. vse predvojno blago, prodam. Rogelj,— Florijanska 27-H. desno.
23195-6
LEPO PUNČKO
Igračo (celuloid) 52 om veliko in otroško košaro na stojalu, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23199-6
RADIO
cevni »Amerikaner« z rezervnima žarnicama, brezhiben, prodani za lir 8000. Ogled med 18. in 20. uro. Aleševčeva 22 — trgovina Marolt. Šiška.
23201-6
ogl. odd Jutra.	23193-6 OTROŠKI VOZIČEK
glo"ook. poceni prodam. Tome. Malgajeva 10-T
23194-6
KLAVIR
ugodno prodam.' O^led dn^ovomo Ponudbe na ogl odd Jutrn pod
»Petroff. 23184-6 OTROČKI VOTICEK globok. Dredvolni material. avtomod<»l. prodam. Prnrekar Kettejev^ 7.— Šiška.	23179-6
GO-TZARTCE št. 41. obnoScn deftii ol-v;. bel volnen t al o rabMen pulover, svileno moSko ovratno ruto. pli Sfv=t ovratnik dtra-o za deklico. volneno kapco in šoorten rjav klobuček predam. O^led od 2. ure <*aHe Naslov v ogl "<1d Jutra.	23180 6
PRODAM Brehm: življenje živali I.—IV.. orig. vez., slovenska izdaja, kot nov za 1200 lir. Ponudbe na ogl odd Jutra pod
»Slučaj. 23182 6
Ležalni stil
je del vašega življenja in zdravja. Oglejte si ga pri meni. Revnejši bolniki in upokojenci popust. RUDOLF ZOBE, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12
ŠIVALNI STROJ
nov, pogrezljiv »Singer«. prodam. Šiva naprej in nazaj. Tovarniška 29 — (trgovina).	23250-6
RADIO HORNIFON ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23248-6
KOLESI damsko in moško s skoraj novimi gumami in 2 tricikla z novimi gumami, ugodno prodam. Merkur. Puh ar Jeva 6.
23276-6
TRICIKEL
močne konstrukcije, nove gume, nosilnost 400 kg, proda mehanik Ambrož. Dunajska št. 71.
23245-6 ŠPORTNO BLAGO za moško obleko in črno blago za damsko obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23246-6
2 TRICIKLA s popolnoma novimi ba-lan-gumami. ugodno pro dam. Merkur. Puharje-va 6.	23275-6
STRUŽNICE 2 novi in 2 rabljeni,— kompresor in različno drugo orodje, zelo ugod. no prodam. Merkur Pu-harjeva 6	23272-6
PISALNI STROJ Adler. v kovčku, ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd Jutra. 23268-6
MOŠKO SUKNJO temnosivo zimsko, zamenjam za novo ali dobro ohranjeno damsko ali moško kolo. Iz prijaznosti na ogled v trgovini Peko, šelenburgova 4.
23269-6 PISALNI STR«J čisto nov, portabel in nekaj krasnih dragocenih daril, ugodno prodam. Ogled na Zaloški cesti 51-1. poleg šole v Mostah.	23266-6
MOŠKO KOLO še v zelo dobrem stanju prodam. Istotam naprodaj dobra »Michelin« guma. Poizve se v Kolodvorski 27.	23258-6
MUHE brenclje, komarje, bolhe, uši. stenice in vso drugo golazen v hiši, skladiščih. v vrtu in na polju pokončajte s strokovno sestavljenimi sred-stvL Inž. Prežel j, Wol-fova Ul. 3. 23255-6
čeg. Naslov v ogl. fvM Jutra.	23257-6
KUPIM
vsakovrstne knjige za last no kniižnico. Ponudbe z navedbo knjig in cen na ogl. odd. lutra pod »Bibli ofil«	22S33-7
RJUHE. KAPNE in blazinske prevleke ter drugo posteljnino kupuje stalno Hinko Privšek. Ko lodvorska 7.	22747-7
v^RECE
različne, rnta od ambaiaie. stalno kupuiem. Podbevšek Filip Šiška Obirska 4.
20621 7
LJUBLJANSKI ZVON.
tudi posamezne kn>ige, kupim. Ponudbe na ogl. odd lutra pod: »Liubljanski Zvon«.	22834-7
ZNAMKE, kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi preko-morske in pokrajinske, ku pim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Znamke«.
2283V7 KRZNENE PLAŠČE lisičje boe, dobro ohra njene, kupuje krznarstvo Rot. Mestni trg 5. Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo.
J-401-7
STEKLENICE
različnih vrst. kupujemo Dobro plačamo. Na Vašo želio tih prevzemamo na domu. B. Guštia, Vodni kov trg 2.	J-318-N-7
KUPIM dve sedlarski Arm-štep mašini razred 45. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23114J2
KOLOVRAT
uporabljiv, kupim. Po. nudbe s ceno na oglasni odd Jutra pod
»Kolovrat« 23242-7 DAMSKO KOLO moderne oblike, novo ali dobro ohranjeno — kupim. Ponudbe n, ogl odd. Jutra pod
»Spcmo kolo« 23212-7 FOTOAPARAT Leico. Konta*. Retno ali slično in lep krznen plašč, kupim. Naslov v Ogl. odd. Jutra. 23273-7
DAMSKO KOLO brez gum. kupim ali zamenjam za protivrednost. Florijanska 13-111.. desno, zadnja vrata.
23259-7
BLAGO
2 m svetlorjavega in 2 m svetlozelenega za kompletiranje daanske obleke kupim. Ponudbe Rožna, ulica 5 (priti.).
23260-7
KUPIM
čiste buteljčne vinske steklenice po najjbollših cenah. V. Braz. Medvedova ul. 7.	23264 7
TRGOVSKI LOKAL,
v zvezi s pisarno, ali pisar no v rvezi s skladiščem, v središču mesta, iščem za takoj. Posredovalci dobro na-eraieni. Hinko Privšek. Ko lodvorska 7.	22761 17
Posest
KOMPLEKS
zemljišča cca 4000 kv. m, za industrijske svrhe oz. tvori šest krasnih stavb_ nih parcel — tako j prodam po 140 lir za kv. m. Zemljišče leži na severni strani LJubljane, oddaljeno le 5 minut od tramvajske postaje. Samo resni kupci naj se javijo pismeno na ogl. odd. Jutra pod »Nadvse ugodno« 23084.20
KupSin večjo množino
starih opranih in čistih cunj
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »CUNJE«. J-1405-I
m
STAREJŠI G«SPOD
soliden, išče opremljeno sobico s prostim vhodom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Stalno« 23164-23a OPREMLJ. SOBO ali kabinet išče gospodična v bližini Vrtače ali Gradišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Prijazna« 23204-23a OPREMLJ. SOBO elegantno, v centru išče samec proti zelo dobremu plačilu. Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod ->Re. den in soliden« 23274-23a
OPREMLJ. SOBICO najraje v bližini univerze iščem za takoj. Plačam naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podčastnik« 23267-23a
MLAD GOSPOD
postaven, izobražen, želi spoznati simpatično da. mo radi ženitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Temperament« 23221-25
NALIVNO PERO
(drag spomin) sjn izgubil po poti Dunajska—Linhartova — Žale—Moste. Najditt>li na; pa vrne proti visoki nngm.1: v Tobačni ul. i(J.	23080-37
lOO.UOO LIR Kapitala položim v dobro vpeljan obrat ali trgovino. Po-Irobnc oonudbt- na ogi. odd. Jutra po^
»Soudeležba« 23072-37
VAŠE ROKAVICE
in usnjene čevlie, vse izdelke iz usma barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižu ceni. Džemal Hai rula. Mestni trg 11.
J-340-N 37
Prevodi, prošnje, prepisi. razmnoževanja informacije
»SERVIS BIRO«, Šelenburgova ulica 4 telefon št. 2109
IZGUBILA SEM
včeraj t. j. torek, pri Šentjakobfkem mo t,u j volneno jopico. Pošten I najdi tel i naj jo odda j proti nagradi v gostilni j Semrajc. Sv. Križ.
23241-37 VOLNENO JOPICO zeleno, sem izgubila v to rek od Medvedove po Malgajevi. Celovški. Blei-weisovi, Erjavčevi v Rož. n0 dolino. Pošten najdi teli naj jo vrne proti nagradi Medvedova 14-11.
23237-37
ZATEKLA SE JE
mlada bel o-črna psica.— Nahaja se: Celovška 126 III. nadstr. desno.
23206 37 OSAMLJENO «SEBO lepega značaja, sprejmem v dosmrtno oskrbo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod	»Ugod-
ni pogoji« 23207-37 IZGUBIL SEM listnico na Marijinem trgu z večjo vsoto denarja. o-ebn0 izkaznico ter drugimi dokumenti na ime Skvarča Franc. Najditelja prosim, naj odda proti dobri nagradi pri Stržinar. Skof.la ul. št. 1	23175-37
NEKDO Z VRHNIKE je pustil v knjigarni Uči-teljske tiskarne v Ljubljani listneo. Pozivamo ga, da se zglasi istotam. S seboi na i prinese potrdilo županstva o istovetnosti.	23187-37
PROSIM OSEBO ki Je v nedeljskem Jutru oglaševala z.i razkuževi-nje stanovanj., pod značko »Diskretnost« naj dvigne pismo v oel. odd. Jutra.	23186 37
NAOČNIKI črno obrobljeni so bili najdeni v nedeljo zjutraj na poti proti Rož-n:ku. Dobite jih v tivolskem gradu. r>ritl;čie levo	23247 37
ZLATO ZAPESTNICO ki mi je drag spomin, sem izgubila v torek od Štepanje vasi po Hrad -C-kega cesti do Strel iške ulice. Poštenega najditelja prosim, da j0 vrne i>roti dobri n: 3	Na-
slov v ogl. odd. Jutra.
23254-37
Dotrpel je moj dragi mož, sin in brat, gospod
Sveten NIkcmc
poročnik bivše jugoslov. vojske
Pogreb bo v petek 8. t. m. ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Risan, Boka Kotorska, žalujoča žena VERA; STE VAN, oče; BOŽO, brat in ostalo sorodstvo



ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili pokojno gospo
Marijo K^važlč
k večnemu počitku, ji poklonili cvetja in vence, vsem, ki ste ji na kakršen koli način skušali v bolezni lajšati njeno trpljenje, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 14. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Frančiška v šiški.
Ljubljana, 6. septembra 1944.
Žalujoče rodbine: KOVAČIČ, JAMNIK, ŠMID, VODEB
Umrl nam je po kratki muke-polni bolezai nadvse ljubljeni soprog, skrbni oče, fctari oče, brat, stric in tast, gospod
JOSIP ©GE1NEC
bivši postrešček in hišni posestnik v Ljubljani
Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek 7. septembra 1944 ob 1/2 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb
FRANČIŠKA roj. GRMEK, soproga; JOSIP, STANE, ALOJZIJA, poroč. DRGANC, FANI por. PERIC, otroci: DANO PERIC in IVAN DRGANC, zeta; TILKA in LEOPOLDINA snahi; BORIS, DANCI, SLAVKO, IVO, 1 BREDA, vnuki in vnukinja — ter ostalo sorodstvo

m
-t
Ml -.'■t
Pi
Herbert Steinmann:
39
Žena za stekleno steno
Roman
Rudersdorff so iskreno zahvalil, takisto tudi za prijazno čestitko ki jo je izrekal Renken. Potem se je obrnil k nevesti.
»In zdaj, Analiza, imaš besedo! Opravi kratko in brez bolečin. Saj je bila tvoja misel, da morava itd semkaj.«
Mladenka je zardela kakor mak, nato pa Re je ohrabrila in pogledala lisi Dainnow naravnost v oči.
»Veliko krivico sem delala vam in Rolfu s svojim ljubosumjem, gospodična Dan-now — danes se kesam iz vsega srca. Ali mi morete odpustiti, in tudi vi, gospod Renken?«
To priznanje je bilo tolikanj prisrčno in toplo, da je lise Dannovv svoji poklicni to-varišici takoj pomolila rolko:
»Pa bodiva spet dobri, Analiza — kakor sva bili prej. Kdor se zna za tovarišico tako viteško postaviti kakor ROlf Rudersdorff, bo tudi izvoljenki svoijega sarca vse življenje dober tovariš!«
Tudi Renken se je s prijaznim nasmehom sklonil proti dekletu.
»Kjer je ogenj, je tudi dim, in kjer je ljubosumje, je tudi ljubezen — povsem brez ljubosumij a pač ne gre!« je rekel, ne-
hote misleč na to, kako težko se je bil sam premagal, da je potlačil v sebi ljubosumje na drja. Petra Langeja.
»In zdaj torej odpotujeta?« je lise Dannovv nadaljevala, v tem se je spomnila Liideckeja, ki je sedel v svojem kotu in jih tiho opazoval. »Kako — aili smeta? Vama je kriminalna policija dovolila?«
»Telefoniral sem ji in jih kratko in malo vprašal,« se je Rudersdorff zasmejal; »strogi gospod kriminalni svetnik nama je dovolil, s pogojem, da jaiviva cdlj in trajanje poti.«
lise Danow si ni mogla kaj, da ne bi V2sdihnila.
»Blagor se vama — a saij vama privoščim. Želim samo, da bi šlo še naprej vse po sreči.«
Rolf Rudersdorff se je znova veselo in močno zasmejal.
»Oh, nekako bom že prepričal očeta in mater svoje Analize, da je najbolj pamet--tn če riasta hčerko pod moje dosmrtno nadzorstvo!«
Analiza Rometrjeva mu je šaljivo zagrozila s kazalcem.
»Ali pa tebe pod mojega!«
Rudersdorff jo je smehljaje se pogledal.
»Nu, to bova sčasoma dognala, Analiza.«
lisi Dannow ie bilo še nelkaj na jeziiku.
»Kaj vama je dal ravnatelj H&ssberg
dopust? Prav za prav bi bila morala vprašati tudi njega.«
»Sva ga, lise,« je zmagoslavno odvrnil Rudersdorff, »telefon je pač res imenitna iznajdba. Dal nama je dopust — do preklica, kakopak, če bi slučajno prihodnje dni vendarle igrali. Sicer pa je bil zakupnik naših talentov pri aparatu dokaj živčen in kratek, tako nasajenega ga zlepa ne pomnim.«
»Nu,« se je Renken oglasil, »dovolj hudega je preživel zadnje dni. Taka reč zdela človeku živce.«
Ruderfsdoff je zmajal z glavo.
»Zato mu še ne bi bilo treba padati iz vloge. Najprej me je celo zamenjal s kriminalnim komisarjem Bamkejem in je bil zelo nejevoljen, ko je 9lišal da kličem jaz, ne on. Ima pač vsak človeik svoje posebne skrbi. Jaz,« je rekel in vrgel oči po veliki uri na nasprotni steni, »sem na primer v skrbeh, da ne bi zamudila vlaka, če bi še naprej takole kramljala. Bo menda le najbolje, da se posloviva.«
Slovo je bilo z vseh strani kar najpri-srčnejše. lise Daimow je zamišljeno zrla za srečno dvojico, ko je izginjala skozi vrtilna vrata.
»Blagor se jima, Heinz — njuna pot je vsa ravna in sončna. Midva pa, kdo ve, kaj naju še čaka? Tako neznano mi je pri duši, če pomislim na uganke okrog naju,
M so še vedno nerazrešene, in na — nevarnost, o kateri je Hanke govoril.«
Heinz Renken jo je rahlo pobožal po roki
»Naj pride kar hoče, dušica, preborila se bova do konca. Zdaj naju ne loči več nobena stvar.«
lise Dannovv ga je nekam plašno pogledala, kar ji je bilo drugače tuge. »Tudi to, da je tvoja mati v Hagenbriicku, Heinz, mi dela skrbi. Bojim se, da sem bila davi preveč drzna proti nji. In zdaj je ni nazaj, še zmeni se ne zate. Kdo ve, kaj kani proti meni!«
Mladenikina potrtost se je nehote lotila tudi Heinza. Skomignil je z rameni.
»Človek nikoli zanesljivo ne ve, kaj mati kani, kadar si je vtepla kako reč v glavo ----
V tem se je mahoma prekinil in prestrašeno vrgel oči na močan zelen voz, ki je tisti mah ostro zavrl pred hotelskim vhodom.
Heinz Renken je poskočil.
»Evo, mo<j oče prihaja!«
In že se je pokazala med vrtilnimi vrati vzravnana postava Remkena starejšega. Brez ovinkov je krenil proti dvojici.
»Pozdravljen, Heinz — gospodična Dan-now, če sem prav uganil? Osebno me veseli, da se z vami seznanim. Mojo ženo je res da nekoliko manj veselilo, kakor kaže.«
Naglo je segel v žep lahkega površnika in izvlekel brzojavko.
»Evo, sinko — kadar tvoja mati takole brzojavlja, je zanesljivo ogenj v strehi In tako sem pustil delo in sem prihitel semkaj. Mimo tega moram govoriti z Langejem, pa tudi s teboj, Heinz. Vraga, podjetja ne smemo pustiti kar tako v nemar — delat je treba, pa da ?e svet podira. Razen tega bi rad veddar že vedel, kaj se je tu vse zgodilo.«
Heinz Renken je vzel brzojavko. Da, ta ni obetala nič dobrega:
»Spoznala gospodično Dannovv Pridi takoj! Navzočnost nujno potrebna! Konstan-ca.«
Heinz Renken je stisnil ustnice. Očitno je bil o, da se obeta boj, hud boj. Kajti, če mati ubira tako odločno struno in morda postavlja celo ultimat tedaj ni misliti, da bi se ji oče postavljal po robu. Toliko je vedel iz skušnje.
»Ali ne bi vsaj sedel, oce?« ga je poprosil.
Renken starejši se je spustil v naslanjač.
»Najprej bi rad vedel, kje je mati Ali je tu v hiši?«
Oči so se mu zapičile v zlati obroček na sinovi roki.
»Zaročena sta torej tudi že — nu, ta bo lepa!«
Schriftleiter • Urejuje: Davorin Ravljen —
Ftir das Konsorthun »Jatro« als Verlag - Za tfekarnarja: Fran Jerao — FOt den
konzorcij »Jntra« kot izdajatelja: Stanko Virant — FBr »Narodna tiskarna A. G.« als DrneksteUe — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot ~	-Za inseratni oddelek odgovarja: LJnbomat VoIU6