/'oJtnina pfczćcz/ia ts (roć&Lst/?r. Glasilo Obi. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik Vili. V Ljubljani, dne 21. februarja 1928. 6. številka. Zakaj je potrebna enotna organizacija. (Nadaljevanje). 11. Konkretni predlogi za likvidacijo društev. Zdaj, ko smo si ogledali od vseh najrazličnejših vidlikov potrebo po enotni organizaciji slovenskega poštnega uslužbenstva, pristopimo h konkretnim predlogom, kako in na kakšen način naj bi se Izvršila likvidacija sedanjih druš-tev in spojitev z Oblastno orga-nizaciijo. Gotovo je v teoriji lažje razlagati in dokazovati po eni strani potrebnost skupnosti in solidarnosti, po drugi strani pa škodljivost lin nesmiselnost sedanjega stanja, kakor pa vse te težke probleme in ukoreninjene tradicije praktično izvesti. Treba je računati z občutljivostjo sedanjih društev in njenih funkcionarjev, z nezaupanjem ene stroke našega stanu do druge stroke, z nerazumevanjem bistva in pomena organizacije od strani velikega dela članstva in še s sto drugimi okolnostmi. Danes se hočemo ozreti na tiste okolnosti, ki so nujno zvezane z likvidacijo seda-njih društev lin s spojitvijo teh društev z enotno organizacijo. Ta vprašanja so: a) Kaj se zgodi s premoženjem sedanjih društev? — b) Kakšna 'članarina naj se določi za enotno članstvo OPO? — c) Kaj bo s sedanjimi krajevnimi skupinami uradniškega in neuradni-škega društva? — Poleg teh glavnih vprašanj je sicer še mnogo postranskih, manj važnih vprašanj, ki pa se končno izkažejo, da so z enim ali drugim gornjih vprašanj v pogojni zvezi. Zato premotrimo po vrsti gori stavljena vprašanja. a) Kam s premoženjem sedanjih društev? Pri denarju je vsak najbolj občutljiv. Lahko je najboljši prijatelj, pa če te enkrat potipa za denar, že ni prav. S tem argumentom, češ da si hoče OPO prilastiti denar sedanjih društev, tudi najbolj nastopajo nasprotniki te združitve. Žalibog je med poštnimi uslužbenci silno dosti takih, pri katerih se vse lepe besede, vsa prepričavanja, vsi dokazi zrušijo v nič, če pride med nje en sam človek, pa jim reče: pazite se, ne verjemite mamljivim vabam, samo za vaš denar jim gre! Proti zlobnosti in proti neumnosti mi zdravila. Zato zlobnih in neumnih tudi mi ne bomo skušali pregovoriti. Govorimo pa tistim, ki so dobre volje in dovzetni za pametno in pošteno besedo. Že pod točko 7 teh izvajanj smo jasno im nedvoumno izpovedali: Oblastna organizacija niti ne želi niti hoče niti namerava prilastiti si ne uradniškega ne slu-žiteljskega denarja. Naša organizacija je idejna ustanova in niti ne vpraša, koliko denarja ima to ali ono društvo. Komur je za denar, ta je materialist in ne spada v organizacijo, katere temelj, zid in streha je ideja. Zaradi OPO si lahko uradniki med seboj razdele denar uradniškega društva in nižji uslužbenci denar njihovega društva. Lahko razdele, lahko podarijo, lahko zažgo ali kar hočejo. Ce se OPO sploh vtika v vprašanje pre-motžemja obeh društev, storil to samo toliko in zato, kolikor smatra za svojo dolžnost, da svetuje najboljšo uporabo tega denarja. Društvo ptt. uradnikov lin Osr. društvo nižjih uslužbencev naj se razpustita. Njihovo članstvo vstopi direktno v OPO, kar je faktično že izvedeno. OPO se reformira toliko, da ustanovi pod svojim območjerff poleg že obstoječih odsekov še uradniški odsek in odsek nižjih uslužbencev. Ta dva odseka bi imela in upravljala premoženje bivših svojih društev. Kaj bi napravili uradniki in nižji uslužbenci s tistim denarjem, o tem bi odločali samo uradniki in nižji uslužbenci oziroma uprava njihovega odseka brez vsakega vmešavanja, odločevanja in sploh brez vsakega vplivanja od strani OPO. Uradniki bi najbrže uporabljali ta denar za poglobitev stanovske zavesti, za sestanke, za brezobrestna posojila itd., nižji uslužbenci pa najbrže za podpore. S tem bi bila tudi najenostavnejše rešena glavna naloga in edina upravičenost obstoja društva nižjih uslužbencev, ki naj bi se pretvorilo tudi po imenu v podporno društvo. Kolt takemu mu je pa obstoj zasiguran, če naloži svoje sedanje premoženje kot nedo-tekljiv fond njihovega odseka. Samo od obresti in vsakoletnih prireditev lahko vzdržuje podpore v nezmanjšani meri, ne da bi članstvo še kaj prispevalo v tisti fond. Ta način rešitve bi bil najenostavnejši, pa tudi najpravičnejši. Potem je vse eno, ali je premoženjska razlika med obema društvoma velika ali majhna1, ali prinese seboj kdo dosti denarja ali malo ali nič. Ako bi pa nižji uslužbenci še ne zaupali, pa lahko obdrže ozir. ustanove podporno društvo kot čisto samostojno društvo, le strokovno in stanovsko bi bili organizirani v enotni organizaciji. Na vsak način ostane sedanje njihovo premoženje do zadnje pare še nadalje v njih rokah v popolno in izključno uporabo. Razen seveda, »ko bi sami od sebe, prostovoljno prinesli neki znesek s seboj v OPO. Tega pa ni pričakovati. b) Kaj pa s članarino? Gotovo je idealno in pravično, da velja v enotni organizaciji' načelo: enake pravice, enake dolžnosti: enake podpore, enaki prispevki. Članarina bi torej morala biti praviloma za vse enaka. Ta teza pa naleti v praksi na skoro nepremostljive težkoče. To se pravi, za treznega, preudarnega člana, za pravega organiziranca prav nobene težkoče, toda računati moramo, na večino članstva', kateremu ne pritičejo zgornji prilastki. Danes plačujejo uradniki po 10 Din, nižji uslužbenci pa po 6 Dim članarine na mesec. Uradniki dobivajo za to članarino »Poštni glasnik«, nižji uslužbenci pa podporo v slučaju bolezni. Nižji uslužbenci plačujejo za enkrat list še posebej. Od 700 članov nižjih je danes naročenih na list že blizu 500 članov. Ti plačujejo torej po 8 Din na mesec. Ker bo po novem itak vsak član dobival »Poštni glasnik«, naj bi se uvedla enotna članarina po 8 dinarjev na mesec. Nižji uslužbenci 'bi torej plačevali toliko kakor doslej, dočim bi se za uradnike znižala članarina za 2 Din na mesec. Rešitev je torej zelo enostavna, pa kaj, ko pa naši ljudje niso tako enostavni. Takoj bodo zopet intrige vmes. Zato si oglejmo še kompromisno rešitev tega vprašanja. V naši organizaciji so nekatere skupine uslužbencev, ki dajo organizaciji neprimerno več dela in sitnosti kakor druge skupine. V uradniškem društvu je enotna članarina 10 Din na mesec. Lepo, da je enotna, vendar je ta znesek za pogodbene poštarje in za dnev-ničarje prevelik. Ne samo zato, ker imajo ti manjše prejemke, ampak tudi zato, ker dajo organizaciji mnogo manj opravka kakor po kategorijah razvrščeni uradniki. Vsi glavni posli: napredovanje, premestitve, upokojitve, dopusti 'itd. vse to ne pride pri pog. poštarjih in pri dinevničarjiih nič v poštev. Zato mislimo, da bi bila tako za OPO kakor za uradnike in nižje uslužbence sprejemljiva baza dvojne članarine, ki naj bi znašala za uradnike L, H. im III. kategorije po 10 Din, za pogodbene poštarje, dnevničarje, zvanič-nike in služitelje pa po 7 Din na mesec. Vsi bi imeli enake pravice in vsi bi dobivali brezplačno glasilo organizacije »Poštni glasnik«. Tako bi za večino naših članov - uradnikov ostala ista članarina, za kontrakt. uradnike bi se znižala za 3 Din, za nižje uslužbence bi se pa znižala za 1 dinar. Kakor smo že rekli, podpore bodo lahko dobivali iz fonda, list zastonj, za Zvezo drž. nam. in za Savez bo pa plačevala OPO. c) Kaj s krajevnimi skupinami? To vprašanje bi bilo morda še najbolj komplicirano, za enkrat pa je najlažje. To pa zato, ker za kraj. skupine se ne mudi. Te imajo čas likvidirati in razmišljati o najboljšem načinu rešitve. Vsekakor bi OPO prevzela vse krajevne skupine, za enkrat tam in take, kjer in kakršne pač obstoje. Seveda bi pa morale z enotno organizacijo postati tudi enotne krajevne skupine. V vseh večjih krajih bi se ravno tako združili obe krajevni skupini ter se morali reformirati v eno samo skupino z enotnim vodstvom. Danes obstoje uradniške krajevne skupine v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Novem mestu. Krajevne skupine nižjih uslužbencev pa so v Ljubljani, Mariboru, Celju in v Ptuju. V krajih, kjer obstojata obe skupini, bi se združili v eno. V krajih, kjer je pa ena sama skupina, bi se^sklepalo, ah se raztegne tista skupina na vse uslužbenstvo, ali se pa razpusti. • 12. Zaključek. To bi bilo. za enkrat vse, kar je treba povedati. Govbrili smo odkrito, jasno in brez ozira na levo in desno. Čujemo, da se posamezniki in društva razburjajo nad nekaterimi trditvami in točkami naših izvajanj. Pa, boljša je prva zamera kakor druga. Dovolj je slepomišenja! Če ne bodo ponehale razne intrige in če bodo izvestnii »voditelji« še dalje trosili članstvu pesek v oči, bomo' še bolj jasno izpregavorili in z živo besedo dokazali, kje je pravica in kje krivica. Vse, kar smo napisali, so misli, načrti, predlogi. Kako se bo razvilo in kaj bo obveljalo, to ne spada v našo kompetenco. O tem bo odločal v prvi vrsti odbor OPO, v drugi in poslednji vrsti pa glavna skupščina OPO. O marsičem se da govoriti, sporazum je mogoč tak in tak, vendar glavno načelo mora zmagati: za vsako ceno enotno organizacijo. Treba je enkrat pregledati to armado 1500 ljudi ter ugotoviti, ali res večina njih ne razume, kaj je organizacija. Ali res mislijo, da je namen, cilj in svrha organizacije napredovanje, premestitve, obleka, podpore, spomenice? To je treba nujno ugotoviti, zakaj če se dožene, da članstvo tako misli in tako razume organizacijo, potem je treba hitro organizacijo razpustiti ali ji pa dati vsaj drugo 'ime. Kajti pod imenom organizacija se je v vseh časih in vseh krajih razumeval vpliv delojemalca na eksekutivno pravo delodajalca. Zato nas pri izvedbi tega programa ne | sme motiti tieraapoložcnje ali celo nas-prot- j sivo večje ali manjše skupine pripadnikov tistega stanu. Pri današnjem sestavu organizacije je vsaka s motrena in vsaka resna akcija nemogoča.. Ravno zato hočemo preustrojiti našo organizacijo, da laka postane. Če ena ali druga skupina, eno ali drugo društvo tega važnega trenotka ne bo razumelo, potem je pač boljše, da irstega dela ptt. uslužlbemstva sploh ni zraven. Zakaj ne število, ampak kakovost članstva odloča v boju. Nikjer ni zapisano, da mora imeti naša organizacija 1500 članov. Kajti ako bi nam šlo za število hi za članarino, bi ne započeli •te reformacije vn razburjali duhov. Ker pa reformiramo organizacijo zato, . da postane j:; organizacija, potem jih je pa lahko samo ':000, lahko samo 500 ali še manj, na katere pa .e organizacija lahko absolutno zanese in o katerih ve, da jih vodi dni? in ne materija. iz vseh teh dolgih izvajanj sledi, da je ’ ; Jace govoriti o tern načinu zunanje reorganizacije, mogoče je govoriti o kompromisu v formalnostih, nemogoče pa je popustiti’ v pogledu notranjega ustrojstva, v pogledu duha in ideje 'organizacije, ki je samo ena. V aprilu letos se bodo morali slovenski poštni uslužbenci končno veljavno odločiti, ali so za životarenje ali za boj, ali so za denar ali j topove, ali so za brezpomembna društva ali za idejno organizacijo. (Konec.)' -as- Poštni dom — naše trdniava. ALI SLOVENSKI POŠTARJI RES NE ZMOREMO LASTNEGA POŠTNEGA DOMA? Naš centralni voditelj, predsednik Saveza poštnih organizacij v Beogradu tov. Toma S. Jovanovič, ni na nobeno- stvar tako navezan, nič mu ni bolj pri srcu, kakor poštni dom. Čestokrat zapostavlja interese organizacije, kadar je v vprašanju poštni dom. Mnogo stvari, 1 ki se nam vidijo važne, so njemu malenkosti, ker gleda ilz večjega, splošnega vidika. Meni je v sedanji naši organizaciji glavno list. Za | njega in zaradi njega moram marsikdaj zanemariti organizacijo. Naš predsednik T. Jovanovič ceni list, pripozna važnost lastnega ; strokovnega glasila za organizacijo, toda prvo in glavno mu je pa vendarle poštni dom. S kakšno ljubeznijo,. s kako gcnljivo prisrčnostjo govori on o poštnih domovih. Imenuje jih trdnjave poštarjev in njihove organizacije, stolpe - svetilnike ideji poštnega stanu. prsni oklep naše samostojnosti. Znana je njegova zamisel: postaviti v vseh večjih središčih poštne domove. Danes stoje štirje poštni domovi v naši državi, stali pa bodo- štirikrat štirje. Najprej na sedežih oblastnih organizacij, kesneje pa v vseh večjih mestih: v Mariboru, Osijeku, Subotici. Nišu in š-e drugod. Tako da bodo razpostavljene te naše trdnjave res po vsej državi — od Maribora do Cetinja. Da bo segala luč teh svetilnikov od enega stolpa do drugega. Da bodo oklepali ti grudobrani po vsej širni domovini vse pripadnike poštnega stanu.— Da bo res poštar j -eksteritorialen, da bo -povsod doma, kamor j pride. Da bo res rekel, kamorkoli bo prišel: j z doma sem odšel in sem domov prišel. Zamislek našega predsednika Tome Jovanoviča velja za vse prilike in za vse čase. Poštni domovi so in ostanejo last poštnih uslužbencev za vse večne čase. Ne morejo se nikdar ne prodati, ne kupiti, ne zastaviti, n-e zapustiti, ne podedovati. Na nje ne m-ore vplivati nobena državna ati teritorialna iz-prememba. Ce bo čez stoletja in tisočletja ta zemlja angleška, bodo i poštni domovi last | angleških poštarjev; če bo japonska, bodo j last japonskih poštarjev. Kdorkoli in kadar- ; koli bo na tem -ozemlju vršil posle -poštne, te- j legrafske in telefonske službe, tisti bo lastnik poštnih domov, tisti bo užitkar dobrin teh domov. Poštni dom je idejna ustanova. Zato je Savezu in drugim tako odiozna beseda »zadruga«, beseda »delež«, -ki bijejo v obraz besedi »ideja«. Brez idealnega zamisleka, brez močne stanovske zavesti, brez pokroviteljstva strokovne organizacije se ni postavil še noben poštni dom, pa se tudi v Ljubljani ne bo. Zakaj samo za idejo žrtvuje človek materialna sredstva, samo ideja odtehta denar. Pri zadrugah in pri deležih ni mesta ideji. Tam je (materializem, tam je dobiček in izguba. To bi ne bil nikak poštni dom, nikak dom poštarjev, ampak dom zadružnikov in deležnikov. Na to skalo pa ne smemo zidati svoje hiše. Zato bo stal dom slovenskih poštarjev kot najposledhii. Stanovska ideja še ni prodrla. Danes stoje poštni domovi že v Beo-gradu, v Skoplju, v Novem Sadu in v Sarajevu. Razen j sarajevskega doma sem si že vs-e ogledal. ' Niso palače, niso- ponosne stavbe, ampak domovi vseh poštnih uslužbencev te države, t Ko je bil Beograd š-e v razvalinah, v prvih j nemirnih in nesigurnih mesecih nove in raz- j širjene kraljevine, so naši srbski tovariši — ! vsem na čelu Toma Jovanovič — kot prvi od vseli državnih nameščencev stvorih skupno organizacijo vseh ptt. uslužbencev v državi — -Savez s posameznimi oblastnimi organizacijami. To je -bil -prvi korak, na tej osnovi — z organizacijo —pa takoj drugi korak: poštni dom v Beogradu. Srbski poštarji so na poziv organizacije kar -tekmovali, kdo bo več prispeval za ta skupni dom. Skoraj ni bilo- poštarja, da ne bi skozi leto dni dajal za dom po eno dnevnico vsak mesec. Koliko jih je pa bilo, ki so dajali po več dnevnic. Tako je kupil Savez že 1. 1919 velik kompleks zemljišča z majhnimi starimi -hišami. Nekaj je podrl, nekaj popravil, nekaj sezidal. Danes ima za svo-jo uporabo veliko dvorano, štiri pisarne, skladišča svoje nabavljahre zadruge in lastni denarni zavod. Ko- se -ukine stanovanjski zakon, 'bodo podrli tiste stare hiše na okrog in takrat bo razpolagal Savez z ogromnim zem-Ijišče-m. ki je vredno danes najmanj milijon dinarjev. Na tem prostoru bo nekoč sigurno stal še dom, ki bo v ponos vsemu poštarskemu stanu. V Skoplju stoji poštni dom na kraju, kjer čutiš, da si doma. Lepa, dolga, prostorna pritlična stavba z veliko dvorano in postranskimi prostori. Pred hišo je krasen vrt. cel park, zagrajen, tako da si v poštnem domu kakor v majhni graščin-ici. Kdo ga je postavil, kdo plačal? Ideja, stanovska zavest, požrtvovalnost, organizacijska misel macedonskih tovarišev, od direktorja do poslednjega služi-telja. Kljub silno težkim razmeram, v katerih žive, so si -postavili drugi poštni dom v tej državi. Kot tretji so prišli Vojvodinci, ki imajo- v Novem Sadu poštni -dom, kakršnega bi si pač vsakdo želel za svoj -dom. Še pred enim letom je vse spalo. Organizacija je komaj životarila s 400 člani, kar je komaj četrtina usluž-benstva. Prišel je odrešenik v osebi novega šefa občega odseka -novosadske direkcije g. Milo-rad Popovič; Prevzel je predsedstvo novosadske oblastne organizacije ter tekom enega leta napravil čudeže. Organizacijo je dvignil in poživil, število članstva je naraslo na 1400, započel je akcijo za zgradbo poštnega doma ter nabral v 9. 'mesecih brez deležev. brez blokov in brez loterije 170.000 Din. Enak znesek je dal Savez, pa so kupili za 340 tisoč Din hišo z gospodarskim poslopjem in obširnim dvoriščem. Hiša je sicer pritlična, toda dolga in tako ugodno zgrajena, da ima 8 ali 9 lepih -okusno poslikanih sob, ki se dado porabiti ali preurediti za vse svrhe. Organizacija v Novem Sadu ima že polno načrtov, kako bo- odtegnila svoje članstvo od raznih slabih razvad ter jih pritegnila v dom, kjer PETTEITIiFOlUMl. V naš neizn-aitni kraj, v mojo skromno p (RO-d-buio pošto, je zašla boljša mestna gospa. -Preda pismo in vpraša: »-Opro-sti.te, ali je to državna alti -pri-vatoia -p-ošta?« Začuden vfp-ruišam, kaj ona razume p-o-d -privatno hi kaj ip-od -državno pošto. Ko mi pojasni, da je samo tako vprašala, ker je -slišala, da sta dve vrsti p-o-št, pa je radovedna, po čem se to spo-zna, ji začnem raudagati: »Poslušajte, dobra gospa, če boste mogla razumeti. To pero je moje pero, ta pečat je dtRavni pečat. Ta ura je m-oja ura, ta brzojav je državni brzojav. Ta lampa je moja lamipa, ta vreča ie državna vreča. Ta imza je moja miza, te znamke so drlžavne znamke. Ta -šalter je moj šalter, ta torba je državna torba. Ta ...« — >Za -božjo voljo,« vzklikne lepa gospa zar-devši, »nehajte! Saj potem je pa to — k-ontkuibiinat!« (Po zagrebški »Pošti«.) bodo našli zastonj vsak-ojake zabave, razvedrila -in strokovnega poduka. Tako delajo drugod. Pri nas pa se gremo man-c-e. Pri nas imamo mnogo društev, za vsakim oglom en predsednik, dosti sej in zborovanj, dosti kritike in samohvale, dosti ošabnosti in samozaveti, poštnega doma -pa -nimamo. Da -ponovim naslov tega članka: ali slovenski poštarji' res ne zmoremo- lastnega poštnega doma? Ali so- slovenski poštarji res samo poštarji iz Društva ptt. uradnikov? Odstotek drugih je namreč tako majhen, da so drugi le -bolj ko-t izjeme. Ali smo tudi tukaj višji in nižji, šolani in nešolani, vladni in o-po-zicionalni? Ali ne bo sram slovenskega poštarja, ki bo šel ob zgradbi poštnega do-ma v Ljubljani z zavestjo, da ni niti enega kamna, niti ene -opeke on vzidal v to hišo, ki -bo reprezentirala idejnost in zavest poštarskega stanu? Pojdimo sami vase, ponižajmo- se ter se učimo od srbskih, macedonskih, vojvodinskih in bo-senskih tovarišev. Spoznali bomo, da so oni v marsičem 'boljši od nas. Spoznali bomo, da leže tam skriti zakladi zlata. Spoznali bomo. da se nikjer tako- ne sveti, pa nikjer tako malo zlata, kakor pri nas. Joja. LOTERIJA ZA POŠTNI DOM. Šele drugič je sklepal občni zibor »Poštnega doma« o svoji zadrugi. Komaj 20 mesecev živi ta ustanova. Vendar postajajo tako voditelji kakor člani nestrpni in bi radi čim-p-rej rešili svojo nalogo in cilj zadruge, ki je obenem cilj vsega zavednega poštnega usluž-benstva Slovenije. To razpoloženje je razumljivo. Čakati in zbirati desetletja ne odgovarja resnosti im tudi ne razmeram časa. Dandanes, v času intrig, samo- domovi še družijo. Edino domovi so pravi steber in luč v času preizkušenj. Društvo, organizacija se lahko razpusti, razpodi, do-tn pa stoji in druži še vedno vsaj tiste, ki so- ga postavili. Preden pa -bodo domove podirali, da zatro idejo in uničijo organizacijo, pa smo še vseeno daleč. Vsega tega so se zavedali naši tovariši v Srihji, v -Bosni in v Vojvodini, kjer domovi že stoje. Samo poštno uslužbenstvo Slovenije še ni teh misli, dasi ima največ vzgledov pri prosvetnih, športnih in drugih društvih, ki tekmujejo-, katero prej postavi svoj dom. Ako so tem -domovi potrebni, kako šele strokovni organizaciji. Ugotovilo se je, da je kljub -osebni agitaciji in časopisni propagandi pristopila šele komaj dobra polovica usl-užbenstva, dasi je zaenkrat najmanje, kar storiš za »Poštni dom«, da skozi 10 mesecev prispevaš po 10 dinarjev. Vzlic vsemu temu pa je treba dejanj. Ne moremo desetletja porabiti samo v to, da prepričujemo' poštarje, da je -potreben poštni dom. Kar mišično storiti, storimo hitro. Zato je predsedstvo »Poštnega doma« na obenem j zboru .zastavilo tri vprašanja: ali naj zidamo sami, ali naj naprosimo poštni savez, da tudi , nam pomaga, kakor je to storil ostalim orga- ! nizacijam, ali pa naj pristopimo k skupni ak- ] ciji za zgradbo skupnega uradniškega doma. : Po ugotovitvi, da imamo sedaj blizu 200 j tisoč Din in da je za stavbo v sredini mesta | treba najmanj 1,500.000 Din, je bil občni zbor j mnenja, da zadruga sama ne bi mogla zidati. | Sicer ni potrelbno, da sedanja generacija vse | izplača, ampak obresti in stroške vzdrževa- j nja pa mora kriti. To pa je pri velikem poso- j jilu nemogoče, drugače fci marsikdo zidal na j kredit. Zato je vse z zadovoljstvom pozdra- j vilo dopis Saveza, na katerega se je obrnila oblastna organizacija v tej zadevi, kjer spo- ; roča, da bo Savez storil vse, kar mu je mogoče in kar je storil drugim organizacijam. Želi pa, da tudi ptt. uslužbenci Slovenije enako pojmujejo besedo poštni dom, kakor jo pojmujejo' uslužbenci v ostalih pokrajinah. 'Novo izvoljenemu načelstvu se je naroči- j lo, da izvede v tem letu loterijo, da še en- j krat preizkusi, kako pojmujejo in kaj zamo- j rejo slovenski poštarji. Ako pobirajo za tuje domove, se trdno upa, da se bodo za svojo trdnjavo še z večjo vnemo zavzeli ko za tujo. Po uspehu se bo videlo, ali sploh kaj lahko postavimo in kako. Z gotovostjo lahko trdim, da dom bo stal, ker to hoče danes 830 poštarjev, ki so že podpisali deleže; to hoče naš poštni Savez in hoče in želi vsak, ki razume vitalne potrebe strokovne organizacije v sedanjem času. To so časopis, lasten dom, gospodarske ustanove. Časopisje vzpodbuja, domovi družijo in gosp. ustanove pomagajo svojemu članstvu, časopis imamo, gospodarsko zadrugo tudi, a srca — doma — nimamo. Zato podpiši vsak uslužbenec svoj delež! Ostale naloge so malenkostne in zahtevajo samo dobro voljo. O tem in o loteriji podrobneje prihodnjič v zvezi s pismom, ki smo ga prejeli od Saveza ptt, uslužbencev v Beogradu. F. Ž. NAŠ DOM. Ko začeli pred par leti resno misliti na svoj lastni poštni dom, smo v svojem optimizmu pričakovali, da so naši tovariši in tovarišice že toliko zavedni, da bo treba le malo podrezati, pa se bodo strnili v skupnem j cilju ter tekmovali, kdo bo več in preje pripomogel za naš poštni dom. 'Kakor so pa razdrapane razmere v naših strokovnih organizacijah, tako tudi akcija ni tako uspela, kakor bi morala. Danes, po več ko dveletnem neprestanem vzpodbujanju in drezanju, še ni polovica poštnih uslužbencev članov zadruge »Poštni dom«. Zavednim in ipožrtvovalnim tovarišem pa čast in hvala. Tudi organizacije niso vse storile svoje dolžnosti. Na svojih zborovanjih, sestankih in občnih zborih ne hi smele zamuditi nobene prilike, da pridobe svoje članstvo za ta vzvišeni cilj. Prejšnje načelstvo je započelo vzporedno dve akciji: nabiranje članov deležnikov in prodajanje dinarskih blokov. Pri tem delu so se nekaterii tovariši in tovarišice posebno odlikovali. Vzlic temu pa akciji nista uspeli kakor bi morali, ker se je večina uslužben-stva zadržala pasivno. Vsak dober gospodar in podjetnik si prizadeva, da si ustanovi svoje ognjišče, da postane svoj gospodar. Kaj šele organizacije in društva! Njih stremljenje mora ‘biti le eno: da se osamosvoje, da si postavijo svoje bivališče, svoj lastni dorn. Druge manjše ustanove in društva (telovadna, izobraževalna, gasilska društva) si bodo kmalu s svojo požrtvovalnostjo postavile že v vsaki večji vasi svoj •lastni dom. Tako požrtvovalni bi morali biti tudi mi poštni nameščenci in poštni dom bi danes že stal v čast in ponos nam vsem. Ne bilo bi nam treba čakati in prositi za tuje lokale in ugibati, kje naj se vrši ta ali oni občni zbor, sestanek, veselica. Za silo smo si sicer preskrbeli majhne prostore, kjer se vrši društveno, gospodarsko in stanovsko poslovanje, ali to še daleč ne odgovarja našim najnujnejšim potrebam. Zato je treba našo požrtvovalnost in delovanje znatno povečati in vse storiti, da bo čimpreje stal naš ideal — naš poštni dom. Zato pozivamo vse poštne uslužbence, kateri še niste storili te svete društvene dolžno-si, da čim prej pristopite k naši velevažni zadrugi »Poštni dom« in da po svoji finančni zmožnosti podpišete enega ali več deležev. One vse hvale vredne tovariše in tovarišice, ki so že storili svojo dolžnost, pa prosimo, da to našo idejo razširjajo med tovariši in tovarišicami in jih skušajo' pridobiti za našo stvar. F. M. VRNITEV DINARSKIM BLOKOV ZA »POŠTNI DOM«. Načelstvo' je v seji od 3. februarja sklenilo, da glede na prireditev loterije potegne bloke iz prometa, ker ni mogoče istočasno voditi dveh akcij. Akcija z bloki nima tistega uspeha in ga tudi ne more imeti kakor loterija. Zato prosimo, da pošte in posamezniki, ki so prejeli bloke v irazprodajo, te bloke počasi do konca marca vračajo, da akcijo pred loterijo zaključimo. Kolikor je kdo mogel prodati. naj vplača. Vemo, da pri blokih ne moremo zahtevati uspeha v vsakem kraju. Prosili pa bomo podpore in vneme pri loteriji, ki v vsakem kraju uspeva. To pričajo domovi drugih društev, ki so zgrajeni od samih loterij. Takrat se morajo' izkazati naši ljudje, da postavijo s svojim delom in vnemo temelj svefjemu domu. Resolucija plenarne konference »Glavnega Saveza državnih činovnika i ostalih službenika« od 29. januarja 1928 se glasi: Predstavniki vseh strok državnih nameščencev iz vseh krajev naše države protestirajo: 1. ) proti vsakemu poizkusu znižani!d uradniških prejemkov, ki so že danes pod naj-skrajnešim minimom; 2. ) zahtevajo, da se z novim davčnim zakonom ne povišajo davčna bremena državnih nameščencev; 3. ) da sc podaljša za državne uradnike stanovanjska zaščita, ker jim grozd sicer katastrofa, v nasprotnem slučaju pa naj se poviša stanarinska doklada tako, da bo odgovarjala faktični najemnini; 4. ) zahtevajo, da se vsem uradnikom izplačajo dolžne uradniške razlike; 5. ) da se vsi upokojenci izenačijo; 6. ) da se brišejo v finančnem zakonu vse določbe, ki so na škodo državnega uradni-štva, zlasti pa naj se črta določba o prepovedi ponovnega spreljetja državnih upokojencev v državno službo; 7. ) da se priznajo vsem državnim upokojencem, tudi onim, ki 1. aprila 1923 še niso bili stari: 44 let in imajo manj kakor 15 let službe, enake draginjske doklade; 8. ) da se zniža odstotek prispevka za uradniški pokojninski fond in 9. ) da se pri reviziji uradniškega zakona upoštevajo uradniški predlogi. Organizacijsko gibanje. Občni zbor Krajevne skupine ljubljanske društva nižjih poštnih uslužbencev. iDne 29.-“iainuarja t. i. se je vršil v Ljubljani redni občni zbor ljubljanske krajevne skupine društva nižjih pt. uslužbencev. Vzlic dobri udeležbi bi 'bilo lahko za tako zborovanje med nižjimi uslužbenci še večje zanimanje. 'Društveni funkcionarji so podali zborovalcem obširno poročilo o delu in borbi društva za interese nižjih pt. uslužbencev v poslovnem letu 1927. Iz poročili je razvidno, da1 čakajo nižje usluž-1 benstvo še težki čast in marsikaiko neprijetno pre- VABILO na ! redm letni občni zbor j Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev, ki se bo vrši! j dne 26. februarja ob 14. uri v beli dvorani hotela »Union«. DNEVNI 'RED: j 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega ob-j čnega zbora. j 2. Poročila predsednika, 'tajnika, blagajnika im (nadzorstva. 3. Sklepanje o absolufociju. 4. Volitve. 5. Določitev članarino, bolniških podpor in prispevkov krajevnim skupinam. 6. Slučajnosti. Ako bi občni: zbor ne bil ob napovedani uri sklepčen, se, skliče pol ure ke.sneie in z istim i dnevnim redom ob vsaki udeležbi delegatov nov i občni zbor. Odbor. j senečenje, ako se nam ne posreči razpršiti teh i težkih in temnih oblakov, ki vise preteče nad | nami. Društvo bo potrebovalo v svoji borbi ma-! terialno in moralno pomoč od slehernega nižjega' I pt. uslužbenca. Ako nam ne boste stali v tej borbi ! ob strani, ne pritožujte se potem nad1 neuspehi I vodstva, marveč si pripišite udarce sami sebi Za poslovno leto 1928. je bil izvoljen sledeči j odbor; predsednik Klančar Vinko, namestnik | Penko Joško, tajnik 'Plevel Edvard, naimest-I nik Sočan Mihael, blagajnik Rot ter Drago-| tin, namestnik Na c li ti g al Lovro; odborniki pa: Smolnikar Jakob, Žirovnik Janko, Bezjak Martin, T o m e Avgust, D e r m a š a Ignac in T e š a r Franc. — V nadzorstvo sta izvoljena: Kovačič Franc im Krese Franc. — Za preglednike bolnikov pa: Bezjak Martin, T o m e Avgust in Meglič Anton. 'Po 'končanem občnem zboru se ie vršila v salonu hotela (Miklič prijetna! zabava, ki je pokazala, kako potrebni bi bili taki družabni večeri, jpziroma sestanki za nižje pt. uslužbence. Tam bi si pridobivali večje zanimanje za strokovno delo iu bi se utrjevali in pripravljali za 'borbo, ki nas čaka. Ker so v vrstah nižjih pt. uslužbencev mnogi odlični strokovni delavci, iskreno vabim, da se še kdo drugi oglasi s kakim zanimivim strokovnim člankom v našem »Poštnem Glasniku«. To in ono. Današnja številka je posvečena »Poštnemu domu«. Zato je moralo izostati večina ostalega običajnega materijala. Kolikor je mogoče, skušamo vsako številko »Poštnega Glasnika«' posvetiti eni ali drugi poštni skupini ptt. stroke. Tako je bila letos L številka nameniema gospodarstvu, torej Gospodarski zadrugi, 2. številka pogodbenim poštarjem, 3. številka nižjim uslužbencem, 5. številka društvu »Dobrota« in 6. številka zadrugi »Poštni dom«. Prihodnia številka bo obravnavala zopet redukcije, potem pa pridejo na vrsto upravniki, ambutancarii. telefonistke in še drugi. Številna napredovanja. Gospod minister je podpisal dne 10. februarja t. 1. obširen predlog za napredovanje 75 uradnikov II. kategorije iz 4. skupine v 3. skupino. Tako obširnega napredovanja ni deležna sedaj nobena druga direkcija. Vidimo, da koraki, ki jih ie napravila organizacija ponovno pri vseh službenih in parlamentarnih krogih, niso ostali brez uspeha. Vidimo pa tudi, da je g. minister Kočič mož - beseda. Kot zadnji rok napredovanja je določil začetek meseca marca, izpolnil pa je svojo obljubo že’ v začetku februarja. Napredovali so po seznamu, ki ga ie poslala Oblastna organizacija, o