gospodarske, obrtniške in narodili: Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld.. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 4. januarja 1865. Silvestrova noc. Tiho! — ura dvanajst bije, Ravno odmeva zadnji glas, Sova iz zvonika vpije, Slovo jemlje od časa čas. Spet je leto zatonilo, Vihrajoča burja s silo Vrgla ga je pod gomilo. Zemljo krog in krog ođeva Z belim plaŠČem mrzli sneg, Vetrov pa vriš odmeva Po dolini prek in prek. Věčnosti je kosti v krilo Staro leto spet zložilo, Se na véke poslovílo. Ali ze za njim se smeje Pomlajeni Janus mil', In veselo roze seje, Da si vence 'ž njih bo vil. Dobro dosel, mladič všeci, Z novim letom prileteči, Peljaj nas v naročje sreči! Case v roko ! — Pesmi gladke Pojmo dnes pri vinu vsi, Vžij m o kratke Blizo starost sladké đržavam, ako bi vsak državljan, vesel o izpolnjenih občnih željah, s toliko močnejo ljubeznijo oklenil se dobre svoje domovine? Iz tacega zadržavanja in odlašanja pa vendar sploh ne preti dalja škoda. Zgodovina gré neizprosljiva svojo pot naprej. Zaviranje tu ali tam jo komaj toliko ustavi, kakor riba v morji plavajočo barko. Omika je zdaj že toliko razširjena, javno mnenje tako krepko in silno da ne daste se zatreti. Stanovitna in nepremakljiva volja ■P(p a HIBBI ■■■pH pravica in resnica, čeravno ste nekaj časa na dvomu ? f v t većine ima toliko moč in pravico, da se more misliti Zdaj se prezi > i nam gorijo nas morijo Ce prav skrbi nas V vino naj se potopij » da mala množica oseb se poprej moti kakor veliko število druzih. Ako imajo države zagotovljeno ustavo vsako drugo ravnanje nikakor nima dolzega obstanka Pozdravimo čvrsti, zdravi Novodošlo leto zdaj ! Tuđi starček sivoglavi Misli dnes v mladóst nazaj, Vsaka strast naj od zdaj zgine, Zmirom drage domovine Glas naj vodi nase čine! samo prestop je drag 7 sicer vendar prestop je na boljo stopinjo. Samo, da se nekoliko potrpí in pretrpí 7 77 Po česčini poslovenil G. Višečki Novoletnica ! dobrega izida ni dvombe." Veča pa je nevarnost, ki državam z mladimi ústavami prti od unanjih držav. Omika je sicer sedanjo Evropo povsod obsegla in presunila, in že v srednjem veku je bila znana zapoved kršanske ljubezni ; al o zadevah mednarodnih in meddr-žavnih ne veljá vselej zapoved omike ali ljubezni ; tù vlada rado načelo : „kar Preteklo je zopet 365 dni topilo je jasno: „kar je tebi na škodo, meni je v prid. tebe kvari, basni meni", ali bolj ne- u To leto. kršansko in sebično načelo je napravilo sedanje do zob Ne govorili bi resnice, ako bi rekli, da preteklo leto oborožene države, ki imajo neprimerno množico čvrstih je v memb Evrop ploh bila doba slavnih del in važnih pre- državljanov brez vsega dobička in z velikimi stroški neprenehama v orožji in na nogah. Zarad tega načela Glasovite besede „Čakati znamo so se tudi na- rodov poprijele: čakali so s korenito potrpežljivostjo. pa imamo po celi Evropi take nepreštevilne državne upanjem, da bode bolje, stopijo v mlado leto Pomenlj dolgove, toliko in vedno večih davkov, in dosti očitno da novo leto se zacenja ravno po- hiranje splošnega blagostanja. To oboroženo prežanje zimi Sneg in led krijeta hrib in sa***.ui K^IJV^ iu iv^u XXI ij^ ta linu ili y KjKJIKJ gik/uuu vode so v led kovane, vsa narava umira skrčena pod celó gibčne države na državo je večletna sušica Evropina ? in niso se Je države iznebile, akoravno so kaj v notranj ih zadevah ledeno odejo v tihem spanji in vseobsežni mraz ustavlja napredovale. Nobena država rada ne gleda vse v ljenje. Pa nad neizmerno zmrzlj kako Si smeja se soséda pomore s svobodnimi napravami ; boji se za lastni mlado solnce, z gorkoto, dan na dan rastečo, sije na obstanek, ako una novih moči pridobiva po krepki mrtvo odejo spijoče zemlje; sneg in led se umikata in ustavi. Taka ustava namreč obudi mnogo poprej spijočih umakneta y narava pa se izbudi pomlaj iz počitka ; povsod dvigajo krotke cvetlice gi ) odej dolzega proste, rešniku solncu in tice v logu prepevajo ve- selo zmago nad zimo Razgrnjena je moči, in celó mnoge moči, ki so poprej bile rabljene^ da so krotile ljudstvo, dajo se obraćati za bolj koristne namene. Poštena ustava krepko budi domovinsko ljubezen; vsak državljan si šteje med najsvetejše dolž- m tudi nad Evropo. Neko mrz- nosti, da brani vseh napaďov svojo dobro vladano lično čutje negotovosti o prihodnji dobi tlači svet, tlači domovino. ga strupeni zrak politične neznačajnosti. Med tem pa raste prepričanj da zdanjost je le prestopni Čas novi čas trka na duri visocih palac in lesenih koč upanje, da bode bolje. To je predčutje množi se da in mla- Ker je pa krepčanje državne moči po sebičnih na- čelih mednarodne politike sosédam neprijetno } tedaj 7 deg 77 leta Temu in temu ni še časa" čuli smo letos od dokaj strani Zakaj pa ni v se skušajo ovérati in podérati razvitje ustavnega življa tudi z zavratnimi pomočki in celó z vojsko, ako je za-njo količkaj izgovora. podoba da nam nasprotniki ne privoščijo, da bi se je za Tudi mi Avstrijani imamo mlado ustavo, in JG y vit* uauli aao^iutuiai nv ? Ali bi mar škodovalo kaj svoj napredek popolnoma navzeli. već prostega zraka narodom? Bi mar nevarnost bila šijo z vojsko. Nove moči ; Zato nas radi stra ki bi jih pridobili po ustavi ? zopet bi morali žrtovati za ohranitev splošne domovine. Vojska je strašilo, ki nas tudi letos spremlja v novo leto. Pač strašna reč je vojska, ai Evropa je bolna, in morebiti je ravno vojska tako krepko, čeprav grenko zdravilo, ki jo prerodi, in nam za kratkim britkim časom zopet dá vživati čas boljega in bolj gotovega mira, kakor je bil dozdanji poln armad. Politična bo-lehnost sploh je znamenje sedanje dobe svetá, al prej ali pozneje nehati mora. Tedaj ne bojimo se příhodnosti, saj nam jo je Bog dal v roke ; bolji casi morajo priti, ker tako, kakor je tud>" državni zbor točno povdarjal, ne more več biti. Ne bojimo se tedaj vojskinega strašila, odkoder koli, ampak spravimo v red notranje, domače zadeve, da bojo zadovoljni vsi narodi; zato bogajmoin „složi naj se Avstrija!" Tako bodo narodi vsi, krepki v domovinski ljubezni, nepremagljivi udarili nad sovražnika, ako bi treba bilo. Kar bi utegnili žrtovati za zmago v krátkém Času, nam bo povrnil zdrav in trden mir. Mi pa mali slovenski narod, kaj imamo mi pričakovati za svoj národni napredek od prihodnjega leta? Nič hudega! Y politiki bomo hodili složno z drugimi bratovskimi narodi, kakor dozdaj, in merili se bomo ž njimi o stari hrabrosti in zvestobi do cesarja in doma : na knjižnem polji pa bomo stanovitno stopali naprej. Napredek nam bode geslo ostal. Padle so postavne zavere , ki so nas tii in tam v dusnem napredku ustavljale. Ravnopravnost je slovesno oklicana, in čeravno je večidel le še samo na papirji in je od besede do djanja dolga pot, vendar prevelik ni, in sčasoma se nam dogotovijo vse podeljene pravice. Kdo nam pa tudi bo jemal ravnopravnost? Nihče ne sme poderati cesarjeve zapovedi; mi sami pa tudi ne bomo zavračali, kar je potrebno in pravično. Saj so že zeló potihnili podpihovavci mednarodnega prepira , tisti najveći sovražniki Avstrije, ki po Hermanovih besedah „imajo mir in spravo v ustih, tr dobo in nemilost pa v srcu." Kar smo počeli lepega in občnokoristne^a, přijelo se je; kviško raste, dobrr je ukoreninjeno. —Imeli srno mnogo lepih narodnih svečanosti in slavne spomenice, pri kterih se je slovenski narod pokazal, da živi; ustanovile so se nove čitavnice in rodila se nam je Matica slovenska — središče dušnega razvijanja. Brez pre-napete hvale moremo reci, da v preteklem letu nismo rok križem držali ; kazali smo , da smo v svoji zmernosti in v vsem svojem ravnanji zreli za ustavno življenje. In tako bodi tudi prihodnje leto. Iz žive srede naj se širi omika in razvitje vseh dobrih narodnih moči v vse ude in žile; množi naj se národn , ljubezen in národna zavest, pa živo ču tje ustavnega prava; okoli njih pa naj se ovijajo vse čednosti av-strijskega državljana. Tedaj stanovitno naprej, pa brez strahu na postavni ustavni poti tudi v novem letu! Gospodarske stvari* Tudi gozd (boršt) je zemljišce, ktero, kakor vsako drugo, potřebuje gnoja. Grozd si pa gnojilo sam na pravlja: listje in smrečje, ki z drevja pada in se stelja imenuje, mu je to gnojilo. Žalibog, da mu je gospodarji tako malo privoščijo! Al vsa stelja ni enako dobro gnojilo. Razloček je v tem, kar ima listje in smrečje v sebi, in po natornih lastnostih stelje. Stelja, ko leži v gozdu čez zemljo razgrnjena, brani, da vlaga (deževnica) ne more prehitro odteči, tedaj veS vode v zemljo gre. Stelja se pa tudi vode napije, da se po nji dobro zgnoji. Listje ima to last-nost, da skor polovico več vode na se potegne, kakor smrečje. Pa tudi v tem je stelja za gozde ko-ristna, da ne more v tleh zadržana vlaga izpod stelje tako naglo izhlapeti, in ker je kakor odeja čez zemljo, tudi sapa ne osuši zemlje tako hitro. Listje pa ni vsled imenovanih fizikalnih lastnost samo za gozde koristno, ampak veliko pripomore ker zadržuje mokroto v zemlji, da studenci in potoki tako naglo ne vsahnejo. Kadar stelja zgnjije, je posebno dober gnoj za gozde, ker po njem ne dobivajo v obilni meri samo gnjilca in ogelca, temuč tudi druzih redivnih stvari kakor je pepél. Ako se pomisli, da v listji in smrecji je obilo rudninskih stvari, — ako se prevdari, da je posebno tista zemlja, v kteri borovje raste, na-vrdno slabejša, kakor navadna poljska prst, se tedaj lahko razume, zakaj da v takem gozdu, kteremu se na vadno vsako leto listje odteguje, les ravno tako medio in slabo raste, kakor žito na njivi, kteremu le vrabci gnojé. Da se listje in špičevje v gozdu poprej ali kasneje razkroji in segnije, to se ravná po meri mokrotě in toplote. Ako kdo vpraša: kdaj pa stelja začne drevje v gozdu rediti? se more ta odgovor dati , da še le v 5. letu, ko listje ali špičevje z drevja popada, ima svojo popolno moc do drevja. Vonhausen sicer trdi, da že v enem letu rast jako pospešuje. Kruč pa je po skuš-njah izveđil, da je bukovo listje še le čez 2 leti in pol popoinoma segnjilo. Gospodarske skušnje. * Ogeršičine préše (kro vaj ci ali pogače, Repskuchen) dobra bčelna paša. Maja meseca zapazita dva gospodarja, da vse njune čbele panjove zapuščajo , čez nekoliko ur pa bogato obložene se po-vračajo domu. Radovedna, kam cla zahajajo, přežita za njimi in stakneta res kraj, kamor so njune bcelice tako pridno letale, — neka grajščina je bila, kjer so veliko lanénih préš zdrobljenih v vodi namakali, da so jih potem rabili za gnoj. Tù ob koritih so sedele pridne živaiice in nabirale sladčico. — Ta skušnja potrjuje, kar srno že večkrat slišali, da ne le ogeršica, kadar je o cvetji, je bčelam dobra paša, temuč tudi nje ostanki po prešanji. * Beseda o podkov an ji kónj. V zboru ži- vinskih zdravnikov in kmetovavcev meseca vinotoka u. 1. v Lipnici na Saksonskem je bii govor tudi o po-glavitnih vodilih dobrega podkovanja. Skušnja je že davnej potrdila, da med 10 šantavimi konji jih je gotovo 9, ktere ima kovač na svoji vesti, kterih ni ravno nalašč pokvaril, ampak deloma iz nevednosti, deloma pa, ker ne opusti stare slabe navade. Marsikter gospodar misli, ko mu jame kljuse šepati (šantati), da bolezen tičí v plečah , ne pa v kopitu , ne vedé, da hrom v plečah (švint) je največkrat kopitna bolezen. Al podkev s štolami in rogovi ni tolikrát kriva, kakor to, daje kovac pod plat (diljo) pre več izrezal. Po navadi izrezuje kovač najraje in najbolj tam , kjer se naj lože reže, potem takem na dil ji, stranskih stenah in střeli; na trdem kopitu spredaj pa, ki naj več raste in kjer je izreza najbolj potrebna, osmuka s podrezilníkom le nekako tjè po vrhu. Bedak ne vé, da to kopitu grozno škoduje, pravi, da kopitu le „luft delà", ako diljo tako izreže, daje tenka kakor kvarta in se pod prstom udaja; Natura je dala konju ravno v dilji ono moč, ki ga za našo rabo doatojnega delà. Po neumni izrezi dilje se konj najveća škoda delà, Zato bi se imeli gospodarji g poglavitnimi vodili pravega podkovat*« —— -- j- ^ vy tv ▼ ^ XJC^J ^Vijai UVftilû J ua OU polnoma seznaniti in ne smeli bi svojim „prebrisanim" delo pravega pesnika, kteremu je Bog lepi dar po- 1__ï * x____^ A 1 tr^ i ( U 1 f\ w r* %a r\ m i r> on>iAT?!m rt tt n ^ m r! û n I nocmi i r/ orno crnn Pûamî aa»at?a n ^ ^n r* Cem bolj smo jih prebirali te pesmi, tem bolj so po nam dopadale. To je gotovo najboljši dokaz da so kočjažem , modrim" hlapčonom in surovim kovačem delil, pesmi peti iz srca k srcu. Pesmi njegove so raz-prepuščati vsega. nega zapopadka:^ ljubovnega, domorodnega, premišlje- Petrolejna v Franklinu. Ker se današnji uan petrolej tako zeló razširja, da se že zeló nahaja na kmetih , dobro, da spregovorimo še neko besedico o njem. Najplodnejši izvirek petroleja je v Franklinu v Ameriki, kteri je nedavno vzbudil splošni obhod tega Petrolej ali kamno olje ni nova stvar, nahaja še le dandanašnji so ga vsem svetu; vendar kraja. se skor po jeli tako obširno rabiti za svečavo. Leta 1857 vprvič začeli naprave čišcenega tega zemeljskega olja so delati v Eniljskem; početniki so brž spoznali, da se tak studenec lahko v tekočem stanu obdrží. Dve leti pozneje našli so izvirek 70 čevljev globok v grofii Venango v Pensilvanii. Olje je tukaj tako močno izviralo, da so ga v nekterih tednih vsak dan po 1000 ga-lonov iz studenca dobili. Vse vire so hitro izpraznili ; dobili so neizmerno veliko, tega prečudnega olja. nekterih krajih je zemlja do vrha polna tega olja. Najbolj navadno se dobiva to olje v skalnatih razpoklinah globoko v zemlji; v nekterih krajih prikaže se 40, v nekterih celó 120 do 160 čevljev globoko. V TitusviUu v Pensilvanii so viri globoki 590 Čevljev. Navadno tlači da ne more najdeno olje plinova peza v razpoklinah, kviško , vendar se včasi razlije po površnini; kolikor ga pa še ostane v virih, ga pa iztrombajo. Včasi začne izvirati s tako silo kar samo od sebe, da mu delavci vsem svojem prizadevanji ne morejo strug napraviti. pri Stroj (mašina), s dolge sisalke, ktere se do kterim dobivajo olje iz virov, so virovega dna spusté 7 da pri- vlečejo olje navzgor po cevih. Ko so ga izsrkali vsega, nalijejo sode ž njim in hajd ž njim v razne kraje na prodaj. Sodi še surovega olja pošiljajo se iz Franklina in Titusvilla, postaje atlantiške in velikozapadne železnice, odkodar so novo stransko železnico nedavno naredili samo zavoljo tega obrtništva. Trštvo s petrolejem donaša veliko dobička, najmanj 25 odstotkov ali procentov. Da se čedalje pridnejše po olji sledi, kuje društvo vedno priprave in vliva cevi, po kterih se olje s pumpami navrh vleče. minulem letu odpeljale ste železnici atlantiška in velikozapadna blizo pol milijona sodov petroleja v dalnje kraje, kterega je pa komaj tretji del iz franklinške petrolejne. Petrolej pošilja se iz Amerike surov kakorŠen se dobiva iz zemlje. Cisti 7 to je, tak, in zboljšuje se na Angležkem in Francozkem. Rabi se tako očišćeno olje sicer pri nas brez nevarnosti v svetilnicah (lampah) na-lašč zato narejenih, vendar mora se previdno ž njim ravnati. Tudi na parobrodih se je začelo to olje rabiti za kurjavo; polovico manj ga je treba kot oglja. Vidi se tedaj očitno, s kolikšnim dobičkom se rabi to olje za svečavo in kurjavo. Suothaljske fabrike izči- stijo ga leto in dan nad tisoč sodov. Pridejo gotovo še časi, da to olje in lepše sveti, kakor vsako drugo 7 ker je cenejše --; «»»VA KJKJ yxjt otrok, kakor pozná zdaj lanéno ali laško olje. bo poznal vsak Posl. J. T. Zak-ški. Slovensko slovstvo. valnega, pripovednega ; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako raznovrstni so tudi stihi ali vêrzi; največ jih je vendar tro- in cetveronožnih jambovskih in trohejskih. Kitice so po večem iz dveh ali štirih stihov narejen^. Beseda je skozi in skozi izbrana in jedernata ; pesmi same so z večino kratke a lepo zavkrožene. Gploh moramo priznati, da je oblika dovršena, ter po naprerlku našega jezika uravnana. Pa tudi ta hvala pesniku po pravici gré, da je pogodil národni način pesniški samo po unanji obliki, ampak tudi po duhu. 7 ne Pa ravno , ker presojamo pesnika, za kterega mislimo, da so ga Rojenice navdahnile s pravo pevsko zmožnostjo in ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se nam potrebno, povedati mu odkritosrčno, v čem bi bilo po naš ej misli popravka treba. To izreci štejemo si toliko bolj za dolžnost, ker. ima vsak bolji pisatelj svoje naslednike, ter mènj samostalni izmed teh radi vse vprek posne-majo slabo kakor dobro. Mi pa želimo , da bi se pri pot, po , pravico, nas umetnosti prava pot nikdar ne grešila, kterej se narod k luči vodi, blaži, za resnico krepost navdušuje. Kar se tiče pesmi ljubovnega zapopadka, to so , kterih besedna obleka je po nesreći taka, nima nikakoršne pes- vmes neke da nas opominja tište niške lepote. ljubezni, ki Naj tukaj nekoliko o ljubovnem pesništvu sploh spregovorimo Ljubezen je neskončno obilen vir čioveških občut kov, veselih in žalostnili. Pa je tudi zbudí ljubezen v človeškem srcu dôba, ko se n aj l e p prvic Ci jasni , našega živ- ljenja. Naj reče kdo, da ni tako! To so lepi, dnevi, polni cvetja, polni upanja in navdušenja, dnevi človeške pomladi, o kterej poje pesnik: „0 da bi vedno v cvetji bila, ljubezni mlade doba mila!" — Zatoraj se m čuditi, da si ie lirična noeziia vseh časov in 7 J0 poezna narodov tako rada jemala ljubezen za predmet svojim spevom Tako Je bilo 7 tako bode menda, dokler bo človeškega rodu na svetu. Ali kar hoče v r e d e n predmet pesmi, predmet pravega pesništva biti biti vzorno, idealno. Le 7 mora ljubezen je vzorná. prava 7 čista in zvesta bost, pohotnost pevska Vila stran obrne. kar se pa vmeša človeška sla 7 sebičnost, hinavščina ; od tega 3e Rekli smo, da so med pesmimi našega pesnika po svojem izrazu opominjajo nepesniške nektere, ki nas ljubezni, na pr 77 Slabo sveca je brlela", str. 19. 77 Za slovo" str. 31. „Vabilo" str. 35. „To se vpraša" str. 36. Po načelu: „Castis omnia casta" je mati tem pesmam bila razuzdana misel nećemo dolžiti, dn« ; zakaj vse take bi mi obsodili brez milosti, ko umetnosti skrumbo in sramoto ? to hočemo reci 7 da izraz in njih ob- leka ništa srečna. Mod pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obup-nost, kakor je vernim nemški m pesnikom v navadi, kteri brez zau- bila zadnja leta nekim bolehnim in ne- panja do neskončne modrosti božje po svetu ne vidijo druzega, neg bolečine, trohljivost, smrt ; ter jih v svojih pesmih ni druzega I^UKiUllli 111 u1 uzj^^a y neg L\J£J Kakor se čudimo junaškemu tožba 7 satira ali pa kvanta. se srčno bori sè duhu, ki Pesmi Zložil S imon Jenko. V Ljubljani 1864. sovražno osodo, ki brez straha gré v boj , v smrt za Novice" so radostné oglasile S. Jenkove pesmi, svojo 7 dolžnost, za pravico, za dom ; tako malo nam do brž ko so zagledale beli dan. Danes hočemo malo vec pada plašljiva, po tleh ležeča poezija brez moštva in o njih spregovoriti. v^ m v» j^/ JL v^ \J aj jl ? W y JL J; v f višega vzleta. Na vprašanje: čemu smo na svetu m kaj bo z nami unkraj groba, odgovarja vera, pamet ne more; ali to vemo po svojem razumu, da nismo sami iz sebe, da nas je ustvaril On, čegar moč in veličino nam oznanujejo z nebes milijoni in milijoni sve-tov; to vemo, da tudi v boji z britko osodo, v trpljenji in smrti izpolnujemo Večnega očeta voljo in naredbo. In ta svest menda je dovolj, da pravi možak nikoli ne izgubi srca, čeravno ga bije nesreća. „Si fractus illabatur orbis, impavidum ferient ruinae!" Pesmi, ki se nam v tem oddelku naše graje vredne zdé, so na priliko: „Ptici" str. 13, „Ko je solnce vstalo" str. 47, „Zelen mah obrasta" str. 49; posebno pa: „Slovenska zgodovina" str. 65. Tej zadnjej pesmi moramo se pa še zato vpreti, ker ni res, da bi naša zgodovina ne imela druge povesti, razun kako rod za rodom gine. Ce so drugi narodi napolnili svet sè slavo svojih djanj, niti naš ni vedno križem rok držal; a žali Bog, da je še mnogo njegovih del pod tujim imenom skritih. Vrh tega, če je naš slovenski narod sam ob sebi majhen in slab, ali nismo živ odraslek mogočnega slavenskega debla, ter po svojem rodu deležni tudi slave, ktero so si pridobili drugi naši slavenski bratje? Si li Nem ci tudi v zgodovini svoji razdeljujejo v 33 rodov in še več? Nikarti! Ne m ci so. V tej pesmi so tedaj pes-nikove misli gotovo prepohlevne. To je naša sodba o tej prvej večej poskušnji pes-nikovi. Pošteno smo dali veliko hvalo lepim pesmam, pa tudi po svojem prepričanji rekli, kar nam ne dopada. Trdno se nadjamo , da vrli pisatelj ne odneha truditi se za domovine čast in napredek. Zmožnosti ima dovelj tudi za veče delo. Tedaj naprej ! P. Dopisi. Na Dunaji 21. grudna. P. — Četrto leto doteka, odkar je tista slovenska mnogokrat omenjena prošnja na sedanjega državnega ministra zagledala beli dan ter je romaje po vseh stranéh lepe Slovenije obudila med Slovenci neko nenavadno nadobudno gibanje. Do dvaj-set tisoč Slovencev je v tem spomina vrednem programu bilo izreklo željo in voljo, ostati po državljanstvu vseg-dar zvesti Avstrijanje , po narodnosti pa resnični Slovenci pa zarad le-tega zahtevalo, naj jim bode sloven-ščina v ljudskih šolah edinica, v srednjih šolah pa popolnoma vrstnica z nemškim ali oziroma italijan-skim jezikom, in naj država , kjerkoli pride v dotiko se Slovencem, v vsem ravná po slovensko, po domaće. Smo li mar dosegli vse, kar smo onda želeli, da je tisto veselo gibanje, kakor je podoba, nekako pojenjalo in tisto glasno trjenje našega programa nekako potih-nilo? Ni sicer misel moja, da bi trebalo v eno mer razkladati in dokazovati , kar so naši časniki, kakor tudi naši rodoljubni poslanci tolikrát razložili in dokazali , kako brez popolne obveljave národnega jezika v vsem ljudskem življenji ne more med Slovenci biti pravega napredka ni v duševnem ni v materijalnem oziru; ampak jez bi tukaj le rad priporočil, da bi se iz vseh slovenskih krajev češče in pridneje nego doslej po „Novicah" naznanjal vsak bodi vesel bodi žalo-losten prigodek in prikazek, ki se tiče tega za našo prihodnost toliko važnega vprašanja. Vsak prizadevek za napredovanje slovenstva v šoli, vsak poskus, sloven-ščini v pisarnicah zadobiti pravico, naj se izteče povoljno ali ne, trebalo bi zarad znanja, porazumenja, po-snemanja in vzajemnega podbujanja razglasiti, za kar utegnejo „Novice" odmeniti poseben predalček. Se eno. Tako peticija una, kakor noviški sestavki in govori domaćih mož so vendar le besede brez živega pritiska in pogona; — ali čas je sedaj, da od besed prestopimo, kolikor je na nas, k djanj u, k de lu. o Ce bi mi, posnemaje v tem vrle čehe, sami kazali se povsod čiste, prave Slovence, bodi posamič ali v ob-činskih , mestnih in deželnih zborih in odborih itd. , z eno besedo o vsaki očitnejši priliki, če bi se naj pred sami vsegdar posiuževali slovenščine , če bi slovenska pisma v pisarnice podajaje na-nje povsod slovenskih odgovorov zahtevali ali na nižem mestu morda odbiti obraćali se s pritožbo brez strahu na više in najviše mesto ter bi tako najvišim veljavnim krogom vnudili to prepričanje, da v resnici narod tako hoče. ne pa le peščica slovnicarjev in novinarjev, — v tem , ko so menda slovenske vloge pri nas še vedno bele vrane in se pri sodiščih na Slovenskem, kakor pravijo, pred dobi cesarski uradnik, državni pravdnik, ki mu slovenščina gladko teče in ki zatožbo proti Slovencu slovenski iz-peljuje , nego od naroda neposrednje živeči branitelj, ki bi zatoženega Slovenca slovenski zagovarjal, — pravim,.če bi/se tako samodjavno poprijeli slovenščine na vse strani, prepričan sem, da vpiranje nekterih novote boječih se sebicnjakov ne bi vzmoglo se in da vlada, ki po zakonih in naredbah svojih z narodom slovenskim že sedaj slovenski govori, ne bi dopustila organom svojim kratiti pravice slovenskega jezika, kteremu je celó svetli naš ustavodajatelj, milostljivi Cesar izka-zal čast podpisavši se na deželno ustavo slovenski. Pravica po umu razodeta, dana postava in Cesarjeva s prestola izgovorjena beseda, one so za nas, ki išcemo biti poenačeni z drugimi narodi; ali sami vendar moramo začeti in resnobo svoje volje bolj z djan-jem pokazati. Toliko gledé na javno življenje. Poglavitno pa je , da vtisnemo družnému življenju pečat slovenske narodnosti, kakor se je s čitavnicami in drugimi družbami tako lepo začelo , in da, — na-vzemaje se zlasti iz hrvaško-srbskega pa českega *) slovstva in drugih prave slovanské naravi in vednosti, — množimo lastno literaturo in po narodu širimo znanje. V Celji 1. jan. — Ni kmali kaka reč iz Celja toliko govorjenja in pisarije napravila, kakor ,,Novicam" že znano vprašanje zastran naše glavne šole. — Po ukazu c. kr. namestnije ste se celjska in brežka srenji imele izreci, kako da naj po njunih željah bode celjska glavna šola vravnana, in to se je zgodilo v sejah 6. in 9. decembra. — V seji mestnega odbora je odbornik Stuhec, c. kr. svetovavec pri okrožni sodnii, najpoprej ravno tako jasno kakor temeljito dokazal, da vsi odborovi sklepi zastran vloge do državnega ministerstva v glasoviti seji 27. oktobra, pri kteri on ni bil pri-čujoč, so popolnoma neveljavni — „nuli und nichtig" — in potem je, želee, rešiti, kar se pri tukajšnih okoli-ščinah rešiti dá, nasvetoval, da naj si odbor prisvoji pravila, ktere je šolski svetovavec dr. Moćnik v seji 4. novembra razložil; njegov nasvèt je bil sprejet. — Predlog, ki ga je vrli dr. K o č e v a r iz stališča ravnopravnosti in le zavolj doslednosti storil — da ne bo sprejet, je sam dobro vedil — pa je bil: da se imajo slovenski otroci na podlagi slovenskega jezika nemški jezik, nemški otroci pa ravno tako na podlagi nemškega jezika - - - - . - *) In tu ne morem zdržati se, da ne bi premožnejaim Slovencem in čitavnicam živo priporočil izmed drugih književnih del v Pragi izdajanega českega Slovnika Naučne g a (Conversa-tions-Lexikon), ki je doslej že dospel do srede črke M (v 84 snopicih po 36 kr.), ker ta knjiga obsega toliko bogastvo slo-vanskega znanja ter ni nadjati se, da bi kteri drugi slovanski narod kmalu učakal tako ogromnega in težavnega delà, kte-remu. jo le slavna Praga kos. Tudi ni potreba spominjati, da je nemški ali pa slovanski „Conversations-Lexikon" vse dru-gega kaj. Pis. slovenski jezik učiti da se imajo vsi učeniki naše dežel. Zato vsaki stan mora skrbeti da t a k e g a Bi u VCUSlVi ICůlIV U(J1U J - Vic* i UJ «J u v OA uuuuiiii "»uv . uuni ui/c«xx mvi« ""■i , ^ c« IV C* glavne šole do jim odmerjenega časa izpitu v sloven- moža si izbere za svojega poslanca, od kterega je prepričan , da bode pri vsaki priložnosti govoril in se po-tegoval za svoje volivce. Deželni zbori se posvetujejo skem jeziku podvreči, in da se za naprej samo učeniki na celjsko glavno šolo smejo postaviti, polnoma dobro nemški in slovenski jezik znajo ki taki po- Ta o potrebah svojih dežel, v Beču (na Dunaji) pa se predlog se vé da ni obveljal ! Dr. Nekerman je celó shaja véliki državni zbor, v kterega vsak deželni zdravniške vzroke zoper njega v boj pripeljal. Kako zbor pošilja nektere poslance. Ta državni zbor ima še bi se tudi mogli nemški otroci slovenski učiti? saj se domá od kuharic in hlapcev tako tudi naučijo! Po nasvetu dr. Nekermana je bilo tudi sklenjeno, pa da to večo pravico, pregledovati stroške in dohodke celega cesarstva. Davki se ne smejo nakladati deželam, nove postave ne vpeljati, dokler državni zbor ne do voli. Oči- se ima kakor že stareje postave velevajo, zmiraj naj- vidno je tedaj, kako važna je vsaka volitev v deželni og 11 JJ« , awivui U K t» ^J V ---------J ~ boljši učenik za ravnatelja postaviti. Dr. Nekermanu zbor. In če je V ze celó nič ne dopada kaplan da se v eno mer zmiraj kak znamenito za občine ali soseske, ka- košne da si izvolite župane in odbornike, koliko zna- ni bil za ravnatelja postavi, ki popred še pri šoli meniteje in važneje je potem še le volitev v deželni on (dr. Nekerman) je prepričan, da zato naša zbor, v kterem gré za potrebe in zadeve cele dežele. Kakoš en mož pa sola kaj zlo peša, in v dokaz tega je imel dosti zgodo-vinskega materijala pri rokah. Tudi mi nikdar ne bomo zagovarjali naprave, da bi ravnatelji glavnih šol zmiraj nik v deželnem zboru? mora biti, ktere lastnosti mora imeti poslanec, da bode v resnici Vaš zastop- al to tudi vemo, da vsak kaplan morali duhovni biti mora najmanj celih 16 let v šolo hoditi, in da to šte-vilko učenih letna marsikteri šoli vsi učitelji vkup komaj dosežejo. Ali od druge strani pa dr. Nekerman Biti mora: neodvisen; ne sme tedaj biti v n'obeni taki službi, ki bi s tem rekli: „uradnikov nikar ga tudi dobro vé tuui UUU1U VC J -- in to je ^uco X UUCIO xx. Cl 11 - ua, j-»»-* «»UJI OIUÍJUI uuiuuvou ^ »ionu uuiaomijMui ♦ o * dokler bo ravnatelj celjske šole duhoven, nikdar ne bo sporočati, kar se jim za občni blagor koristno zdi" nemškutaril, ker so vsi duhovni des Pudels Kernť i da znala ovérati v poslanstvu. Ne, da bi ne volite, zakaj oni imajo že po svoji službi dolžnost, višim oblastnijam vse to naše škofije Slovenci. - Sklepi brežke srenje so popred imenovanemu pred- mi marvec vemo.# da tudi uradnik, ako ima vse lastnosti, ki se druge od poslanca tirjajo, je zmožen, narod , gospod logu dr. KoČevarja analogični; za njih obveljavo sta si zastopati. In slavni poslanec ptujskega okraj a posebno odbornika Krušič in Levičnik veliko zaslug M. Herman, nam je tega živ dokaz, pridobila. Za celjski mestni odbor pa je res še čuda, da Vaš poslanec mora poznati vse vaše potrebe in je saj Stuheč-ev predlog obveljal. — Mestni odbor je zadeve. Po samovidu mora vediti, kako se sloven- ker tudi sklenil za ponižanje cesarskih davkov prositi, gredo vse barantije slabo, in ker mesto vsem prošnjam in kako vkljub vendar le ne dobi — vojaške posadke! — Kar sem boljšati. skemu kmetu godi, • 11 i « in ktere bremena ga največ težijo se dale polajšati in vaš težavni stan po- vam lansko leto Londonu se je kot pravljico pisal, bo vendar le res. On tudi mora biti izgovoren, ki vé ) kadaj m namreč ustanovilo društvo „Styrian- ) kako ima govoriti, in brez strahú, da vsikdar, kadar Steel-Compagnyu. s kapitalom od 2 milij. goldinarjev Je treba ? ki bo rudnike za premogv Bukovici pri Celji ku- bode to drugim všeč ali ne. pilo in v Celji velike jeklarnice napravilo. Iz Celja do Bukovice bodo železnico naredili. Po telegramih od povzdigne svoj glas za svoje volivce 7 naj si Biti mora slobodomiseln kot poznati ga moramo moža, ki je od nekdaj in zdaj zavzet za pravi na- petka je 1 milijon gold, že podpisanih. Sinoč smo předek v političnih in národnih stvaréh y ki se bode j v čitavnici imeli drugo gledišno igro „Raztresenci", ki je kaj zlo dopadla. Igrali so vsi prav dobro , vsi trije kolikor je v njegovi moči, potegoval za vse slobodne naprave, za povzdigo poduka pa tudi za národno gospodje so svoje naloge prav hvalevredno dovršili, enakopravnost, za vpeljavo našega jezika v šolah in gospodičina Matilda H., ljubljanski čitavnici dobro uradnijah. In zato mora biti Vaš poslanec tudi domoljuben da je našo slovensko domovino ____________?U # H ■■ znana, se na odru popolnoma domačo čuti in sme brez Sliši se, da bodo mož, od kterega vemo vse skrbi na javno gledišče stopiti, na novi turn naše nemške cerkve po dunajskih izgledih in naš narod zmirom ljubil in ki tega ni samo z be- lepo transparentno uro naredili. Dobro! bomo saj tudi sedo, temuč djansko že dokazal. ponoči vedili YV,VA 111, pn Cim VAC* OUXV. » «U tu 1CAOHXWOWX . XX V, WV^ V X O XX V OU, X^TV^V.XV,»«, lz slovenskega Štajarskega o Božiču 1864. (Vo - zgovornost, slobodomiselnost, domoljubje da smo. Vse te lastnosti: neodvisnost, izvedenost, livci celjsko j vransko ? gornjo-grasko i lásko jeléko- morate tirjati od moža, kteri se Vam ali sam za se ali konjiskega okraja!) Sopet je odstopil eden vaših po- po drugi strani ponuja za poslanca. slancev v deželnem zboru in razpisana je volitev na pondeljek, 16. dan tega meseca. Sopet Vam je tedaj dana priložnost, si izbrati novega poslanca. Ni nam menda treba omeniti kako vazna da Vo li vci ! Dokazali smo Vam zdaj važnost volitve, omenili smo lastnosti, ki jih mora imeti poslanec, povedati Vam Je zdaj tudi hočemo moža 7 vsaka volitev v deželni zbor. Vendar Vam čemo do- boljši bil za Vašega poslanca. kazati veljavo in pravice kteri bi po naših mislih naj- deželnih zborov, da Dobro se vé, da bilo, ako bi se še pred volitvo iz tega še bolj sprevidite, kakošen mož da mora biti snidili vsi volivci in se pogovorili, koga voliti ; sicer se poslanec, ktere lastnosti da mora imeti, da je v resnici prav lehko zgodi, da se glasi raztrosijo in da končno poslanec in zastopnik slovenskega kmeta in na- tak mož v deželni zbor pride, ki ga prav za prav no- roda v deželnem zboru. Kakor Vam je znano » am jo zjLxckíiyj , je uao jiícovitn vcoai , i\io" v/iviaj picuuoxi^u , 00 uw uu muiu iu^ J G ^^vuiv * u. viv tiuiivi f X ^UliV KJ 1 KJ i L\J j KA Ci t u. KX naposled dve želji, ki ste se blizo tako glasile: „Citav- „Južni Sokol" natisniti dá ta lepo sestavljeni letopis teklo leto počelo in dovršilo. Vredno bi bilo , da tudi me o se ne pečajo s politiko in se po pravilih svojih kakor je menda svojega dal tudi ne smejo, vendar pa morejo v mejah postavne svoje delavnosti po eni strani veliko pripomoći, da družbenikov „Južnega „Turnverein." t Sokola" se čedalje bolj Število množi (zdaj jih je že 174) in ker želi tudi mnogo Kr^njcev, ravnopravnost Slovencu ne ostane prazna beseda, Vipavcev, Bistričanov in Planincev se mu pridružiti ; ? in ta stran, važna stran je druž no življenje (gesel- utegne število kmali še dosti više biti! — Letni račun liges Leben). Skrbimo tedaj, da v družném živ lj e nj i ki ga je priobcii blagajnik (gosp. B. Jentl) je kazal, čedalje bolj obveljá materna beseda. To pa se zgodi, da društvene finance so ugodne. buk ali čikoš" V debati: „ali klo-naj bode prihodnje pokrivalo „Sokolu", ako pridno spravljamo lepedomačedeklamacije in ber i la, lepe dom a če pesmi, lepe domaće je vkljub vsega temeljitega nasprotovanja vendar po ve- lgre na oder očitni, in da vlada v p o g o vorih naših čini glasov zmogel čikoš, kakor ga nosi pražki „Sokol". in konverzaci) ah kjerkoli slovenska beseda. Bo- Najvažnejši predlog je bil, da se pospeši terminolo- dimo tedaj marljivi na tem polji, pa učimo se maternega jezika. Žalibog pridno gija slovenska za izraze telovadstva. Kako jo dovršiti ) da tega še milo po- jo bila dobra pot nasvetovana. y Načelnik, podnačelnik grešamo! Bodimo odkritosrčni in obstojmo, da nam blagajnik m vsi odborniki prejšnji so bili v priznanje je nauk slovenščine in drugih slovanskih jezikov še nevtrudljive delavnosti svoje zopet izvoljeni; ker pa sta da nam j v wvum Jr v»IV * uu»< -li auuiuin. , puuuclvulULIXV, blagajnik in vsi odborniki prejšnji so bili v priznanje vse premalo pri srcu. Drugo pa je sloga. Sloga je podslomba povsod. Čitavnice kakor sploh vse narodne stvari imajo še mnogo ljudi, ki jih pisano gle- gospoda B. Jentl (blagajnik) in P. Drršler (orožničar) žena njuno mesto bila izvoljena A. Jentl lela odpusta, sta in V. Colloredo. pravil „Južni Sokol" v Zadnji večer preteklega leta je na- dvorani čitavnicini večernico dajo. Ako to nasprotno krdelo pomnožujejo in jačijo še narodnjaci s razprtijami, da se nasprotniki radostni roke s ktero so vsi pričujoči (in bilo jih^je nad 400) prav ~~ veselo obhajali novoletnico. Okoli Subert-ove komične manejo to nikoli ni dobro za domačo stvar. Pa kako odvrniti vsak razpor? Prav lahko! zadevah operete „Odvétniki" (advokati), ktera je bilo jedro tega čitavnicini h naj pravo čisto domoljubje premaga večera ; izvrstna v zložbi in predstavi , so se šukale 7 sicer pa naj se stvari, ktere v okrožje krasne pesmi, med kterimi je bila dr. G. ipavčeva vsako strast čitavnice ne spadaj o, ne vlečejo v čitavnico. Soli- „Oofcoislia" s zasluženo navdušenostjo sprejeta, m darni so udje čitavnice le o tem, kar je po pravilih pa mnoge druge muzikalne produkcije, med kterimi Soli- Sokolska" zasluženo navdušenostjo sprejeta blagi cilj in konec čitavnicam. O tem si morajo biti vsi ene misli, enega srca. Po tem pa neha vsa soli- - ' so se Valentova „Zmes starih narodnih slovenskih pesem", „ Zmes mnogovrstnih melodij", ki jo je igral darnost. Naj počne potem vsak, kar mu je drago : le mojster na harmoniki gosp. žl. Garzarolli, in pa svojo vest naj vselej izpraša: ali je pravo, kar delà. Rombergereva „otročja simfonija" posebno odliko- rSii.___: • . • j_________ __i... j: x: i._____• „ • ________ tmlû \í a 1 i a tt « k^Jm l"!«^«« ^A »u -^««ifl:»,™ Čitavnici ni odgovoren , pa tudi čitavnica ni odgovorna za-nj To saj je moje vodilo ) in mislim, da tudi vsacega, vale. No lio va burka „Ulajnar od koprolu" persiflira „grozovite dogodbe", kakor kažejo radovednim ljudém Ako smo komur je domovina res pri srcu. nevtrudljivo delavni o blagih namenih čitavnice ako smo složni v tej delavnosti — bode delavnost tudi blagoslovljena pod geslom , ktero Je bilo in tedaj in naša bode ? včasih po trgib, in pa „kranjsko šprato" tako drastično da bi člověk skoro počil od smeha. Občno radost je izbudilo s r e č k a n j e 150 prodalo 1500 srečk. Da nismo pohvale prenapeli o popisu božičnice dobitkov, za ktere se je raz- > Čitavnicam: vse za vero, cesarja, domovino !" — Po pred- sednikovem govoru je tajnik (gosp. A. Praprotnik) pri- ki jo je napravilo na sv. Štefana dan katoliško roko- občil Je ) kaj se je preteklo ieto godilo v čitavnici. Dala delsko društvo v reduti, kazala je vsa polna dvorana Je rekel - tudi to leto lepega sadů za omiko zopet navečer novega leta, ko se je ponavljala ista bo- in razveselj e vanj e. Imela je 48 različnih časnikov v slovanskih jezicih, v nemškem, laškem in francozkem ; mnogi so darovi dobrotljivih udov. Besed je bilo leto in dan 14, glediščinih iger zicnica. beril ; pevci in gospo- Vesela delavnost se je začela na glediščinem polji. Igra za igro lazi na dan in čitavnice dobivajo čedalje več gradiva za svoje veselice. In tako moremo Miroslav Vilhar dičine pevke, pa orhester domaći poveličevali so be- danes zopet naznaniti, daje gosp ' "V J VIUVUIVI ^VvvilWfMll w^r ^ ^ -------I--------------7--J ~ O l ----->--.. ,--- dve veselici je čitavnica napravila pod milim na svetio dal izvirno šaloigro v 1. djanji pod naslo- sede # nebom. „Južni Sokol" je čitavnico vrlo pod'piral. Ho- vom „Detelja", ktera je prav mična in kakor nalašč dila je čitavnica naša pozdravljat tudi rojstne godove za vsako citavnico. Dobiva se lično natisnjena knji- mlajših sestrić. K „Matici slovenski" je pristopila V • Cl- žica pri Giontini-u, Lerherju in Hohnu po ceni ? ki je tavnica kot neumrljiva družbenica. Ako se tedaj ozremo navadna slovenskim igram na preteklost, moremo veseli biti — je sklenil govor- Prvi list nemškega časnika „Triglav" je přišel nik bogate letine. — Za tajnikovem sporočilu je de- včeraj na svetio. Nadjamo se, da bo po svoji poti narničar (gosp. Fr. Kadivnik) naznanil dohodke in stro- mnogo koristi! domovini naši in ker začne v Celovcu ške preteklega leta in preliminare novega, in izvoljeni izhajati tudi slovenski politični časnik so bili trije pregledniki računa. Naznanil je gosp. bia- spolnilo novo leto želje vse. Bog daj Slovenec' c J) I srečo > t Je gajnik še tudi ude, ki so darovali svoje delnice družbi Odbor čitavnice ljubljanske je v poslednji j haul uucj xvi o KJ utti uvftli oïujo uululvjt u1u6u1j wa^vi v/ i « lai t j.j.j.vv ~ jlj « — ~ j - • r---- o da je tako tudi za letos se pobotalo srečkanje deseterih seji o pustnih veselicah sklenil, da 15. januarja bo ve- • n t « «i é ■» « • »i .. « • i • i • i nn l • i c\ v____ _____ ~_ Sklenil se je zbor, ker se ni nihče znobenim dělnic. predlogom oglasil, z volitvijo predsednika, odbora in —— ------ — blagajnika; zadnič smo že povedali, da vsi dosedanji 19. svečana veliki ples Vodniku liki ples, 22. mali ples , 2. svečana v spomin■( ■■■ slovesná beseda z velikim plesom, 12. svečana mali ples p y 26. svečana mali ples; če bo gospodje so bili na novo voljeni. mogoce, bo pred kakim malim plesom tudi beseda. Přejeli smo te dni oglas novega Časnika, ki ga delaj drž a vam e. da Stajarski mensk prerok bode v mesečnih vezkih na Dunaji izdajal na polji pripoveduje, slovanskega knjižestva neutrudljivi g. Abel Lukšič, snega; v prvi polovici tega meseca ne bo toliko oblač ta mesec nam prinese veliko mraza in izdajatelj in vrednik „Glasonoše" pod naslovom: „Slavi s c h e Blatte r". Illustrirte Monatshefte fiir Literatur Kunst, Wissenscliaften y , fur ôffentliches und gesellschaft- nih dni kakor přetekli mesec mraz kakor ? v drug polovi Draga pravd pr ki Ce ne bo tako, bo pa bo w W AVU. il OL, TT íkjlm. vuvxiviivuvw «*uv* ^ vu viiuvnwiu J-' 1 « ^ « ^ 1 «/ V Ot , XV A IO llUa < liches Leben, fiir Lànder- und Vôlkerkunde, fur Ge- teče sedaj v Holešavi na Marskem dr schicbte und Belletristik der slavischen Volker." Ro- doljubnemu izdatelju in vredniku smemo verjeti, da najčistejše narodno čutje in najživejše domoljubje ga pelice ! „ Hustopelu zavoljo petelina, po kteri Ryg volj pa drugač v rokah y ene pre 1© rj Ze na- napotilo k izdajanji tega časnika, ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. slov kaže, kako obširno in zanimivo polje si je izdajatelj izbral za delavnost svojo ne le v besedi, temuč tudi v slikah in muzikalnih kompozicijah. Prvi vezek pride žebeta je na beraško palic Orlice" pravijo, da utegne enaka biti tisti v rodo vin prišlo je sindik izgubil službo Listnica vrednistv v Celj Gosp a JL 1 50 Le pošljite v pregled Gosp. B. Rog, * V • V 1 •• XT V • pravični želji Vaši Gosp. P. v Beču: Zgodi se po Gosp. Mart. Kras. v Pand. : Bolezen Vaáega konec tega meseca na svitlo ? obseg njegov kaže, da kosti skraj Š da vhaja bincelj naprej, kite kopitne in nadkopitne bode bogato obdarovana vsaka stran in da si ga tedaj nemški bra vci morejo naročiti s polnim zaupanjem. da in oslablj Dvakrat : stranski vezki bincelj zato, ker je mlado dan je treba nogo po pol ega clena pa raztegnjeni bilo prezgodaj vpreženo. kop s toplo (pa ucm&ivi uiavw líikjxkjv ^^«u o ^c* prevroćo kuhano) vodo lanene^ prejmejo izvrsten časopis, kteremu je tudi cena celó Ako pa bincelj prav zlo vhaj nizka, ker naročnina za vsako četrt leta znaša prevroćo kuhano) vodo lanénega semena, da se tudi kite zmehčaj 2 djati take gold. naprej , se mora v plošce ali aine ki so bile po zdravi nogi upognjene , da se ki se pošilja pod gori omenjenim naslovom na leP° P«ležejo; povijejo se pa s širokim trakom čez bincelj Dunaj. Priloga današnjemu listu spričuje istino našega priporočila. No vicar iz domaćih in ptujih dežel. Cesarski patent od 28* dec. oklicuje da vsi ce- sarski davki z istimi pomnoženi m i přiklad ami, kakor so bili lani, se pobirajo tudi še prve kvatre tega leta. Kako bo v prihodnje, bo kazal državni zbor, ki bo kmali davke v pretres vzel. Mnogo se govori, da v se izvoljeni minister unanjih oprav grof Menns-dorf utegne iz ministerstva stopiti in da na mesto njegovo pride knez Metternich, ki je sedaj poročnik av- strijski v Parizu, svoje seje t. m. Svetovavstvo šolstva začne Konec novembra meseca je bilo papirnatih desetíc še za 4 milijone in 160670 gld. med ljudmí. Slovanska beseda" (čitavnica) na Dunaji ravno razpošilja pozive za pristop. Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam, naj pobirajo davek (po- rez) ker so se županije dosihmal branile XKJJLàJ j OU «V rado vedno, ali bojo to sedaj storile. tega, yy je vse Domobran" naznanja, da Fernkorn na Dunaji ne more vliti spo-minka Jelačičevega iz tistih topov (kanon), ki jih je po dovoljenji Nj. Veličanstva dobil iz Kamnika na Kranjskem ; odbor je tedaj prosil, naj mu upravitelj s tvo v Kamniku pošlje bolje tvarine. — Slavni Palacký v Pragi Je izdal razdelek delà povestnice českega naroda y en glas velike hvale je tudi temu dělu. Srbska skupščina se bode skiicala maja meseca. Yes svet je přežil na to, kaj bo rekel cesar Nap o le on poslancem unanjih vlad ob novem letu? „Pamet različ-nib narodov po svetu — je rekel — mi je najgotovejše poroštvo sloge ; moje vodilo bo spoštovanje ptujih narodov in ljubi mir in pravica." Tedaj za prihodnje leto toliko vemo kakor poprej. — Okrožnica sv. očeta delà velik hrup po svetu, največ na Francozkem in Laškem, pa tudi drugod. — Tri nemške srednje vlade pod načelstvom bavarske delaj o zvezo med seboj, da bi se zoperstavile pruski in avstrijski, ker nemškemu narodu ne ravnate po godi. Veliko krika malo volne! bo menda» konec vsega tega. — Govori se, da knez G o r- čakov, minister unanjih oprav ruske vlade stopi iz ministerstva, in da njegov nasleđnik bode baron Bud-berg, sedaj poročnik ruske vlade v Parizu in prijatel Napoleonov. Po angležki štatistiki šteje Evropa sedaj 327 milijonov duš, v stanovitnih armadah pa blizo 5 milijonov v oj a k o v, kteri okoli 1000 milijonov gld. stroškov ; vsaki dan se mora noga enkrat odvezati in kopati z gori imenovano vodo, pa potem zopet ovezati. Da v • samo po sebi mora pri miru biti razume Gosp. J. V. v K: Istrske povesti, prosimo, da jih še smemo obdržati: znabiti da se rabi Gosp. Oz. D. v K pri narodna zbirka Ali Vam velike živinozdravniške bukve predrage, ker veljajo 3 fl. 50 kr. ? Prosimo odg H 1 // ft V . . 1 , _ y-m _ » i 77 SI velj četrt leta 1 fl. 70 kr (Popravek.) ne pa 1 fl. 40 kr Dnarni zapisnik Matičini. É (Dalje.) Prenesek iz 52. lista 1. „Novic"......8105 gold. 84 kr Gospod Skubic M., dekan v Semiču, kot ustanovnik ............ 10 „ Plesko France, kaplan v Semiču, za let. donesek........... 2 ..............* m jí Po gosp. Vojtehu Candolini-u iz Kostanjevic so poslali kot ustanovniki: < Gospod Ivan IrkiČ, c. kr. notar na KrsSfe, 10 „ - „ „ Hribar Vatroslav, župan v Jesenicah 10 „ — „ „ Markič Matevž, kapl. v Kostanjevici 10 ,, — ,, za letni donesek: „ Majntinger Ivan, c. k. uradnik . . 2 ,, — „ „ Koderč Miha, trgovec v Krškivasi 2 „ — „ „ Pihler Jože, c. kr. oskrbnik v Kostanjevici ..................2 „ „ „ Bele France, c. k. preglednik v Kostanjevici ......... 2 „ — „ „ Salcer Ivan, c. kr. gojzdnar v Kostanjevici ......... 2 „ — „ „ Setinec Franjo, trgovec v Kostanjevici 2 „ — „ „ Eksel Dragotin, trgovski opravilnik v Kostanjevici........ 2 — ,, „ Macun France, c. k. aktvar v Kostanjevici ......... 2 „ „ „ Melher Ant., nadgojzdnar v Jesenicah 2 „ — „ „ Candolini V'ojteh, c. kr. pristav v Kostanjevici........ 2 „ — „ „ Gerdesič Jože, c. kr. aktvar v Kostanjevici ........ . 2 ,, — „ ■ —■ _ . - ™ ^b -w m vmi hb. — - . « m .m «mm^ --- Skupaj 8169 gold. 84 kr (Dalje prihodnjič.) Y Ljubljani 26. decembra 1864. Dr. Jer. Županec. Kursi na Dunaji 3. januarja 5 0 metaliki 72 fl. kr. Narodno posojilo 80 fl. kr. Ažijo srebra 14 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 47 kr. Loterijne srećke: V Trstu 31. dec. 1864 21 80 61. 81 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 14. januarja 1865. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.