ft
Katoli&h cerkven list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert letal gld. kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za cetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej!
Tečaj XXXII.
V Ljubljani 10. prosinca 1879.
List 2.
F premi&teh brezvercem in slabo-eereem o božičnem en mu.
Vi, ki po kazalisih, zborih, bukvah, časnikih in kjer koli morete, žalite Kristusa, Njegove namestnike, Njegovo Cerkev: utajite, če morete, naslednje dogodbe; če jih ne morete utajiti, jih morate verovati, in če jih spoznate, pa vendar nočete verovati, ste nespametni in sami sebi sodbo podpisujete, ki bo vaz zadela. — Dogodbe bo te le:
1.	Po človeškem odpadu je bil zdajci napovedan in obljubljen Odrešenik in Zveličar Jezus Kristus z natančnisim določilom, da bode rojen „iz semena žene", tedaj device, ki bo glavo sterl kači, ktera je toliko hudo zadolžila — To je zgodovinsko, nihče ne more tajiti, da je bilo prerokovano in da se je res spolnilo.
2.	Že z veči določnostjo je rojstvo Zveličarjevo iz device prerokoval Jezaija (7, 14). Glej, je rekel Ahacu, jeruzalemskemu kralju, devica bo spočela in rodila sinu, in njegovo ime bo: „Bog z nami" (Emanuvel). Sv. evangelist Matej (1, 23) določno pravi, da to je prerokovanje, ki tiče Jezusa Kristusa.
3.	Jezaija prerokuje dalje (33, 4): „Bog sam bo prišel in bo vas odrešil, in takrat (v znamnje, da je res Bog prišel) se bodo slepim oči in gluhim ušesa odpirale; kruljevi bo poskakoval kakor jelen"... Kristus sam se je skliceval na to znamnje, ko je Janez Kerstnik bil poslal prasat, če je On (Jezus) pričakovani Mesija (gl. Mat. 11, 5 in Luk. 7, 22). Hotel je reči: Te znamoja delam jaz; tedaj sem od Jezaija prerokovani Bog sam; ravno je bil namreč pred očmi poslancev ozdravil veliko število bolnikov (Luk. 7, 21).
4.	Se tudi čas, kedai Zveličar pride, je bil natanko zaznamnjan. Očak Jakob, blagoslovljevaje sina Juda, je rekel (Gen. 40, 10): „od rodu Juda kraljeva palica ne bo uzeta, dokler ne pride On, ki ima poslan biti, kterega narodi pričakujejo." In res rod Judov ob času Jezusa Kristusa ni več kraljeval; bili so judje že Rimljanom podložni; njih kralj je bil tujec Herod iz Idumeje.
5.	Naj bolj natanko je prerok Daniel (v 9. pogl.) napovedal čas, kdaj ima Odrešenik priti. Rekel mu je angeli: „Sedemdeset tednov je odločenih tvnjemu ljudstvu in maziljen bo Najsvetejši. Vedi tedaj in pnmni: od časa, ko bo razglašeno povelje, da naj se Jeruzalem zopet zida, do Kristusa kneza, je sedem tednov, in dva in šestdeset tednov — in po teh dva in šestdeset tednih
bo umorjen Kristus, in njegovo ljudstvo, ki ga bo zatajilo, ne bo več njegovo ljudstvo. In prišlo bo ljudstvo s svojim knezom in razdjalo bo mesto in svetiŠe, in njegov konec bo razdjanje." — Bili so ti tedni letni tedni, kakor so judje imeli navado šteti, in ko je sedmo leto bilo veliko sobotno leto. Dnevne tedne so imenovali „Sabbat", n. pr. pervi, drugi, tretji dan sobote, kakor imamo v evangeliju (Mat 28. 1 in Jan. 20, 1), ko je rečeno, da so žene prišle k Jezusovemu grobo pervi dan sobote (tedna), to je, v nedeljo. Sedemdeset teh letnih tednov je tedaj 490 lét, in ravno toliko iét ie bilo do Jezusove smerti in naslednjega razdjanja. — Pa ne mara dvomiš, če so te prerokovanja resnične?... Nad tem dvomiti nikakor ni mogoče, bilo je to vse splošno tako znano, da so veiili te prerokovanja tudi pogani, slasti po Jutrovem, in celó dva naj slavniiih rimljanskih pisateljev o njih pripovedujeta, Svetonij namreč in Tacit In da so se spolnile, io je vedil in vé vesoljni svet.
6.	Prerok Baruh (3.) piše posebno znamenito pre-rokovanjo: „Zvezde dajejo svitlobo na svojih stražah in se veselijo; poklioane so in pravijo: Tukaj smo! in radostno služijo njemu, ki jih je vstvaril. Ta je naS Bog. Ta je dal modrost (postavo) Jakobu svojemu služabniku, in Izraelu svojemu ljubljencu. Potem je bil viden na semlji in je med ljudmi prebival." (Prerok govori v preteklem času, ker prihodnjo dogodbo vidi že dopolnjeno.
Iz Judovega rodú, iz Davidove kraljeve hiše bo izhajal, so napovedovali preroki, in to je bilo med judi tako znano, da so celó otroci vedili in klicali Jezusu, ko je jahal iz Betanije in z Oljske gore slovesno v Jeruzalem: „Hosana Sinu Davidovemu!"
7.	Celó kraj, kjer je imel Mesija rojen biti, so preroki natanko vedili. Prerok Mihej (5, 2) piše: „In ti Betlehem Efrata, — majhen si med tisučerimi v Judu ; pa iz tebe mi pride Gospodovalec v Izraelu; njegov izhod je od začetka, od večnih dni." Judom je bilo tako dobro znano to prerokovanje, da precej, ko so Modri prišli od Jutra in so po novorojenem kralju poprase-vali, so pismouki naznanili Herodu, da v Betlehemu ima rojen biti.
8.	Veliko okolišin iz Jezusovega življenja so preroki Čisto natanko popisali, n. pr. pomorjenje nedolžnih otročičev po Herodu (Jer. 31, lo), Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem itd. Beri 53. poglavje Jezaijevo, in Dašel boš Kristusovo terplje'ije tako živo popisano, kakor bi ga bil prerok vidii prav pred seboj, ko je to popisoval.
Vidi ga, moža bolečin (v 3), ki je terpel zavolj naših grehov (v. 4), ki je nase hudobije nase vzel (v. 5), ki se je radovoljno ta nas dal v smert in ni odperl svojih nst; bil je peljan kakor ovčica v zaklanje, kakor jagnje, ki ne odpre svojih ust (v. 8); zato bo velik sarod njegovih duhovnih otr6k — velika njegova sv. Cerkev (v. 11. in 12.) itd.
Kako so mogli preroki stotine in tisoče Ičt naprej vediti prihod Odrešenikov na svet in vse okolišine Njegovega življenja? Nikakor drugač ne, kakor s tem, ker jim je nasnanoval On sam, kteri je prišel — Jezu« Kristus. Tega so vsi umni in pošteni tako prepričani, da so v naj večem in naj hujšem zatajevanji živeli in živijo, da bi po Njegovem zgledu za Njim tje gori prišli, kamor nam je sam pot kazal, zaslužil in pred nami šel.
Tresejo pa naj se prevzetni in ošabni mesenjaki, ker modrost ne najde pota v tako dušo. „Išite Gospoda vei krotki po deželi", kliče Sofonija (2, 3). „Slišal sem zaničevanje Moabovo in preklinjevanje Amonovih otr6k, ki so zaničevali moje ljudstvo (pravovernike). Zavoljo tega, kakor resnično živim, govori Gospod, Moab bo kakor Sodoma, in Amonovi otroci kakor Gomora... To se bo zgodilo za njih prevzetnost. (Sol. 2, 8 — 10.)
Ponižni sprejme v modrosti sv. vero v Kristusa in se zveliča; ošabni v nespameti živi po svojem nagnjenji, brez zatajevanja, in se pogubi. Pri vsem nasprotovanji nekdanjih in sedanjih judov, skrivnih družb, krivovercev in razkoinikov, pa še izdajavskih katoličanov se veodt»r večni nameni Božji neprenehoma dose gajo: „od solnČnega vzhoda do zahoda je veliko ime Gospodovo med narodi, in na vsih krajih se daruje, čista daritev se opravlja imenu Gospodovemu; veliko je ime Njegovo med narodi (Malah. 1, 11): po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in po daljnih otokih katoliški škofje in mašniki vsak dan ponavljajo veliko daritev na križu, kakor je Jezus Kristus pri zadnji večerji za-povedal, in Čezdalje bolj se napolnuje svet s pravimi spoznavavci in častiva Sinu Božjega. Spolnujejo se prerokovanja in bodo se spolnovale do konca časov.
Obnašanje kataiicanov z rfrugorevci.
(Spisal Janez Rlapšič.)
(Konec.)
VI. Vodila obnašbe proti izobčencem.
Po natornem pravu ima vsaka družba, občina itd. pravico iu oblast svoje nevredne, uporne, nagajive ude izkleniti, izpahniti. To je bilo že od nekdaj v navadi pri juti.h iu ajdib.
Sv. katoliška Cerkev pa nima le samo po natornem, ampak tudi po božjem pravu pravico, moč in oblast, svoje nevredne, uporne, pohujšljive, neverne ude, da druzih ne okužtjo, iz svojega naročja izpahniti — izobčiti.... To pravico, moč iu oblast, ali meč lzobče-vanja ji je njen božji vatanovitelj Jezus Kristus podelil, rekši: „Ti si Peter... Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva, in kar boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tuui v nebesih." (Mat. 10, 10.) liazvezovati in zavezovati se pravi, nebeško kraljestvo odperati ali pa zapčrati, v keršansko družbo jemati, ali iz nje izločevati — izobčevati. — „Resnično, vam povem, karkoli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in kar koli bote razvezan na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." (Mat. 18, 18.) „Kakor je Oče mene posla), tudi jaz vas pošljem... Prejmite svetega Duha, kterim bote grehe odpustili, so jim odpušeni; in kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani." (Jan. 20, 21—23.)
Izobčenje ali cerkvena pans, preklicanje, je naj veči in naj ostrejši cerkvena kazen, je isločenje in is-pahnjenje iz sv. Cerkve, je izklenjenje is zveze s Kristusom, ter izobčenec ni več ud sv. Cerkve in Kristusovega telesa, ni več deležen duhovnih dobrčt in gnad, ne molitve in sasluženja, ne daritve sv. maše, ne se. zakramentov, ne pomoči in razsvetljevanja sv. Duha ;td>, in tudi ne cerkvenega pogreba, Če se pred smertjo ne poboljša in s Cerkvijo ne spravi.
Te jim podeljene moči in oblasti, nevredne in nepoboljšljive iz sv. Cerkve izobčevati, so se že aposteljni posluževali, n. pr. sv. Pavel, ki je kervosramca v Ko-rintu izobčil, izrekši: „V imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa ima, kadar bote zbrani vi in moj duh, z močjo Gospoda našega Jezusa Kristusa, tak (kervosramec in nepoboljšanec) satanu izdan biti," t. j., ima iz Božjega in Jezusovega kraljestva izklenjen, iz zbirališa pravovernih izpahnjen biti v kraljestvo teme in zmote, v kraljestvo hudobnega duha. Hudobni duh naj ima oblast do njega, in sicer „v pogubljenje mesa, da bo duh otet ob dnevu Gospoda našega Jezusa Kristusa" (1. Kor. 5, 4—5), t. j. da bo po sramoti in škodi izobčenja meseno poželenje v njem zaterto. Telesno terpljenje, bolezni in druge časne stiske in nadloge naj napadejo tega hudobneža, da bi po njih ponižan in potert v se šel, se spre-obernil in poboljšal, da bi vsaj njegova duša na dan sodbe pogubljena ne bila.
Namen cerkvenega izobčenja je vselej dušni prid izobčenca, namreč, da bi izobčenec svojo pregreho, hudobijo, krivico, upornoBt spoznal, obžaloval, dano pohujšanje poravnal, krivico popravil, krivi nauk preklical, se spreobernil, spokoril, kot zgubljeni sin, se k materi Cerkvi povernil, njenim zapovedim se podvergel, in kot oživljeni ud zopet zveličanje upati zamogel. Ako Cerkev ta svoj namen izobčenja doseže, rada iu vesela izobčenca od izobčenja odveže, ga zopet za svojega otroka sprejme, in mu zaklad svojih duhovnih dobrot in gnad odprč.
Moč in oblast izobčevati imajo v vsi vesoljni Cerkvi le samo papeži; škofje pa le samo v svojih škofijah. In še to le samo po posebnih cerkvenih predpisih in postavah, in zavolj posebno gotovih, važnih in tehtnih vzrokov. (Cone. Trid. sess. 25. de reform, c. III.)
Ako Cerkev potrebno spozna zav« Ijo gotovih in tehtnih vzrokov koga po imenu, očitno iu slovesno izobčiti, kakor so n. pr. sv. Oče Pij IX kralja Viktor Emanvela in njegove pomagače zavoljo božjega ropa 1. novembra 1870 očitno izobčili, in Monakovski škof 17. aprila 1871 profesorja Doilingerja iu njegove pri-veržence zavoljo krivoverstva. — Takih so se pravo-veruiki dolžni ogibati, da z napčniiu obnašanjem sami tudi izobčenju ne zapadejo.
V Portugalu je postava, če hoče kak škof v Rim iti, da mora kralja za privoljenje prositi. Ko je kardinal nadškof Lizabonski 1870 hotel v li.m iti, se je zato pri kralju oglasil, kralj mu naroči, da naj tudi k njegovemu tastu, kralju Viktor Emauvelu gre; kardinal mu odgovori, ne vem, če bom smel, bom vprašal; kardinal dobi od Pija IX odgovor: „Ce bi kardiual pod tem pogojem imel v Rim iti, naj raji doma ostane."
Kako se je takih po imenu očitno in slovesno izobčenih ogibati, ali kaj jim je odreči, ali kaj ne, to učijo posebni, starodavni cerkveni predpisi še dandanašnji. — Takim izobčencem je od strani pravovernikov vse to odreči, kar bogoslovci s temi latinskimi besedami izgovarjajo: Os, Orare, Vale, Comunio, Menea negatur.
1.	03, t. j., preprijazno pogovarjanje, dopisovanje.
2.	Orare, t. j., skupno obiskovanje, opravljanje Božje službe.
3.	Vale, t. j., tak pozdrav, ki je pomen in izraz edinosti v veri, kakor zrno že sgorej c) rekli.
4.	Comunio, t. j., občinstvo, pajdašija.
5.	Mensa, t. j., na obed hoditi v hišo izobčenca, kakor k takemu, ki je ž njim ene vere. .. Vse to morajo pravoverniki javnim izobčencem odreči.
Ni pa nikomur, tudi očitnim izobčencem ne odreči, kar tirja pravica, ljubezen, deržavljanska, domovinska dolžnost in «Dodbudnost, kar bogoslovci s temi besedami izrazujejo: Utile, Lex, Humile, Res ignorata, Necesse.
Sklep.
Ako se po teh svetopisemskih in cerkvenih načelih, vodilih in predpisih zvesto obnašamo in ravnamo; — posnemamo in častimo svojega nebeškega Očeta, ki daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne, in daje dežiti na pravične in krivične (Mat. 5, 45). — Posnemamo in častimo svojega Gospoda učenika in zveličarja Jezusa Kristusa, kteri se je proti drugovercem, krivo-vercem in nevercem obnašal krotko in prizanašljivo, jih je miloval in jim dobrote skazoval (A p. d j. 10, 38). — Posnemamo in častimo svojo sveto mater katoliško Cerkev, ktera drugoverce, krivoverce in neverce ljubi, mi-luje in za njih spreobernjenje vsaki dan moli, moli posebno preserčno na včliki petek.
Dajajmo drugovercem naj lepši in naj spodbudnisi zglede za posnemanje, ekazujmo jim ljubezen, in po uku sv. evangelija jim žerjavico na glavo nosimo.
Naznanjamo in svedočimo se za prave in resnične učence in posnemovalce Jezusa Kristusa in njegovih aposteljnov in svetnikov.
Nabiramo in spravljamo si obilne in neminljive sasluge in zaklade za božje in Kristusovo kraljestvo.
Pregled.
Obravnani tedaj so bili naslednji oddelki: I. Obilnost in prekanjenost zmote učiteljev.
II. Kako se nam je v tako nevarnih časih obnašati, da ne bomo premoteni in zapeljani?
III.	Vodila obnašanja proti že bolj ali manj premo-tenim.
IV.	Vodila obnašanja do drugovercev sploh.
V. Vodila obnašanja proti tistim, kteri se iz tega namena med nas vrivajo, da bi nas in naše premotili. VI. Vodila obnasbe z izobčenci.
Hvaljen bodi Jezus Kristus na vekov vekel
Amen.
ML ersanski in nekertanakl g o* tUnik.
Kerčmarji, gostilniki so dandanašnji v precej slabem imenu. Posebno tudi na Slovenskem se rado zgodi, da se v gostilnici žganja napijejo; iz gostilnice gredč na pretepe in boje, ali pa se precej tam pobijajo; drugi dan pa beriči in žandarji vklenjene vlačijo v ječe; in kteri so v pretepu obležali, in že duše izdihnili, pa pred Tečnim Sodnikom odgovor dajejo za svojo grozno pregreho. Ne bo torej odveč, ako za novo leto „Danica" majhen „lekcijon" prinese tudi za kerčmarje.
V Ameriki so neki krivoverci, ki j:h imenujejo „puritane" ; ti so tako hudi na kerčmarje, da po mnozih krajih ne dopustijo nobene kerčme ali gostilnice. Vzrok tega je, ker mnogi kerčmarji v Ameriki so bili nepo-itenjaki in „guncveti", in v poslednjih 25—30 letih so se kerčme zlasti po mestih tako namnož le, da je treba velikrat policiji vmes segati. Zato bi meščani in dru-iinski očetje, ki mir ljubijo, naj rajši vidili, da bi vse kerčme na svetu pes uzel.
Katoličanstvo, ki se povsod prave poti derii, pa ni tako ojstro, kakor „puritanarji", ki se saletajo, da v steno batajo, in vendar nič ne opravijo. Res, da je dosti nevrednih, zanikarnih kerčem, kjer se pregreha pase, zelčni in šantavi peklenški plešejo; take naj le „pes uzame" — rajši danes, kot jutri!
Zoper poštene, dobre gostilnice pa katoličanstvo ni, koder so potrebne in da jih ni preveč. Dobri gostilniki so malooridnim v svarilo in poduk. Neki poštenjak pravi: „Kersanskega kerčmarja, kteri svojo reč prav umeva in ongavi, ki je dober gospodar, ki mu je skerb za red in spodobnost, kakor je treba kristjana, tacega bi jaz opominjal, da sredi babilonske zmešnjave in razuzdanosti naj le na svojem mestu ostane." Taki pošten in moder gostilnik je dobrotnik človeštva, on nasproti dela zanikarnim bezničarjem io jih osramotuje. Poštenjaka poštenjaki obiskujejo, in posvetuje, dogovori, zgodi se marsikaj dobrega pri kozarcu vina. ¿'ošteiiemu kerčmarju veljd beseda Gospodova: „Žejin eem bil, in ste mi dali piti; tuj sem bil in ste me pod streho vzeli.'1 (Mat. 25, 35 ¡d.)
V življenji svetnikov imamo tudi gostiln>kov, kerč-msrjev. Taki je bil sv. Tecdot Ancirski v Oalaciji. Bil je ondi gostilnik in tergovec z vinom, pa je v vsem delal pošteno, bil je vedno zmeren, pravičen in goreč v spolnovanji vsih keršanskih dolžnost. Njegova tisa ni bila zbirališe pijancev, preklinjavcev, ne gn.ezdo za po-tuho in shode zanikarnih in pohujsljivih o«eb; tacih ljudi Teodot ni terpel. Bila pa je njegova gostilnica pribežališe ubožnih in vsih, ki so pomoči potrebovali. Bila je ta kerčma podobna cerkvi, v kteri ie on kakor kak mašnik goste opominjal in k dobremu budil. Z lepimi besedami je veliko grešnikov spravil iz zadreg satanovih, veliko število judov in celo p< ganov je «pre-obernil k pravemu Bogu. Z molitvijo je ozdravil veliko bolnikov. Kristjani so ga neizrečeno radi imeli, k dobremu so se spodbudovali z njegovim lepim izgledom. Bili so pa takrat taki ljudje, bres kakoršnih tudi zdaj ni, bili so namreč za posvetno čast pripravljeni počenjati naj strašnejši krivice nad kristjani. Trinog Dioklecijan je začel vernike preganjati, in neki Teoktt-n, neusmiljen in gerd človek, je obljubil D>oklec janu, da bo vse kristjane potrebil, ako ga naredi za poglavar)a. Res je postal poglavar v Anciri, — in gorj* potem kristjanom! Pri tem naznanilu je vse bežalo v gozde, hribe in pečine pred pogansko nesramno grosovitostjo. Cerkve so kristjanom podirali, oltarje razdevali, nedolžnost silovito vlačili v hiše nesramnosti. Vse je obupovalo, vse bežalo pred tem živinskim trinogom; samo gostilnik Teodot je ostal v svoji gostilnici, m bila je njegova hiša pribežališe preganjanim; skrival jih je, vmuzal se skrivaj v ječe, obiskoval in tolažil spoznavalce, umorjene spremljal na pokopališe in jih je natihoma pokopaval. Nezmerno veliko dobrega je ta gostilnik storil, dokler ni tudi sam dosegel prečastitljive krone Kristusovih (pričevalcev (1. 300 po Kr.).
Popisovanje njegovega prelepega življenja in terp-Ijenja je obširno; ako moreš, preberi ga v kakem življenjepisu svetnikov Božjih. Tudi bi bilo koristno, ako bi kdo sploh življenje več dobrih in keršanskih gostilnikov popisal v lep izgled sedanjem kerčroarjem, da naj bi slehern gledal v keršanskem duhu svoje goste gostovati in jim streči, ne pa po poganski šegi.
Posebno poštena gostilnika sta bila tudi dev:ška zakonska ss. Julijan in Bazilisa. Oba sta bila zgodej podedovala veliko premoženja po svojih starših; vrav-nala pa sta svojo hišo za gostilnico in sprejmiše zveli-čanja željnim kristjanom in ubožnim popotnikom. Julijan je stregel moškim, Bazilisa pa ženskim. Vredno
je brati tudi življenje polno čudežev teh dveh lepih duš.
•
Pa tudi sovražniki Kristusove vere naj bi premišljevali konec trinoikega poglavarja Macijan-a, ki je strahovito terl, peklil io mučil Julijana in druge kristjane; — in kakošno je dosegel plačilo? Preostudna bolesen ga je napadla in žgala kot peklenski ogenj: pri iivem truplu so ga červi ujedli 1
Basilisa je bila sgodej umerla naravne smerti, Ju-lijan je poslednjič prejel krono mučenikov i. 313 po Kr.
Eden amerikanskih časnikarjev pripoveduje ob kratkem, kako so točili svoje dni priZelenem drevesu" v njegovi domačiji v Esselbach-u ob Spessartu. Pridna iena je vse v biki imela v tako lepem redu, da je bilo veselje. Prijasni in modri mož si nikoli ni dal možgin smesti, če je bila tudi polna soba gostov; vsak nerčd, hrup in ropot je vedil odvračati, posebno pa vsako nespodobnost v govorjenji ali obnašanji. Jedi in pijače so bile kaj dobre, vse polteno napravljeno; zato so ljudje radi k njemu sahajali. Kak terčenec (angerauchter) pri njem ni dobil nič; nedoletni čisto nič ne. Kleti ali sicer nesarobljeno in nesramno govoriti — to je bilo prepovedano v njegovi hiši. O pretepih še govoriti nočemo. Gost, pivec ne smč nikoli misliti, da sato ker pije merico vina, ima oblast po tuji hiši rogoviliti. Omenjenega mcža gostikca je bila pa ravno zarad lepega reda tako sloveča, da vsi tujci, ki so se ondi mudili, so pri njem ostajali. Zvečer, kadar je bilo priložno, je prinesel mož bukve in marsikaj dobrega se je navzčl iz njih, kdor je poslušal njega brati.
Tudi na Slovenskem so marsikteri prav vestni, keršanski gostilniki in kerčmarji, kterim je več mar za poštenje in prijaznost pri Bogu, kakor pa za zgoli časni dobiček, kteri nima teka in blagoslova, ako ne pride po pravi poti. Bog nam daj le dobrih, vestnih gostilni-kov. Pri nekterih se nahaja na mizi „Danica" ali drugi pošten časnik; to je dobro znamnje. Černo piko pa zapiše angelj gostilniku in kavarnarju, ako gostom predlaga pobujšljive in zapeljive časnike, kakor se veči del godi po mestih. Zato pa tudi taki nekaj časa šarijo, potem pa gre gostilnica na boben, družina pa beračit. Laži-liberalni ali kakor si bodi spotikljivi časnik sraven kozarca je to, kar je mišica v kozarcu. Pa še huje. Kdor savdaja telesu svojih gostov, ta je enkrat morilec; kdor ostrupuje duše, tisti pa dvakrat.
Bahači in Tekači, Škripači in plesači Postanejo berači.
Po vsem tem pa je naj britkejši odgovor, kteri jih pri večno pravičnem Sodniku čaka.
Sklep teh verstic je: Razuzdani, lahkomišljeni, ne-keršanski kerčmarji in gostilniki so prekletstvo za mesto in deželo; zares keršanski gostilniki in kerčmarji pa so blagoslov svojim gostom. Gospčske, župani in srenjaki možje po Slovenskem, sprejmite to nalogo: Odpravljajte slabe kerčme po mestih in po deželi; nadomestite za slabe le dobre, vestne, keršanske: in vidili bodete, da kmali kmali bo manj pijančevanja, pretepov in pobojev — srečniši bo dežela.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane. (Hiralnica in dekliška uboŽnica v Ljubljani. Srečke.) Iz spoštovane roke, kakor undan spis o dekliški ubožnici r. Mehkotovih gospodičin, smo prejeli naslednjo sanimivo in tehtno obravnavo o imenovanih dveh napravah. Prijatelj ubožnih in hromotnih pravi po večem to-le:
Večkrat že ste bili omenjeni ti napravi v raznih listih; vendar sahteva keršanska ljubezen, da to oboje
delo, ki se ima za svoj obstoj zahvaliti višim in visokim dobrotnikom, blagim dušam le še pred oči stavimo in bolj pojasnimo.
Tukajšna hiralnica je odmenjena za ubožne neozdravljive ljudi in se imenuje: „Hiralnica sv. Jožefa." — „Ubožen in neozdravljiv !".. . Ali se pač more bolj žalosten stan kdaj misliti za človeka? In kdo je varen pred tako osodo? Ali ne mara bogati? — in kteri ubožni pa zdravi bi hotel menjati z bogatim neozdravljivim? In ali v takem primérljeju ni tudi bogatin ubožen revež? Ako se ozremo v razne bolnišnice, se razodene, da naj veči del so premajhne za pritiskanje pomoči potrebnih, in to po zimi bolj kot o kterem koli drugem letnem času. Dokler se kako dá, oskerbništva po bolnišnicah pač terpijo tudi neozdravljive nekaj časa v svojih prostorih; — berž pa ko bi ta prizanašljivost imela biti v škodo ozdravljivim, se morajo neozdravljivi odpraviti, in še zlasti ubožni, torej naj revniši, ker posebnih stanic za nje ni.
K poslednjim se štejejo zlasti bolniki z rakom in taki, iz kterih pogosto hlapi škodljiva para, s čim ur bi se n. pr. rán na novo operiranih zraven ležečih prijemal prisad ter bi utegnil ozdravljivim celó smert kterikrat prizadjati. Kakošna nadloga tedaj čaka tacega reveža, odpravljenega iz bolnišnice? Ako ima svojce, morebiti ljudi svoje družine, — oh! potem taki v svojem majhnem revnem stanovanji niso skoraj manj milovanja vredni, kot neozdravljivi sam, da morajo tako nesrečnega za stalno med seboj imeti in v sé dihati njegov škodljivi hlap.
In kolika reva, ako je v enacih primérljejih nesrečni iz ozira na zdravje v eni sobi z njim prebivajočih zopet primoran izmed ljudi se ločiti, in pri primanjko-vanji druzega prostora ne mara v prihodnje mora med živalimi prebivati!
Pri ubožnih družinah in morebiti tudi v ubožnih srenjah je res komaj mogoče v enacih primérljejih si pomagati. Toliko nadlogo in revšino je le viši moč zmožna polajševati, in ta je keršanska ljubezen.
Tej ljubezni ima tudi tukajšna hiralnica zahvaliti svoj začetek. Ze je v njenih verlih prostorih 37 ubožnih neozdravljivih (med njimi 20 do čistega ubožnih) in imajo tukaj življenje in postrežbo, kakor se ljudém spodobi.
Marsiktere rak ujéda, drugi so popolnoma ali po nekoliko hromi, in zopet kteri se kar nič več ne čutijo, ter morajo včasi celó do sedemkrat v 24 urah novo oprano obleko dobiti. Taka strežba pa zahteva pomoč-kov, in pa toliko večih, kolikor več tacih nesrečnih se sprejema. In število neozdravljivih pa nikakor ni majhno med človeštvom.
Poglej še dalje v bolnišnice, sej ravno tukaj se prav posebna potreba in revšina velikrat vidi v svoji naj polnejši meri. — Tu leži v enem oddelku ubožen cče mnozib otrók, v drugem oddelku ubožna mati, morebiti ravno tidte družine. Oba sta brez otétve na poti smerti. Ali pa je eden ali dragi že v vdovskem stana.
V tacih okoiišinah pač velikrat umirajočim zadnjo uro greni misel na njih nepreskerbljene otroke, „kaj da bo z njimi", — se bo li kdo za nje pečal? In močno je ohlajena tiBtim zadnja ura, kteri vedó, da njih otroci so sročeni blagim ljudém, ktere vest prigmja iz teh tako zapušenib stvari odgojiti dobro omikane bitja, nad kterimi bode kdaj imel dopadajenje Bog in pa ljudje. Tak primérljej se je dogodil nektere dni pred začetkom perve ubožnice na Kranjskem.
Mati, do čistega ubožna vdova, je imela dve deklici in enega dečka. Ž<3 delj časa je bila tako bolna, da ni mogla s postelje, toraj nezmožna kaj storiti za živež družine, v naj hujši revšini, — edina podpora ji
je bila Se VincenŠka dražb». Poslednjih p« tudi njena pomoč ni več mogla zadostovati; treba jo je bilo vzeti ▼ bolnišnico, da tam svoje življenje sklene.
Pa čudno; lahka je bila njena smertna boritev, in ekorej s solzami veselja je dušo isdibnila.
Kako to?
Še pred njeno smertjo ji je bilo zagotovljeno, da «Ive njenih deklic ste odmenjeni, da pridete v abožnico, ekerb za dečka pa da je sprejela VincenŠka dražba. Maj opomnimo takaj, da bolno in slabotoo mater v bolnišnici so njeni otroci pridno obiskovali, da je bil pretresljiv pogled, ki bi mčgel omečiti tudi naj bolj merz-lega človeka, — ko so namreč otroci zopet šli na obiskovanje, in — so posteljo svoje matere našli — prašno.
Med tem pa ni ostalo samo pri obljubah; spolnile so se resnično. Drugi dan po pokopu matere, o pričetji m ubožnico, ste bili deklici že v ubožišniški domači obleki, in brat, lončarsk učenec, je bil prav vesčl, da o nedeljah in praznikih sme sestrici obiskovati.
Le-ta ubožnica za revne deklice jih podučuje in odgoja za pridne ženske posle, in imele bodo pred drugimi to prednost, da bodo ne le dobro »šolane, ampak tudi popolnoma podučene za rasne službe; — zadovolj-nost, priprostost, nravnost (čednost), zvestoba in pridnost, molčečnost in pokoršina se imajo posebno pri njih razodevati.
Se le sedem sirotic ima srečo, da po tako prijaznih prostorih nove ubožnice brez skerbi tekajo kakor domače in si za svoj namen prisadevajo. Pa kaj je to številce proti velikemu številu tistih, ki niso nič manj potrebne te pomoči, temuč ne mara le še bolj in še v višji stopnji?
Pa kolikim in kolikošnim nevarnostim odidejo uboge reve, ki so sprejete v tolikanj dobrotl)ivo napravo!
O važnosti občh naprdv še več govoriti, bi se reklo brez potrebe truditi blage duše, za kakoršne edino so odmenjene te verstice.
Obe napravi pa ste le potem zmožni svoje djanje vspešno skazovati, ako se jima naklonijo potrebni po-močki, da se ohranite.
Oziroma na tehtnost tacih naprdv in na ravno omenjeno okolišino je slavna c. kr. vlada Sestri prednici Leopoldini Hoppe v edinosti z nekterimi Ijudoljubnimi gospodi v Ljubljani pridobila vis. ministersko privoljenje, da sm£ brez loterijskega davka napraviti srečkanje raznih izdelkov (efektno loterijo) v prid tukajšne hiralnice in dekliške ubožnice.
Ta loterija ima 800 rerst (serij) po 125 srečk, in vsaka srečka stane 25 soldov.
Vzdigovanje srečk je tako vravnano, da na vsako versto (serijo) mora priti 1 veliki in 3 manjši dobitki. Vzdigovanje pa bode velikonočni torek tega leta. Toda napravi vgoden vspeh se zamore doseči pa le z zedi-njenimi močmi.
In kdo bi pri takem občno koristnem početji hotel zgolj merzel gledavec biti? Že samo ta misel, da nobeden si ni svest, če ga kaka neozdravljiva bolezen ne zadene, pa da sleherni otrok utegne po kaki nezgodi postati sirota, — že sama ta misel, pravim, naj navdušuje blage serca k vdeleževanju pri tem početji, da se tako reč zarčs posreči.
Veliko jih je pa, ki se jim ne pogreša volja in bi radi po svoje kaj pripomogli, ako bi jim bilo znano, kako naj se reči lotijo.
Takim, kteri so voljni kaj storiti, naj se djanje njih delavnosti zlajsuje, kakor nasledva:
1.	Naj to početje (loterijo v prid hiralnice in ubožnice) priporočajo.
2.	Naj darujejo takih reči in izdelkov, ki so pripravni za dobitke; sprejemajo jih s hvaležnostjo usmi-
ljene Sestre ▼ hiralnici — ▼ Kravji dolini štev. 11; ▼ dekliški oboinici na Poljanah it 30, in ▼ mestni bolnišnici.
Veliko Število izdelkov in reči za dobitke je te skupaj in še obljubljenih; med temi je dosti prav dragocenih.
3. Naj kupujejo srečke, ki se tadi dobivajo po ravno imenovanih hišah. Kolikor za zdaj, se dobivajo srečke v Ljubljani že po naslednjih krajih.
a)	Pri Blaznikovih naslednikih, na Brega.
b)	Pri peka g. Jenko-tu ob dunajski cesti.
c)	Pri g. Dogan u v zalogi pohišne robe, v Šelen-burgovih ulicah.
d)	Pri g. tergovcu Lukmanu, v Slonovih ulicah.
e)	Pri g. Tom. Pirnatu, v štacuni na it Jakop-skem tergu.
/) Pri gospej Šupevčevi, v Slonovih ulicah.
g) Pri g. tergovcu Veču, v šolskem drevoredu.
Kupovanja arečk se skorej vsak lahko vdeleži, ker srečka stane le 25 soldov.
Vodstvo rečne loterije sprejemavce celih verst (po 125 sreček), kakor tudi darovavce dobitkov, šteje za dobrotnike in o svojem času bode njih imena hvaležno razglasilo.
K temu so šteti tudi tisti sprejemavci celih verst, ki srečke zlagoma oddajajo.
Kdor bi želel dopisovati, se prosi, naj naredi dopia do vodstva efektne loterije v Hiralnici v Ljubljani.
Naj tedaj bode to dvoje delo keršanske ljubezni prav živo priporočeno blagim Kranjcem, — pa tadi vsi m drugim blagim sercem po Avstriji in po drusih deželah, da pospešuje v blagor ubogim, pa tudi dobrotnikom in celemu velikemu Avstrijskemu cesarstvu.
Iz Ljubljane. (K boSičnicam.) Novi dekliški ubož-nici na Poljanah je v večer pred ss. 3 Kralji s višib krogov nenadoma doslo veliko veselje. Prišel je nepričakovano k sirotam Jezušek s svojim božičnim veseljem in darovi. Visokorodni gospej soprogi gosp. deželnega predsednika R. pl. Kallina in gosp. deželnega glavarja R. pl. Kalteneggerja pa gospodičina hčerka poslednje, so pripeljale ne le sladkih in lepih darov, ampak tudi prezalo okinčano božično drevo seboj.
V uaglici so vse z lastnimi rokami postavile in vravnale, potem na dano znamnje pristopijo sirote in veselo osterme v veliki svitlobi pred tolikimi lepotami. To veselje je bilo še zvišano, ko so se visoke g<>sp6 tako prijazno in zaupljivo pogovarjale s ubogimi otroci. Obljubile so jim, če bodo prav pridne, da Dete Jezuse k tudi drugo leto pride, pa da jih bodo kmali tadi gospe v šoli obiskale. — Nato so se ločile dobrotne visoke gospč; preserčna hvaležnost sirotic in usmiljenih sester jih je spremljevaU, in velika tolažba je za poslednje, da Be nova naprava pod brambo tako slavnega gospostva razveseluje.
Novega leta večer so gg. rokodelski pomočniki ▼ knežjem dvoru v svojih sobanah obhajali prav veselo božičnico s petjem, deklamacijami, vedrilnimi igrami. Kaj novega ie bila smešna igra dveh mutcev, ktera je napravila veliko smeha in dobre volje, kakor tudi igra nekega ,,pozabljivca". Ako opomnimo, da pri nekterib tvarinah vmes hi bilo dobro storilo nekoliko pile, moramo isreČi sploh vso pohvalo nad tako lepo in podučno veselico.	(Konec sledi.)
lx Ljubljane. (Sveto Detinstvo.) Dobro znan je bogoljubni in Ijudomili namen sv. Detinstva, po kterem se na tisuče zaverženih otrok pri življenji ohrani in odreja, ali saj umirajočih kersti. Veliko vodstvo aa to dražbo v Solnograda je od 16. listopada 1877 do 15. listopada 1878 na Avstrijanakem v ta namen nabralo
25.345 gl. 1 kr. Med tem is Kranjskega 507 g). 30 kr. (In med poslednjim sbirk „Zg. Dan." 225 gl. 50 kr.) Za preštempijane marke je g. Brückner iskapil 124 gl. 20 kr. sa ta misijon. V ta po&tév pa je le tisto povzeto, kar je bilo poslanega vélikemo vodstva (General-Direction) v Solnogradu, ne kar je n. pr. kdo oddal na Dunaja ali drugje.
Vsi dohodki sv. Detinstva 1. 1877 pii sredisnjem svetu v Parizu so znašali 999.706 gl. 55 kr. L. 1878 so se ti darovi zopet pomnožili za nekaj več kot 2000 gl.
K sadu ter vspehu tega misijona bodi samo opomnjeno, da 1. 1876 je bilo v 80 misijonib keršenih 414.611 poganskih otrčk, in od teb, ki so pri življenji ostali, se jih je po keršansko odgojevalo 61.615. Za take otročiče se je vzderževalo 328 sirotišnic ali ubožmc, 1237 šol, 122 delavnišnic in 50 pristàv.
Družbica otročičev sv. Detinstva je zarés kaj posebno lepega in dobrega z» človeštvo. Otroci se s tem, da vsak svojih par soldkov na mesec pr hrani za tako lép namen, sami vadijo v usmiljenji za terpečega bližnjega ter v blagočutji. ¡Sej imamo družbe „zoper ter-pinčenje živali", zakaj bi kdo pisano gledal družbico soper terpinčenje in morijo ljudi?
Ako nam bode količkaj malo čas pripustil, dobijo ndje sv. Detinstva tudi v slovenšini malo knjižico zastonj, ali pa skor zastonj. Zato morate, vi mali, pa tudi „mož-beseda" biti in zvesto opravljati za poganske otročiče, kar bratovšina želi ; — zlasti tudi v novem letu tega ne pozabite.
Iz Pariželj na Štajerskem. Ko smo brali v „Zgod. Danici" iz Starološkega p d naslovom : „Nekaj za ad-vent", nam je toliko dopadîo, da smo tudi mi sklenili po tem navodu in po dovoljenju našega preč. g. dekana toliko lepo 9dnevno očitno pobožnost obhajati.
Vsaka hiša ei je prizadevala drugo prekositi in Mariji lepši prostorček za prenočiše preskerbeti. skoraj povsod so ji napravili oltarček z raznimi cvetlicami in lučicami. Viditi je bilo tudi več primérnih izrekov iz sv. pisma zapisanih, kakor: ,,Blagor mu kdor čuje pri podbojih mojih vrat." „Moje veselje je bivati med človeškimi otroci." Ali pa: „jaz sem mati čiste ljubezni." Vsaki veččr je imela veliko spremljevalcev, ki so jo povsod s gorečimi svečami sprejemali: bilo je tudi vselej, posebno zadnji večer, 9 deklét belo oblečenih in ovenčanih, ki so jo spremile k mnogospoštovani gospodi-čini S. K.
Kako goreče naši israni častijo sv. Devico, in to 2e od nekdaj, naj omenim nekaj iz ustnega izročila. Bilo je berž ko ne 1. 1679, odkar bo ravno letos 200 lét, ko je bil v naših krajih silen pomor, in sicer tolik, da po več farah so tudi dušni pastirji jim pomerli, kakor na Ljnbn«>m, na Paki v Skalah in drugod. V ti silni stiski se Braslovški farmani zatečejo k nebeški Kraljici s zaupanjem, kot varhinii naše župnije in obljubijo nji na čast vsaki Marijin predpražnik se postiti.. Se sedaj eni starih ljudi pripovedujejo o tem poBtu. Čeravno je bilo po srsednjih farah toliko merličev, da po nekod so bili prisiljeni jih na svoje verte pokopavati, v naši fari ni bila nobenega kuga pobrala, razen soseske gornjega Podvina, ki je na levem bregu Savine in se od takrat pod Polzelj šteje.
Iz Adrijanopola V Bolgariji. (Sporočilo iz katoliškega bulgarsknja misijona.) Vedno so nas spodbadali močni nagibi k hvaležnosti do Boga za pomoč Božjo, ktero smo tolikrat in v tako obilni meri skušali; pa v preteklem šolskem letu smo posebno imeli vzrok, ljubega Boga hvaliti, ker je nas z očetovsko roko ohranil, in nam dal srečo njegovo voljo spolnovati z našim majhnim delom v našem bulgarskem misijonu. Med neštevilnimi
nevarnostmi in nesrečami, ktere so adarile nad Bolgarijo in ktere so v ceii okolici zaperle bolgarske Šole, je bilo vendar nsm moč, da smo se mogli s Njegovo po-močjo pečati z od^ojenjem bulgarske mladine.
V	preteklem letu smo se tudi mi, kakor po vseo» katoliškem svetu, vdeiežili veselja, da smo obhajali petdesetletnico sv. Očeta Pija IX. — To leto smo zamogli, vkljub vojaškim nezgodam, mertvašnico v duhu svetosti umerlega višjega pastirja obhajati, in kmalo potem » slovesnim duhovnim opravilom Najvišemu se zahvaliti, da je Petrov čolnič izročil vodstvu skušene roke Njih Svetosti Leonu XIII. To slovesnost em<> obhajali v vseh treh zedinjemh cerkvah: v predmestjih Kiršbane, Kaik in pri nas v Kalu, v središu mesta.
V	teku šolskega leta 1877 8 sta bila vpisana 102 odgojenca; v resnici jih pa ni bilo nikoli čez 75 skupaj. Zraven teh (notranjih) je obiskovalo šolo tudi še oO zunanjih učencev v naši napravi. Pri sklepni poskušnji je bilo 53 notranjih in 9 zunanjih učencev nazočih, pri kteri je bilo 12 'dgojencev z darilom perve verste in 8 z darilom druge verste obdarovanih.
Poleg ljudskih šol s štirimi razdelki smo imeli tudi 4 giranazijblne razrede. V teku leta sta se pa 3. in 4. gimnazijalni razred razpustila vsled političnih dogodkov, kajti mnogo dijakov teh razredov je zarad boljšega upa denarnega zaslužka prestopilo k novim (ruskim) vra-aoro, drugi so se zapisali v novo vojaško šolo v Filipo-polju. Sicer bi bili v tem letu imeli 5. gimnazijalni razred ; tako smo bili pa zmožni samo perve tri razrede vzderževati. Zraven poduka v francoskem jeziku, kteri se vsak dan po vseh razredih deli, je postal tudi nemški jezik, ki je bil dozdaj prosti, obligatni predmet.
Naš misijon je letos zadela britka zguba, ker umeri je č. o. Aleksander Szimonski, kterega je smert pobrala v njegovi duhovski delavnosti. Delil je namreč več kot dva mesca v raznih bolnišnicah na legarju bolnim vojakom tolažbo bv. vere, ter sam nalezel to nevarno bolezen, za ktero je po 26dnevnem terpljenji 30. majnika umeri (kar je znano že iz lanskega dopisa).
Mesec dni poprej je bila nemila smert tudi prav zmožnega in pobožnega bogoslovca za enako boleznijo pobrala.
V	začetku tega šolskega leta je prevzel po ranj-kem o. Aleksandru izpraznjeno mesto visoko izobražen učitelj matematike, ki je študije izveršil na vseučelišu. Ze več Ičt je naši družbi vdan, in za prospeh misijona vnet.
Modroslovstvo so obiskovali štirje bogoslovci in dva kandidata učiteljstva, v kterem so se razkladale vede šsolastičnega znodroslovja, cerkvene zgodovine, pedagogike, obredov in gerškega jezika.
Sredi marsikterih grenkih skušenj je nas Bog vendar oveselil z mnogimi očitnimi milostmi, ki jih je skazal našim odgojencem. Mnogo naših mladenčev je vstano-viio majhno bratovšino, da bi se z Božjo pomočjo vter-dili v sklepu stopiti v duhovski stan, za kterega menijo poklic imeti. Podali so nam od njih postavljene pravila v poterjenje in glede na besede psaimistove: „iz ust malih si si pripravil hvalo", — in na besede Zveličar-jeve: „pustite malim k meni priti"— smo odvergli ne-ktere paragrafe, n. pr. pogostne poste, dolgo čuvanje, ojstro mertvenje itd., ter smo druge odobrili, vsled kte-rih so se zavezovali:
1.	vse dclžnosti stanu natančno spolnovati;
2.	sk upno moliti sv. rožni venec v čast varhinje svoje bratovšine: Matere milosti Božje;
3.	vsako jutro in vsak večer vest si spraševati;
4.	vsak mesec en dan opraviti duhovne vaje.
Ta majhna bratovšina, v ktero se sprejem le z naj večjo previdnostjo dovoluje, šteje že 16 udov, izmed
fcterih jih je bilo ravnokar 6 v aemeniše sprejetih, ktero zdaj šteje že 10 gojencev. Škoda, da je naše aemeniše premajhno, da bi mogli sprejeti vse prosivce, ki se ie vedno oglašajo. Vendar upamo, da božja Previdnost bo aiekterim našim dobrotnikom navdihnila misel, ter bodo sam na pomoč prišli, in bomo smožni kopiti neko sosednjo hišo, ktero je lastnik voljan prodati, in tako naše «emeniše razširiti.
Misijone v oddaljenih okrajinah smo mogli .nekaj Časa po nekaj ustaviti zavoljo Baaibozukov in Cerke-sov. Razkolniki v Toposlar-u so se prizadevali katoličane pregovoriti, da smo zanaprej mi zaderžani, k njim iioditi. Le ti so jim pa odgovorili, da ne bodo nikoli prestopili k razkolnikom, ako bi tudi misijonarji več ne prišli k njim, in da bodo oni tadaj sami kerševali svoje otroke in pokopavali merliče. Ko so pa pozneje misijonarji zopet v Topoalar prišli in oskerbovali bolnike brez razločka stanu in vere, so bili razkolniki zavoljo take darežljivosti tako ginjeni, da so mnogi izrekli željo, da hočejo prestopiti h katoliški veri.
Že nekaj let je bila cerkev v M*lko-Ternovem, ktera je bila pred 13 leti zidana, v tako revnem stauu, da je žugala podreti se; ker se je pa mnogo premožnih družin izselilo, nekaj pa prestopilo k razkolništvu, in ker ostale družine niso bile zmožne cerkev popraviti, so se nekteri naših bratov o počitnicah tje podali in so dali cerkev popraviti, kar nas je stalo blizo 2000 frankov.
Večkratne misijone smo obhajali v Kajadjiku, To-poslaru, Elagiunu in po drugih postajah. O. Rafael Fer-rigno je z neutrudljivo gorečnostjo skerbel za bulgarake begune, kteri so trumoma k nam zahajali in nas prosili podpore.	(Konec naal.)
Bratovski
Creí in sad zveste molitve.
Zahvala.
Naši ljubi Goapej presv. Serca za troje doseženih milost, ktere smo po njeni priprošnji prejeli, preserčna zahvala! Zagotovljam bralce, kdor je obtežen s skerbmi, z boleznijo ali kterimi koli težavami, in se z zaupanjem oberne k Mariji, da ga ne bo nikdar zapustila. Resnične so besede sv. Bernarda: „O piiasima Virgo Maria, non est auditum a saeculo, quemquam tua implorantem auxilia, tua petentem suffragia, a te esae derelictum." Toraj zakličem: Priporočujte se Mariji, ona vas ne bo zapustila. To vam povem iz lastne skušnje.
Jožef M.
Prošnje.
Oče priporoča svoje otroke v priprošnje Naše ljube Gospé presv. Serca, posebno pa dva fanta (še zlasti enega za odpravo neke skaze), ki hodita v srednje šole, da bi bila pred zapeljivostjo obvarovana, in bi od mene zaželjeni namen dosegla, sveti cerkvi v čast in prid. — Za nekega ostudnega pohujšljivca, da bi ga Bog na Marijine prošnje spreobernil, se prosijo posebne molitve in prošnje. — Učenka Marička, na oččh bolna, se priporoča za ozdravljenje v bratovsko molitev. — Eaako bodi serčno priporočen bogokleten uličarsk potepuh, da bi se ne pogubil, za kar je prav zrel že viditi. — Tudi še neki v kersanskem nauku neveden mlad pób se priporoča, da bi ga Bog v srečniši okolišioe pripravil. — Mlad učitelj je serčno priporočen v bratovsko molitev Kaše ljube Gospé in sv. Jožefu za ljubo zdravje, če je Božja volja, ali pa za srečno zadnjo uro. J. U. — Star terdovratnež, da bi se spreobernil.
Nameni in priporotevanja pri sv. mah. in sploh v molitvi za mesec prosinec 1879.
I.	Glavni nameni: Povišanje sv. Cerkve.
II.	Posebni nameni:
11.	prosinca. Sv. Higin papež in mučenec 1. 142. Priporoč.: Ponižanje sovražnikov av. Cerkve. Pobolj-šanje razuzdanih otrok, posebno po Slovenskem, dveh posebej. Zatrenje laži.
12.	1. nedelja po ss. 3 Kraljih. Evang.: Zgubljeni Jezus najden v tempeljnu. Sv. Ernest, na potu v Sveto deželo ubit od Turkov. Priporoč.: Vsi, ki so Jezusa zgubili. Spreobernjenje Turkov in Arabov. Zatrenje nečistih grehov.
13.	Sv. Veronika dev. avguštinijanka v Milanu L 1497. Priporoč.: Spreobernjenje prenapetih Italijanov. Odpravljenje kletvinje, posebno med Slovani. Obvarovanje otrok v nedolžnosti.
14.	Sv. Hilarij škof 1. 368. Priporoč.: Francoska dežela. Učenjaštvo za pravo vero. Zatrenje vraž, sovraštev, obrekovanj.
15.	Sv. Pavel 1. pušavnik, j 341, star 112 let. Priporoč.: Spreobernjenje Egipta, Abisinije, Etijopije. Poboljšanje tatov v malem in v velikem. Ubožni ia bolniki.
16.	Sv. Marcel papež muč. 310. Priporoč.: Razkolniki, posebno v avstrijskih in druzih južnih krajih, za spreobernjenje. Dobra odreja otrok. Ž~nini in neveste za stan milosti Božje o nastopu svojega stanu.
17.	Sv. Anton opat, t 1. 356, star 105 lčt. Spreobernjenje pogane v. Starčki in hromotni za poterpei-ljivost in srečno pripravo k smerti. Duae v vicah.
18.	Stol sv. Petra v Rimu; spomin, da je bila sv. vera vstanovljena v stolnem mestu vaega sveta po apo-stoljakem pervaku; tudi pravi tvarinski stol se hrani še v Rimu. Priporoč.: Očisenje Rima od sedanjega ras-djanja. Živa vera med katoličani. Skof,e in misijonarji.
19.	II. nedelja po ss. 3 Kraljih. Evang.: Zeni-tovanje v Kani Gal. Presv. ime Jt-zusovo in popoln, odpustki skoz osmino. Sv. Kanut. Pripuroč.: Spreobernjenje vse Anglije z naselbami. Opušenje tudi odpust-ljivih grehov. Zatrenje tepežev in ponočevanja. Spodobnost pri ženitvanjih.
20.	Ss. Fabijan in Boštijan muč.; pervi je bil papež izvoljen čudoma, ko se mu je bil g«»lob vsedel na glavo; drugi stražni načelnik. Priooroč.: Stanovitnost mladenčev in devic v skušnjavah. O^uaenje pijanstva, zlasti žganja. Srečna volitev stanu.
Listek za raznoterosti.
h Ljubljane. (Rojeni in umeri i) V Ternovaki fari je bilo 1. 1878 rojenih 98, um*?rio jih *4; v predmestni fairi sv. P^tra rojenih 3<>0 (v mestu 187, na deželi 113), umerlih ¿81 (v mestu 186, na deželi 95). V mestni fari av. Jakopa je biio rojenih 156, uuier.o jih je 175. V frančiškanski fari roienih 228 (proti 2^4 v l. 1*77); umerlih 175 (proti 147 v 1. 1*77); poročenih je bilo 48 parov (proti 72 1. 1877). — V stolni tari sr. Nikolaja rojenih 54 (1877 51), umerlih 61 (651.1877), poročenih 13 parov (23 1. 1877). — V deželni bolnišnici jih je umerlo 362.
Za dve tomboli V nedeljo se obeta nekaj posebnega«
Na noge!
Y prostorih katoliške dražbe so se preteklo sredo pričeli pogovori, ki imajo biti nadalje vsako drugo sredo
o tvarinah, kakoršne tičejo družbino področje. Dr. Čebašek je sprožil besedo o Bosni, da bi bilo treba podpirati slasti uboge bosanske ubežnike, ki morajo ravno «daj v naj veči revsini in mrazu hoditi nazaj v svojo deželo, in pa da bi se moralo še posebej za versko reč kaj storiti. V občh ozirih se je priterdilo. Menili so družniki, naj bi taki, ki uterpč, tudi za uboge Bošnjake kaj darovali. Oziroma na katoliško vero pa je sklenjeno milgsp. škofu Strosmajeru, ki je ob enem tudi bosanski Škot, za dosedanje prizadevanje poslati zaupnico in ob enem prošnjo za nadaljno neutrudno postopanje v prid katoliške vere v onih deželah.
Bila je tudi beseda o „Glasih katol. družbe", o „sv. Detinstvu" itd. — V prihodnje bode večkrat tudi Mak podučen govor zraven pogovorov in posvetovanj. Kaj bi se gospodje udje pridno vdeleževali.
V hervasko-kranjski provineiji reda sv. Frančiška biva v U samostanih skupno 162 redovnikov, med njimi 11W patri in 54 neduhovnih bratov. Po škofijah jih ie 7 ljubljanski škofiji 35 patrov, 16 br.; v goriški 13 p.
i® l VaVanLl!D®ki 14 P'> 9 br.; v zagrebški 23 p, 13 br.; v teržaški 7 p., 4 br.; v senjski 10 p., 5 br. — Hajveč patrov je v Novomestu, kjer oskerbujejo gim-nas.jo in ljudske šole, t. j., 14; potem v Gorici 13, kjer imajo domače šole; v Ljubljani 13, kteri oskerbujejo veliko duhovnijo in poleg tega pastirstvo v deželni bolnišnici in v posilni delavnišnici, pa še sicer mnogotero pomoč delč. Med patri starosta so prečast. o. Benvenut
• ™ l' r»k	bThti Pa 6' Fr* Tobii»
▼ 7«. 1. Oba sta jubilanta in oba še v delavnosti, stanujoča v ljubljanskem samostanu. Tukaj biva tudi pod-atarosta laikov, namreč, častni br. Paškal Komatar. Klenkov je 7, med kterimi so 3 patri v bcgoslovskih in 4 laiki v gimnazijalskih šolab.
u . !* Jera®y8ke«4	5 pros. Nova Čepovanska
„katoliško-politiška čitalnica" kaže, koliko premoreta goreč gosp. duhoven in iskren gosp. učitelj. Hvala za rodo jubno prizadevanje, ki upsmo, da bode v korist katoliški Cerkvi m omiki. - Se eno važno nalogo ima Cepovan, namreč: naj bi se od tam skozi Novine poprej ko je moč naredila cesta, katera bi potem sklenjena z lU>kvami, Voglari in s Ternovo močno vez storila, in bi bila v prid še mnogim drugim občinam, Čepovanu
P*	. /D ,,	Rodoljub.
Z Donajt (Poterdilo.) Prejel in oddal sem tudi poslednje poslanih 30 gl. za škofa Dan. Komboni a in sa afnk misijon.	Z>r. Jan. Kulavic.
V U08D0 delavci zopet obilno gredč; včeraj se je peljalo — blezo od Tominske strani — čez 50 možakov proti Ljubljani.
Romanje v Sveto deželo. Veliki komisar, zastopnik za fcv. deželo iz frančiškanskega reda, bivajoč na Du-naji, je tudi za tekoče leto napovedal romanje v Jeru-salem k velikonočnim praznikom. Kdor se hoče vdele-iiti tega romanja, naj se oglasi do 8. sušca pri omenjenem komisarijatu (Dunaj, frančiškanski terg, št. 4), in naj ob enem pošlje potnino, ktera znaša (od Tersta do tje nazaj) 550 gld. v zlatu na Lojdovih parnikih v 2. redu, 6oO gld. pa v 1. redu. Odhod iz Tersta bo 22 susca. Tje se potuje memo Kerv a, Sire, Smime, Jaffe-nazaj pa skoz Kajfo in Aleksandrijo.	'
Občna varnost na Laškem. 70 milijonov frankov se vsako leto potrosi v blaženi Italiji za gosposke za občno varnost; po ministerskem izkazu je bilo I. 1877 25 <4 umorov, ktero število se ie pa lansko leto samo do konca «btobra narastlo na 2971; tatvin je bilo do takrat G011! — Te številke naj resno premišljujejo vsi tisti, ki menijo, da prebivajo v Italiji „irredenti" (ne
rešeni), kteri hrepenijo z Italijo združeni biti, menda sato, da bi zapravili poštenost, denar, lahko tudi življenje, ali saj dobili kamen namesto kruha 1
Poslednje novice. V Zvorniku je ondotno moiejsko predstojništvo c. kr. višemu vojaškemu poveljniitvu na razpolago dalo neko mošejo, ki je bila svoje dni katoliška cerkev, s tem odmenom, da se zopet oberne za katoliško Božjo službo. To bi bilo veselo znamnje, da turški fanatizem pojenjuje. — V novibazarski okrajini se povrača mir, in z mirom se povračajo tudi beguni na dom, tergovetvo se na novo poživljuje. — Na Francoskem rudečkarji *eči in veči moč dobivajo in zelč na to kaže, da pride do novega klanja ubozega človeštva» — Veliko zdaj pišejo, kako voljen in kdo bode bulgarski knez. Katoličani ne moremo druzega želeti, kakor da bi bil mož pravičen katoliški Cerkvi in bulgarskema narodu. — V Rimu so zasačili veliko bomb in bojč se novih napadov, posebno zdaj, ko se bode obhajala obletnica Viktor Emanvelove smerti. — V Sarajevem so na Sveti večer čez dolgo časa zopet imeli slovesno polnočno sv. maso, kar se v katoliškem Terstu zarad nekih „divjakov" ni moglo zgoditi! — Moncasi, napadnik na spanjskega kralja, je bil 3. t. m. zjutraj usmerten z za-davljenjem, kakor je šega za take hudobije. Pred smertjo se je spovedal in z Bogom spravil.
MHthovshe spremembe.
V	Teržaški škofiji: C. g. Janez Vari imenovan ie oskerbnik za duhovnijo sv. Jakoba v Terstu; č. g. Raj-mund Jelusič oskerbnik duhovnije Tinjanske; obe ste razpisani do 20., kanonikat v Piranu pa do 15. sveč. t. L
V	Lavantinski škofiji: Č. g. Lovrenc Bošnjak je prezentiran za Rajhenburško faro, in č. g. Janez Spar-hakl za faro sv. Petra na Medvedovem Selu. — Umerla sta čč. gg. deficienta: Jožef Lukner 16. grudna in Andrej Baumkircher 18. grudna p. I. Pervi v 85., drugi v 74. letu starosti. R. i. p. — Drameljska fara je do 25. pros. t. 1. razpisana.
Dobrvtni darovi.
Za poškodovane s povodnijo na Notranjem: Sem. vodja in čast. kan. dr. A. Čebašek 6 gl.
Za spominek f £upnika Aleša Jerala: „Zscoriški Andrej" 10 gl.
Za Bosniske katoličane: Neimenovana 1 gl.
Za sv. Očeta: Sem. vodja pn. dr. A. Čebašek 10 gl. sr. za novo leto sv. Očetu ter prosi njih blagoslova sa sebe in svoje. — Gosp. V. Majer 10 gl. sr. v st. d. — Preč. g. fajm. K. Tedeschi 9 gld. „za novo leto sv. Očetu". — Po g. J. Rozmanu več oseb 13 gl. v papirji in 7 gl. v srebru sv. Očetu za novo leto. Vse prosijo sv. blagoslova.
Za afrikanski misijon: Neimen. 1 gl.
Za sv. Detinstvo: Neimen. 1 gl. — Slarija B. 50 kr.
(Drugi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
Pevcem božičnic: Bilo bi že malo pozno za pesmi, in metriške pravila zahtevale bi precej predelave. Blagovolite prizanesti za zdaj. Naročilo oddano založništvu. Veselo novo leto! — Gg. Lovro Rav. in Jak. Zup.: Oddano založništvu. — G. Prim. Klem. Oddano založništvu. — G. dr. K. na Dun.: Vse došlo: Bog plati trud! In vse opravljeno. —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef BlaznikoTl nasledniki v Ljubljani.