Cerkvene zadeve. Zidanjc nove cerkve v Maviboru. V torek. dne 19. aprila 1892 ,je bila v knczoškoli.jski palači prva seja odbornikov zaradi zidanja eerkve Malere Milosti v Mariboru. Prevzvišeni knezoškof so predsedovali. Odborniki so p. n. gg.: Ferk Feliks, magLster in hišni posesfnik, Ilerie Kalist o., predmcstni župnik. JNagv. Alexander, niestni župan. Leonhard Albert dr., e. kr."okrajni zdravnik, Pfrimer .luli.j, ravnaielj Mariborske hranilniee, Kottinann .ložef, hišni posestnik, Sehcrbaum Franeiška, veleobrlnijska gospa Scherbaum-ova. Milodari za novo cerkvo so tako narasli, da je po niisli slavnega odbora za začetku temelj položen. Kakor bitro pride dotično oblastnijsko privoljenje iz Gradea, bode se kinalo začelo. Ker pa niisliino to bogoljubno delo ne samo začeli, ainpak ttidi dokončati, potrebnjeino Se velike denarne pomoči. Opozoriino vnovič na družbo za zidanje ceikve in prosimo. da bi se jib prav obilo pridružilo. Di-užbeniki plačajo siiino 5 krajcarjev na mesee in se polem udeležijo velikih duhovnib dobrot in gotovo tudi posebne poinoči, milosti in tolažbe Matere Milosii v Mariboru. Kdor ne verjame. na.j poskusi! Lnterstvo pa kapucini na Štajarskein (Konec.) Nov kapucinski samostan, katerega ,je sv. Lovreneij Rrindiški na proSnjo našega vojvoda Ferdinanda II. ustanovil v Gradcu pri sv. Antonu Pad.; bil je podoben bojneinu drevesu, ki vsako leto novo krono nastavi. Po ineslib, kjer so se poprej lutrovei najhujše šopirili, zidali so sedaj verni katolieani z radovoljniini doneski oo. kapucinom nježne cerkve in prostorne samoslanc. Tako je že leta 1608 nastal nov kapucinski sainoslan na Piuki (Bruck) ob Muri, od 1. 1611—15 stavili so Gel.jani čč. oo. kapueinom v znožji Šmiklavškega liriba prijeten kloSter s primerno cerkvo na ča.sl sv. Gecili.ji, drugo lelo (1612) pozidali so takSen sainostan Mariboržani, leta 1614 pa ludi Radgončani. V Lipnici pod Gradcem dal jc Olon Godelrid grof Kolonič 1. 1639 oo. kapucinoin nov samostan postaviti na svoje stroSkc. Prvi saniostan v Gradeu postal je toliko skromnini oo. kapueinom kinaln prelesen, zato so že leta 1648 tam pri sv. .lanezu »na Grabnu« postavili nov jednak klošter. Skoraj ob tislein času pozidal ,je tem sinovom sv. Frančiška .lurij Ltidovik grof Selnvarzenberg (beri: Švareenborg) v Muravi na Gorenjem Šla.jarskein lakSno trdnjavo proti laniošnjim innogoStevilniin pi-olestanloni, neimenovari dobrolniki slorili so pa lo v llartbergu ined 1. 1654 in 1658. Ob slovenski incji nastal je kapucinski samostan v (^mureku 1. 16(57, v Labudovcu (Selnvannbergu) pa okoli 1. 1706. Na Gornjein Štajarskem nasolilt so se r-r oo. kapucini v Ljubnu (Leoben) 1. 1690, v Knitlelleldu 1706, v Irdningu pa, kjer jim ,je Žiga baron \\'elserri-lieiinl) dal eerkev in samoslan pozidali, še le okoli lela1718. Kedaj da so Ptu.jčani zgradili oo. ksipueinoin t;iniošnji samoslan. legn li Se slari župnik Krempl ni vcdel povedati. Leta 1613 prepu.st.ili so ISeneSki oo. kapucini vodstvo Stnjarskih samoslanov svojim bratom v Arikonski Marki. Di-ugi naslednik sv. LaVienciju bil je glavni komisarij P. Jusl od sv. Jusla. Dne 5. ina.ja 1619 obbajali So pa štajarski kapueini svoj prvi ])rovineijalni kapilel ali shod, na kaierein so si v prvič izvolili svojegn provineijala, o. Jožefa z MonteCassino (na Laskeni). Odslej se ,je Slajarska 'kapueinska pokrajina jcla razSirjati prek dcželnih mej še po Koroškein, Kranjskein. Pi-imorskem, (ioriskem in Hrvatskein noter do nekdanj(! Vojaške graniee, tako da je za eesarja Jožefa II. šlola 33 samostanov in v graniSki Liki niali klošter ali liospici.j. Da eesarski ukazi, ki so leleli, kakor požigajočo strele z Dunaja na razne samostane po cesarstvn. tudi 00. kapucinom nfso prizanesli, da se laliko misliti. Lelti 1783 ukazal je cesar .ložef II., da se iinajo brvatski samoslani oc.kapucinov takoj odluščit.i od Štajarske pokrajine. A kmalo na to zaeel je cesar .ložef zaterali samostane naše Štajarske pokrajine. Na.j lu navedein samo letna Stevila, v katerib so preminoli nnjbolj evetoči kapueinski samostani na Štajarskem. Začniino z Maiboroni: Ta samoslan so inorali čO. oo. kapueini že 1. 1784 zapustiti. Leta 1786 bili so priniorani izprazniii svoj saniostan v Ptuju in pa pri sv. Janezu v (iradcu. Nastopno leto 1785. pregnali so cesarski komisarji vboge kapueine iz Gmureka in eelo \z samostana, katerega jiin je bil sv. Lavrencij Brindiški postavil v Gradcu pri kv. Anloniju. Do 1. 1820 bili so zatreni §e kapueinski samostani v Uadgoni, Pruki in Ljubnu. Kako da je Goljski samoslan in sicer edini na Spodnjein Štajarskcin u§el smrtni ko.si .ložefinskili dekrctov, pripovedoval nain je pred par leti kapuc-inski zgodovinpisec na Poiei.junkulo v Gelji blizo tako-le: »Tudi tukajSn.ji samoslan jc bil že »k sinrti obsojen«. da iina prenebali. kor se nipečal, no s postrežbo bolnikov, ne s šolaini, ne z žup-nijskimi opravili, a vsi žnpniki Goljskega okMžja podpisali so izjavo ali prožnjo na visoko vlado. v kalcrcij so povdarjali, kako zelo da je kapucinski ^aMioslan v Celji. potreben za pomoč vdušoskrbji in glej. naš sainostan naSel je milosti in je bil zažuganega pogina olel. l'ies, Duh božji vodil je one može, ki so 1o prošnjo sestavili. Kje bi bili v Geijskein okraji pri tolikein poiiUT.njkan.ji duliovnikov v veliki sili ponioči dobivali, e.e ne pri eč. oo. kapucinihV Sedajna Stajarska pokrajina oo. kapueinov obsega sledečih 13 samoslahov: Na Štajarskein: v Lipnici, kjer 6. o. provincijal biva, v Celji, v Švanbergu, v llaitbergu. Knit.ielieldu. Irdningu in Min-avi. Na Kranjskcm: v Skof.ji Loki in naKrSkein: na KoroSkom: v Geloveu in v WoHsbergu in na GoriSkom: v Gorici ler ]>ri sv. Križi. V vscli teb samostanib bilo je lansko lelo 65 čč. palrov. 20 kleiikov in 58 lajikov, skupaj loraj 143 \v,dovnikov sv. Frančiška. kalerim so bili na eelo postavljeni č. o. Fenlinand kol provincijal, čč. oo. Gregori.j. Friderik, Rafael in Norbert pa kot njegovi svelovalei ali deiinilorje. Naj 1a staroslavna jiokrajina živi, raslo in :c nadalje lepge evete! .I. Vob. Ce sodnija odloci izkopanje niiliea na po k.o|)iiHš(v<i. inora se to dnli na znanje župni.jskenui iiiiidu. lako strogo nar.n-a vsein sodnija:u nkaz vis. (.-. ki1. pravoriodnega min"sterstva dne 25. m ija 1889 it. S166. le s toliko izjpino. da se nicd tcni ne sine ovinili sodnijsko prciskovan.jc.*V F. S. Š. *) V članku v zuilnjtmi žtcvilu mij 8c borc mestu ctirkovnika - i-nrkveua ključarja,