NRRODNft IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA | DS 1 186 671 2003/2004 ISSN 0040-7712 ° MAREC 2004 LETNIK XLII CENA 400 SIT L 900303729,7 ramioifivM u/zj mm Ste mogoče naleteli na zaprto trgovino izven našega delovnega časa? Mogoče nimate časa za podroben ogled artiklov v naši ponudbi? Vaš modelarski nakup iz naslonjača 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu Pregledna spletna ponudba: opis posameznih artiklov, njihove tehnične specifikacije in cene akcijei Preprosta prijava in nakupii S pogonom na gumo Victoria Tekmovalni modeli Al motorjem Akumulatorski paketi Eraupner Prostoleteči modeli letal Eraupner RV-modeli letal Eraupner Protech MEGAMAX Protech buggy 1 :8 ENIGMA XR Eraupner za modele letal in avtomobilov Modeli ladij in čolnov >oO TUV \pUXtf ^ -nji BS* A*« GRAUPNER GmbH & Co. KG ■ Postfach 1242 ■ D-73220 Kirchheim/Teck • www.graupner.de Mibo Modeli, d. o. o. Stara cesta 10 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01 taks: 01/759 01 03 trgovina@mibomodeli.si trgovina, mibomodeli.si n zv KAZALO 7 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAREC 2004, LETNIK XLII, CENA 400 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja Jug - Hartman Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 1 7 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN:5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Tistim s tekmovalno žilico letošnji koledar tekmovanj obeta številne možnosti za dokazovanje. Foto: Roman Ložar KAZALO 2 6 8 12 13 14 16 25 2 6 28 32 34 35 36 38 40 NOVOSTI PRI MALIH ŽELEZNICAH - NURNBERG 2004. FUN-FLY MODEL AKS TEKMOVALNA NADGRADNJA RV-AVTOMOBILA TRIOX MINI RACER (1 : 24) . . STOJALO ZA KRILO. NOVO NA TRGU KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2004 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - CURTISS P-40. PREIZKU ŠEVALNIK VGRAJENIH TRANZISTORJEV. MODEL REČNEGA PARNIKA NEJKO PEŠČENA URA - SVETILKA. UČILO ZA ULOMKE STOJALO ZA ZGOŠČENKE - MARJETICA STARINSKI TOP. PIŠČANČKI IZ VOLNE STEKLENICA V PAPIRNATI ČIPKI SOBNI VULKAN M uaiumfl 57 / iTTE-f 7 marec 2004 1 s REPORTAŽA Novosti pri malih železnicah Nurnberg 2004 IGOR KURALT Letošnji sejem v Ntirnbergu je kot vsako leto postregel s številnimi novostmi tako vo¬ dilnih kot tudi manj znanih proizvajalcev modelnih železnic in opreme. Najzanimivej¬ še bomo predstavili v tem kratkem pregle¬ du, za podrobnosti pa lahko pobrskate po spletnih straneh ali povprašate pri naših za¬ stopnikih posameznih proizvajalcev. Ker Slovenija postaja sestavni del Evropske uni¬ je, so cene železniških modelov in opreme pri nas podobne kot v državah EU in tudi iz¬ bira je vse bolj pestra. Med velikimi se Roco odslej predstavlja z novim logotipom, sicer pa je ukinil pro¬ izvodnjo modelov v merilu N in začel z novo serijo modelov v merilu HO, ki se imenuje Platin. Ti modeli bodo izdelani pretežno iz kovine in so za zbiralce s tem tudi bolj zani¬ mivi kot plastični modeli. Roco vgrajuje v svoje prestižne modele dekoderje Lok- Sound2 ter vse nove modele lokomotiv izde¬ luje za enosmerno (DC) analogno ali digital¬ no vodenje, ter izmenično (AC) digitalno vo¬ denje, kakršno ima Marklinov sistem, ki je v zahodni Evropi, predvsem pa v Nemčiji naj¬ bolj razširjen. Naši ljubitelji modelnih želez¬ nic se bodo razveselili novega modela vago¬ na Slovenskih železnic, ki pa bo na voljo šele na začetku naslednjega leta. Pri Piku so ponudili modele lokomotiv in vagonov iz cenovno dostopnejšega pro¬ grama Hobby v novih barvnih kombinaci¬ jah. Izpolnili so tudi lanskoletno obljubo in decembra poslali na trg model dizelskega motornika Desiro v merilu HO v različnih barvnih kombinacijah. Piko za letos obeta še pestrejšo ponudbo tirov A in nove hišice, ter nekaj opreme za izdelavo maket. Fleischmann vedno več svojih modelov opremlja s multiprotokolarnim dekoderjem LokSound2, ki imajo dodatne svetlobne funkcije in shranjene zvočne posnetke pra¬ vih lokomotiv. Že obstoječe modele, ki pa so postavljeni v druga železniška obdobja kot doslej, ponujajo za izmenične in enosmerne sisteme vodenja. Po novem imajo nadgraje¬ no digitalno vodenje s senzorskim zazna¬ vanjem lokomotiv v velikosti HO in N. Mehano iz Izole je že kar stalnica na sej¬ mu in vsako leto poskrbi za kako preseneče¬ nje. V seriji Prestige so za bližnjo prihodnost napovedali kar tri nove modele v devetih barvnih različicah. Prvi je Blue Tiger nove generacije, ki bo tehnično na novo zasnovan in bo v dveh barvnih shemah. Naslednji mo¬ del je G2000 z razširjeno kabino in v štirih barvnih različicah. Popolnoma nov pa bo model šestosne dizelsko-električne lokomo¬ tive class 66 v treh različnih barvah in ozna¬ kah. Vsi modeli bodo namenjeni za sistem vodenja DC ali AC. V obeh sistemih bodo modeli na voljo z vgrajenim dekoderjem LokSound2. Prav tak dekoder, vendar z dru¬ gačnimi zvočnimi efekti ima vgrajen nov model ameriške parne lokomotive 4-6-4 hudson. V programu Hobby je nov model španskega hitrega vlaka AVE z dodatnimi va¬ goni, ki je lahko na voljo tudi kot začetni pa¬ ket. Tu je novost tudi tehnično popolnoma na novo zasnovani model nemške dizelske lokomotive Krupp V160 (LOLO), ki bo na voljo v treh barvnih variantah. Roco ponuja model električne lokomotive Taurus z novim logotipom avstrijskih železnic. Enako označen model te lokomotive ima tudi Mdrklin, vendar se konstrukcijsko močno razlikuje od Rocovega. V Rocovi seriji Platin so pretežno kovinski modeli. Spredaj je model avstrijske lokomotive Rh 310 v ozadju je pruska P4. Fleischmannov sistem digitalnega vodenja s pomočjo osebnega ra¬ čunalnika in senzorjev, ki skrbijo za navigacijo (spodaj desno) Mehano je presenetil s kompletom hitrega vlaka španskih železnic AVE. Na voljo so tudi vmesni vagoni. Mehano bo v različici hobby izdeloval model nemške dizelske loko¬ motive VI60 (LOLO) za izmenično in enosmerno vodenje. Novi model ameriške parne lokomotive 4-6-4 Hudson z vgrajenim dekoderjem LokSoundŽ (Mehano) 2 marec 2004 TIKE 7 REPORTAŽA Model oklepne parne lokomotive BR 05, kije v celoti izdelan iz kovi¬ ne, je za Marklin-Insider opremljen z dodatnimi funkcijami in vgra¬ jenim motorjem z vrtljivim obodom, ki ga poznamo tudi kot sistem Faulhaber. Marklin in Trix imata v merilu 1 : 87 več različnih vagonov za pre¬ voz raztaljenega jekla, kakršni se uporabljajo v železarnah. Za ponazoritev raztaljenega jekla imajo vgrajene luči. Generalni direktor Marklina, Paul Adams, je za Tim z veseljem predstavil novi kovinski model motornika SVT137 v velikosti HO. Centrala Mobile Station predstavlja začetek tretje generacije Marklinovega digitalnega sistema. Z njo bomo lahko hkrati upravljali deset lokomotiv in bo nudila veliko možno¬ sti. V pomoč je tudi večnamenski prikazo¬ valnik na sredini. Tretja generacija Marklinovega digitalnega sistema, digitalna centrala Central Station z vgrajenim velikim večnamenskim prika- zovalnikom, bo na voljo proti koncu leta. Za letos Minitrix (N)pripravlja štiri različne, že dokončane module. Marklinov daljinsko vodeni mostni žerjav med prikazom delovanja Digitalni model hitre parne lokomotive DB 03 v merilu 1 :32 (1) iz tretjega železniškega obdobja. Novi Marklinov model ima različne svetlobne in zvočne efekte. Poganja ga motor RE-max, kakršne upo¬ rablja NASA v vesoljski tehnologiji. Vsa zgornja napeljava pri Mdrklinovih modelih je popolnoma nova, v celoti kovinska in mnogo bolj detajlirana kot prejšnja. Za pomoč pri montaži so priložene šablone. Marklinov kovinski model snežnega pluga v velikosti HO, opremljen z digitalnim dekoderjem fx% bo izdelan v enkratni seriji in bo na voljo v tretjem četrtletju. Heris napove¬ duje za letos dvoosni zaprti tovorni vagon Gbs-z z ozna¬ kami in napisi Slovenskih železnic. im 7 marec 2004 3 Sachsen-modelle je predstavil model slovenskega poštnega vagona. Preden bo model prišel iz proizvodnje, bodo še po¬ pravili logotip Slovetiskih železnic. ESU je pri dekoderjih LokSound2 razširil izbor zvokov, že poleti pa pridejo na trg dekoderji LokSound3 z razširjenimi funkcijami (fl-fl2). S pomočjo LokProgrammerja in priloženega CD-ja lahko zvoke na dekoderju progra¬ miramo z osebnim računalnikom. Firma Neverno iz Švice ima v merilu l: 87pestro izbiro novih mode¬ lov tramvajev, pod blagovno znamko Luna-tram pa še vrsto najrazličnejših tirov in križišč skupaj s cesto in zelenico ali kot sa¬ mostojne tire. Nova kamnita obzidja, portali za tunele in opečni zidovi iz serije profi velikosti HO (Noch) Podjetje Lutz Hielscher slovi po modelih, ki jih poganja prava para. Modeli v merilu 1.87 (HO) so iz medenine. Dobimo jih že izdelane ali v sestavljanki. Viadukt velikosti HO (Noch) LGB za letos napoveduje nekaj novih modelov, nekatere že obstoječe, vendar v drugačnih barvnih različicah. Prava novost so predvsem ameriški modeli lokomotiv in vagonov. Od evropskih modelov naj ome¬ nim električno lokomotivo DB 101 in parno lokomotivo DR 99 z dodatnimi funkcijami. Po obsegu novosti in površini razstavne¬ ga prostora je na sejmu prednjačil Marklin s pridruženim Trixom. Predstavljeni so bili enaki modeli v različnih velikostih: Z, N, HO in 1. Marklin je za letos napovedal več kot petdeset popolnoma novih izdelkov. Vse večji poudarek v vseh merilih daje kovin¬ skim modelom. Pri parnih lokomotivah v vseh merilih vgrajuje pogonske motorje v kotle. Prvi tak popolnoma kovinski model je oklepna parna lokomotiva BR 05 v merilu 1 : 87 (HO), ki je že na voljo članom kluba Marklin-Insider in Trix-profi. Ljubitelji žive pare si bodo lahko v merilu 1 : 32 (1) omisli¬ li model parne lokomotive DB 18.4, ki jo bo poganjala para, komande bodo krmiljene z daljinskim upravljalnikom, model pa bo mo¬ goče kupiti že jeseni. Popolnoma nov je tudi model dizelskega motornika SVT 137. Novi poštni vagon ima vgrajen dekoder mfx, ki predvaja osem različnih zvokov prave parne lokomotive. Vagon lahko pripnemo za par¬ no lokomotivo, ki nima vgrajenega zvočnega dekoderja, in ustvarimo vtis, kot da je ozvo¬ čena lokomotiva. Velika novost letošnje razstave je Markli- nov digitalni sistem tretje generacije. Izčrp¬ no je bil predstavljen nov sodobnejši digital¬ ni upravljalnik mobile station, ki bo od maja naprej priložen v vseh začetnih paketih sku¬ paj s transformatorjem moči 60 VA. Poleg tega bo Marklin začel v nekatere svoje loko¬ motive vgrajevati dekoderje nove generacije mfx z do devetimi različnimi funkcijami. Ko¬ nec letošnjega leta bo na trg prišla nova so¬ dobnejša digitalna centrala Central Station. Vsebovala bo vse komponente (memory, keyboard, booster in interface), ki smo jih pri prejšnji morali še dokupiti. Centrala Cen¬ tral Station bo lahko povezana neposredno na tire, osebni računalnik ali med že obstoje¬ če Marklinove komponente, ki so namenje¬ ne za vodenje, in bo vsebovala skupno čez 16.000 naslovov. Marklin je predstavil tudi nov celotni sistem zgornjega električne¬ ga voda z vsemi šablonami za merilo HO, k; ga lahko uporabljamo tudi za enosmerno vodenje. Med novimi Trixovimi vagoni v merilu N in HO so tudi čistilni vagoni za čiščenje trač¬ nic. Posebej zanimiv je Trixov in Marklinov model avstrijske parne lokomotive OBB 659 v velikosti HO, ki bo v celoti izdelan iz kovine. Kupci bodo model, narejen v enkratni seriji po predhodnih naročilih, dobili junija ob ju¬ bileju - 150-letnici proge čez Semmering. Zbiralci, ki bi želeli imeti model v svoji zbirki ali v voznem parku, si ga bodo morali pravo¬ časno zagotoviti pri zastopniku, saj jih kasne¬ je ne bo v prodaji. Omenjena lokomotiva ena¬ ke oblike in barve je pod oznako JDŽ 147 vo¬ zila tudi po slovenskih tirih. Noch, proizvajalec opreme in gradiv za izdelavo maket in pokrajin, je prijetno pre¬ senetil z novostmi. Od letos zastopa ameriš- 4 marec 2004 TT&I 7 REPORTAŽA Busch se lahko pohvali z najbogatejšo ponudbo avtomobilov smart v velikosti HO. Kamp z dvema prikolicama (Busch) Podjetje Aue-Verlag GmbH je predstavilo cenovno zelo ugodne hišice iz kartona za makete in diorame. Na sliki je postaja v merilu 1 : 87. Rietzeautomodelle je ob svoji 20-letnici izdal model enonadstropne¬ ga avtobusa Neoplan. Imajo tudi več novih zglobnih avtobusov Mer¬ cedes in MAN. Nekaj prav posebnega je stanovanjska hiša v plamenih. Za dim bo skrbel priloženi dimni generator (Vollmer). Nekaj novih modelov kmetijske me¬ hanizacije, ki jih ponuja Wiking v merilih 1:160 (N) in 1:87 (HO) Skupina kolesarjev, pri katerih si bomo morali kolesa sestaviti sami (Preiser) kega izdelovalca miniaturnih modelov Athearn, ki se ponaša z že 60-letno tradicijo na tem po¬ dročju. Z novimi gradivi in opremo je tako še popestril Nochovo ponudbo za izdelovalce ma¬ ket in dioram. Pri figurah so v velikosti N, TT in HO cenovno zanimivi kompleti z oznako XL, ki vsebujejo od 24 do 40 figur. Zanimiva novost je tudi čistilni vložek, ki se preprosto pritrdi na kolesno os vagona in med premikanjem vagona čisti tire. Na sejmu je izdelovalec hišic in opreme Fal- ler, ki poseduje tudi blagovno znamko Pola, znano po hišicah v merilu 1 : 22,5 (G), predsta¬ vil nekaj zgradb in opreme tudi za merilo 1 : 120 (TT). Novembra lahko v merilu 1 : 87 (HO) pričakujemo zanimiv železniški most, ki se upo¬ rablja na rečnih kanalih. Za dviganje in spušča¬ nje bo priložen električni motor. Vsi proizvajal¬ ci hišic in raznih poslopij ponujajo tudi modele v sestavljankah, za tiste, ki se pri gradnji makete želijo še nekoliko bolj potruditi za končni videz izdelka. Dobrodošli so tudi kompleti za postara¬ nje modelov. Nekatere od letošnjih novosti bomo preiz¬ kusili in jih predstavili v prihodnjih številkah Tima. TTKI 7 marec 2004 5 PRILOGA Fun-fly model AKS ALEŠ KOVAČ Uvod Brezkrtačni elektromotorji se vse po¬ gosteje uporabljajo za pogon različnih le¬ talskih modelov, še posebno takih vrste fun-fly, kot je model AKS, ki ga tokrat predstavljamo. Modeli te kategorije imajo bistveno večje razmerje med močjo mo¬ torja in težo letala kot običajni klasično grajeni modeli na električni pogon. Graje¬ ni so tako, da so čim lažji, saj le tako zmo¬ rejo hooveringu podobne manevre, ki pri klasičnih modelih običajno niso izvedlji¬ vi. Ena od prednosti tovrstnih modelov je tudi ta, da ne potrebujejo veliko prostora za letenje, zato lahko z njimi letimo v več¬ jih dvoranah, telovadnieah ali pred veli¬ kimi trgovskimi središči. Sam sem z mo¬ delom v Celju na velikem osvetljenem parkirišču letel tudi ponoči. Nočno lete¬ nje ima poseben čar, saj največjo višino letenja omejuje razsvetljava reflektorjev, za pristajanje pa so na razpolago običajno le asfaltne površine. Seveda lahko letimo šele po deveti uri zvečer, ko so takšna parkirišča navadno že prazna. Letenje zvečer bo verjetno vedno bolj aktualno, kajti zaradi vse hitrejšega življenjskega ritma imamo čez dan vse manj časa za tak¬ šne dejavnosti. AKS je glede na svoje letalne sposob¬ nosti primeren tudi za navaden električni pogon (z motorjem speed 400), le da po¬ tem ne moremo pričakovati tako speci¬ fičnih manevrov, kot jih omogočajo brez¬ krtačni motorji. Zaradi svojega profila in oblike je dokaj počasen, tako da je, če so nastavljeni minimalni odkloni krmil, pri¬ meren tudi za začetnike. Z večanjem od¬ klonov in premikanjem težišča nazaj proti repu pa postaja za vodenje vse bolj zahte¬ ven, zato mu je kos le izkušen modelar. Obliko modela, profil krila in dimenzi¬ je je v grobem narisal Mitja Seršen, ki ga bralci že poznajo po prispevkih v reviji TIM. Model je torej primeren tako za začet¬ nike s slabšo opremo kot za zahtevnejše modelarje, ki se želijo preizkusiti v t. 3D-letenju. Trup Da bi bil model čim lažji, je postopek izdelave trupa nekoliko drugačen od zna¬ nega. Gre za nekakšno škatlasto gradnjo, pri čemer je temeljni namen povezati dele modela v celoto, zato ima funkcional¬ nost prednost pred estetiko. Prednji del trupa je zaradi pritrditve motorja, bate¬ rij in krila narejen iz 20 mm širokih balzo- vih trakov, debelih 3 mm. Preostali del trupa od zadnjega roba krila proti repu pa je iz balze debeline 2 mm, kar popol¬ noma zadostuje za pritrditev višinskega in smernega sta¬ bilizatorja vključno s servomehanizmi. Pri tem načinu gradnje deli kon¬ strukcije iz 2-3-mm balze zagotavljajo osnovno obliko tru¬ pa, opiata iz 1 mm debele balze pa trup zapre v nekak¬ šno škatlo. Pri izbi¬ ri balze pazimo, da vzamemo res naj¬ lažjo, kar jo je mo¬ goče dobiti, saj se lahko dve plošči, tudi če sta enako debeli, močno raz¬ likujeta po teži. Nekateri fun- fly modeli imajo trup narejen kar iz stiropora, ki je na obremenjenih mestih okrepljen s stekle¬ no tkanino ali ogljikovimi vlakni. Zaradi lepšega videza sem se odločil za zožitev trupa proti zadnjemu delu (glej tloris trupa), kar je terjalo bistveno več časa za izdelavo. Trup je na koncu širok 5 mm, opiata pa doda še 1 mm na vsaki strani. Kot je razvidno iz načrta, je višin¬ ski stabilizator vlepljen v škatlo iz 2-mm balze. Pritrditev krila v trup na načrtu ni na¬ risana, ker na mojem modelu ni bila pose¬ bej izvedena. Krilo sem namreč izdelal dovolj natančno, da lepo sede med dve vodoravni balzovi prečki, zato dodatna pritrditev razen samolepilnega traku na stiku trup-krilo ni bila potrebna. Na po¬ vsem enak način so pritrjene tudi baterije po krilom. Do zaključka, da dodatno pritrjevanje baterij in krila ni potrebno (ob predpo¬ stavki da je vse narejeno točno), sem pri¬ šel po testnih letih, ko sem krilo in bateri¬ je zaradi varnosti prelepil s samolepilnim trakom. Izkazalo se je, da dodatni zatiči v krilu ali sprijemni trak na baterijah sploh niso potrebni, in ker sem se ubadal z od¬ večno težo, mi je bilo to še dodatno v prid. Položaj baterij v trupu je najbolje določiti šele, ko je model že izdelan in si izrez v opiati pustimo za konec. Če smo že vajeni letenja z elektromo¬ tornimi modeli, je priporočljivo, da na za¬ četku položaj težišča nastavimo tako, kot je narisano v načrtu, sicer pa ga pomakne¬ mo za kak milimeter naprej ter ustrezno zmanjšamo odklone. Ob pogledu na model s prednje strani se vidi, da je trup neobičaj¬ no ozek. marec 2004 TTET 7 6 Namestitev motorja in pritrditev na trup Odprta kabina, pod katero se skrivajo sprejemnik, servomehanizem in nekatere povezave. Sam sem pri prvem preizkusnem letu imel težave z obvladovanjem modela, ker sem imel težišče preveč nazaj in preveli¬ ke odklone. Pri naslednjem letu, ko sem te napake odpravil, je model postal obvlad¬ ljiv in celo »pohleven« v normalnem letu. V načrtu je narisano tudi podvozje, vendar ni nujno, da ga naredimo. Sam sem ga izdelal že zato, da lahko brez težav vzletam in pristajam in mi modela ni treba metati iz roke. Podvozje je zasno¬ vano tako, da se element P 1 preprosto vstavi v aluminijasto cevko, ki je vleplje- na v trupu. Tako lahko podvozje kadarko¬ li snamemo, v nasprotnem primeru pa ga samo s samolepilnim trakom pritrdi¬ mo na trup. Ojačitev P 2 prispajkamo na P 1, da preprečimo rotacijo podvozja. Pritrditev motorja je odvisna od opre¬ me, zato bo moral z nekaj improvizacije glede na izbrani motor vsakdo sam izde¬ lati ta detajl. Sam sem uporabil motor Hacker B20-18L z že vgrajenim planetnim reduktorskim sistemom, ki omogoča raz¬ merje 4:1. Motor leži na dveh oporah iz 5-mm balze, ki sta krožno oblikovani po merah motorja. Pod motorjem je še do¬ datna opora iz 5-mm balze z vstavljeno og¬ ljikovo cevko s premerom 3 mm, čez kate¬ ro napnemo električno vežico, ki služi za pritrditev motorja (glej vzdolžni prerez trupa spredaj). Trup modela v celoti prekrijemo s tan¬ ko plastično folijo za prekrivanje. Smerni in višinski stabilizator Repne površine modela so iz stiro- dura, ki je primeren zaradi majhne go¬ stote in preproste obdelave. Ker v trgo¬ vinah z gradbenim materialom dobi¬ mo plošče stirodura, ki so debelejše od 50 mm, ga z uporovno žico (cekas) in lokom razrežemo na manjšo debelino (risba 1). Sam sem pripravil 2 in 5 mm debele plošče. Iz petmilimetrskih plošč sem izrezal višinski in smerni stabilizator, 2-mm stirodur pa sem uporabil pri izdelavi kabine. Krmilne površine sem s samolepil¬ nim trakom na eni (zgornji) strani pritr¬ dil po vsej dolžini, na drugi (spodnji) strani pa s krajšimi trakovi le na nekaj mestih (standardni način izdelave »šar- nirja« s folijo). Mesta, kjer sem lepil trak, sem prej premazal z belim lepilom za les zaradi boljšega oprijema na stirodur. Sti¬ rodur lahko pred nanosom samolepil¬ nega traku rahlo prelikamo z likalnikom, da se površina nekoliko stali in nastane gladek film, ki omogoča boljši oprijem, vendar pri manjših debelinah ta način ne pride v poštev, ker se plošča lahko ukrivi. Krilo Deli krila so izdelani iz lahke balze, ra¬ zen v sredini, kjer je krilo okrepljeno z 2-mm letalsko vezano ploščo. Vsa rebra so spredaj enako izrezana, razlikujejo se le po zaključku krilca. Rebri R 5 in R 6 sta Prikaz rezanja stirodura na mizi 'Ul 1 marec 2004 7 MODELARSTVO Tekmovalna nadgradnja RV-avtomobila Triox mini racer (1 : 24) zlepljeni, pri čemer je priporočljivo, da je eno od njiju brez izreza, ki je sicer narisan na rebru. Dvojno rebro in bočna ojačitev na koncu krila sta potrebna, da se profi¬ la na koncu krila zaradi napetosti, ki jih ustvari folija, ko se pri ohlajanju krči, ne deformirata. Tudi ojačitev na prednjem robu krila je nujno potrebna zaradi kr¬ čenja folije. Zadnje rebro na krilu je treba okrepiti, da ne pride do zvitja. Ko sestavimo skelet krila in bo krilo še neprekrito, se ne ustrašimo, če se nam na upogib in torzijo ne bo zdelo dovolj trdno. Takoj ko bomo čezenj nalikali pre¬ krivno folijo (izberemo čim lažjo), bo to dobilo potrebno trdnost. Ker je krmilni vzvod na krilcih nekoliko večji kot običaj¬ no, sem ga izdelal iz kartice za mobilne te¬ lefone, ki je iz tanke in žilave plastike. Vse dele krila kot tudi celoten trup zlepimo z navadnim sekundnim lepilom, z izjemo opiat, ki jih lepimo z belim lepi¬ lom za les. Na sredini krila je na rebro R 1 nalep¬ ljen 34 mm širok trak iz 1,5 mm debele balze zaradi ojačitve na mestu, kjer je kri¬ lo tesno vstavljeno v trup. Letenje in oprema Glede na nastavitve in izbrano opre¬ mo, tu mislim predvsem na motor, bateri¬ je, krmilnik in ustrezen propeler, ima mo¬ del zelo velik razpon težavnosti letenja. Sam imam na modelu poleg že ome¬ njenega motorja Hacker z ustreznim kr¬ milnikom še osem baterij Sanyo gold 1000 mAh in propeler 11 x 4,7. Vzletna masa modela je 580 g, kar je dokaj veliko, če vemo, da bi z baterijami Li-po približ¬ no enakih lastnosti model tehtal kakih 100 g manj. To pa pri takšni skupni masi sploh ni zanemarljivo. Če bi pri gradnji modela skrajno pazili na težo materiala in bi izbrali najlažjo RV-opremo z maksimalnim izkoristkom, bi verjetno lahko dobili idealno maso okrog 450 g. S svojo opremo lahko letim 6-7 minut pri povprečno 80-odstotni moči motorja. Model prvi dve minuti brez večjih težav iz¬ vaja hoovering, vendar omenjena kombi¬ nacija opreme ne dopušča, da bi iz visenja na propelerju z lahkoto prešel v vertikalo. Če uporabim kombinacijo 9 celic in propeler 12x6, potem teh težav ni več, baterije pa dovoljujejo ustrezno krajše de¬ lovanje motorja. Z modelom sem zelo zadovoljen in prepričan sem, da vas bo navdušil in tudi vam omogočal obilo užitkov v letenju. SAŠO BABIČ V prejšnjem prispevku smo predstavi¬ li tekmovalne avtomobile na radijsko vo¬ denje v merilu 1 : 24. Serijski avtomobil¬ ček je že pripravljen na vožnjo (ang. ready to run), vendar za konkurenčnost na tekmi rabi še malo »popra«. Zato bomo model skoraj popolnoma razstavili, ga preuredili in nadgradili. Nekaj predelav je predvsem praktične ali samo kozmetič¬ ne narave, z drugimi pa avto veliko prido¬ bi na zmogljivosti. Pri tem velja poudariti, da naj se nadgradenj in predelav loti tisti, ki je za to usposobljen in res ve, kaj poče¬ nja. Posebej pri predelavi sprejemniške elektronike in oddajnika s tem kršimo ga¬ rancijske pogoje. Napotkom v prispevku sledite skrbno, saj ne odgovarjamo za mo¬ rebitno škodo ali posledice v primeru na¬ pačno izvedene predelave! Kako torej iz serijskega miniavtomobila do tekmoval¬ nega minidirkalnika? Za predelavo potrebujemo: nove po¬ gonske baterije (pet celic), sedem ležajev 3x6x2 mm, ki bodo nadomestili drsne bronaste puše, penaste gume in motor razreda 180 s pogonskim zobnikom zli ali 12 zobmi. Vse dele za nadgradnjo ima¬ jo v modelarski trgovini Mibo. Avtomobil najprej razstavimo tako, da z ohišja odvi¬ jemo serijsko integrirano elektroniko (sprejemnik in krmilnik vrtljajev) in zgornjo nosilno ploščo. Nove pogonske baterije Iz petih posameznih baterij sestavi¬ mo petcelični pogonski paket. Prira¬ stek napetosti proti štirim celicam nam omogoča večjo izhodno moč pri istem toku. Izbira pogonskih baterij je pe¬ stra, masa paketa pri avtomobilu ni ovi¬ ra. Prav nasprotno, težji pogonski pa¬ ket, sestavljen recimo iz celic Sanyo gold AA 1000 mAh ali Graupner Ni-MH 1000 mAh, pripomore k nižjemu teži¬ šču avtomobila. Pazimo, da je napajalni kabel ravno prave dolžine. Če spajkanja pogonskega paketa nismo vešči, kupi¬ mo ali naročimo že sestavljen paket baterij. Baterije na dno avtomobila pri¬ trdimo s sprijemnim (ježkastim) tra¬ kom, nato pritrdimo nazaj zgornjo no¬ silno ploščo. Priključek za transponder Na tekmi se izvaja meritev za vsak avtomobil posebej s pomočjo tran- sponderja, ki ga model vozi s seboj. Če imamo tekmovalne namene, moramo poskrbeti, da ima transponder lastno napajanje. V primeru prostega kanala na sprejemniku transponder priklju¬ čimo kar na prosti kanal, če pa imamo opravka s serijsko elektroniko, moramo iz nje potegniti priključek za transpon¬ der. Ohišje odpremo in na mestu, kjer se elektronika napaja, previdno prispaj- kamo kable ženskega priključka za transponder. Po želji lahko zamenjamo tudi priključke za pogonske baterije. Sam tako na avtomobilu uporabljam »letalski« petcelični sprejemniški paket baterij. Ohišje zapremo in celoto privi- jačimo na zgornjo nosilno ploščo. Stikalo za vklop V primeru se¬ rijske elektronike je na modelu tudi stikalo za vklop, ki ga na dno avto¬ mobila pritrdimo tako, da nam nje¬ gova postavitev omogoča vklaplja- nje in izklapljanje s spodnje strani tudi pri namešče¬ ni karoseriji avto¬ mobila (glej sli¬ ko). Če uporablja¬ mo sprejemnik in krmilnik vrtljajev ločeno, je stikalo samo nepotrebni Ležišče štirih pogonskih baterij nadomestimo s petceličnim pake¬ tom, ki ga na dno avtomobila pritrdimo s sprijemnim trakom. marec 2004 TIRCj 7 8 Serijsko sprejemniško elektroniko s krmilnikom vrtljajev predelamo tako, da pogonskim baterijam zamenjamo priključek in dodamo še priključek za transponder. Močnejši motor razreda 180 v kombinaciji spetceličnim pogonskim paketom ima dovolj moči za konkurenčno tekmovalno vožnjo. Stikalo za vklop na dno avtomobila pritrdimo tako, da lahko avto¬ mobil vklopimo tudi, ko je nanj pritrjena, karoserija. Nosilec antene predelamo in anteno zamenjamo z doma izdelano iz tanke jeklene žice, ki jo z majhno pušo pritrdimo na avtomobil. del opreme. Avtomobilu skoraj po vsaki tekmovalni vožnji odstranimo karoseri¬ jo, da organizatorju vrnemo izposojeni transponder. Močnejši pogonski motor Serijski motor je dovolj močan za trening in pridobivanje občutka za vož¬ njo, a mu za tekmovanje sapa hitro po¬ ide. Če nanj namestimo pogonski zob¬ nik zli zobmi (serijsko 10), tvegamo pregoretje motorja, saj se ta med vož¬ njo preveč segreje. Serijski motor razre¬ da 130 nadomestimo z močnejšim raz¬ reda 180. Pri zamenjavi ni potrebna no¬ bena predelava, saj močnejši motor samo privijačimo v ležišče. Pri montaži moramo biti previdni - nekaj dodatne¬ ga prostora pridobimo z odstranitvijo veznega mostu med stranicama in leve stranice ohišja motorja. Na motor na¬ mestimo pogonski zobnik z 12 zobmi, lahko pa, odvisno od proge, poskusimo tudi z drugim številom zob. Z večjim številom zob na pogonskem zobniku pridobimo na končni hitrosti avtomo¬ bila, z manj zobmi pa ima avtomobil boljše pospeške. Gume Žal nam serijske gume ne omogoča¬ jo dovolj oprijema na preprogi, ki je tekmovalna podlaga. Vsaj na zadnjih kolesih jih nadomestimo s penastimi gumami. Te na platišča prilepimo z obojestranskim lepilnim trakom. Ka¬ sneje lahko glede na vozne lastnosti (podkrmarjenje / prekrmarjenje) avto¬ mobil umirimo z obteževanjem spre¬ daj ali zadaj. Antena Serijsko anteno nadomestimo s ku¬ pljeno ali doma izdelano snemljivo an¬ teno. Na svojem avtomobilu sem upora¬ bil anteno MHolc design iz tanke jekle¬ ne žice, ki je v porezan originalni nosi¬ lec pritrjena z imbusnim vijakom M 3- Antena je na podnožje pritrjena s konektorjem G2. Avtomobil tako z od¬ stranjeno anteno zlahka spravimo v kovček ali škatlo. Sprednji odbijač Da bi preprečili lomljenje karoserije ali njenih nosilcev pri nezaželenem za¬ letavanju, iz trde pene (za silo lahko tudi iz stiropora) z modelarskim nožem izrežemo odbijač, ki ga nataknemo na sprednja nosilca karoserije. Pomembno je, da se oblika odbijača ujema z obliko karoserije, saj tako ob udarcu razbre¬ menimo karoserijo in njene nosilce. Ti se brez takega odbijača kar pogosto lo¬ mijo. Nosilci karoserije Če smo izdelali odbijač, lahko upo¬ rabimo kar obstoječe nosilce karose¬ rije, ki se v tem primeru skoraj ne lo¬ mijo. Karoserijo na nosilce namesto s priloženimi gumijastimi obročki na¬ mestimo s koščki cevke za gorivo (glej slike), kar se je izkazalo za bolj prak¬ tično. Karoserijo tako lažje in hitreje odstranimo z modela. Nekateri tekmo¬ valci nosilce karoserije izdelajo iz pla¬ stičnih vijakov M 4 s porezanimi glava¬ mi, ki jih na podvozje avtomobila s spodnje strani privijejo s priloženimi samoreznimi vijaki. Položaj karoserije nastavimo s koščki cevke za gorivo, ka¬ roserijo pa z zgornje strani pritrdimo s plastičnimi maticami. TISI 7 marec 2004 9 Ko sprednje kolo odvijemo, drsne puše v platišču nadomestimo z dvema krogličnima ležajema. Tudi v zadnjem desnem kolesu pušo zamenjamo z ležajem. Tu mo¬ ramo biti zelo previdni, da ne izgubimo drobnih kroglic iz zobnika ali medeninaste podložke. Zadaj podremo celotno pogonsko os in tudi tu dve drsni puši v pla¬ stičnem ohišju nadomestimo z ležajema. Serijske gumijaste obročke, ki držijo karoserijo, nadomestimo s koščki silikonske cevke za gorivo. Po teh predelavah je naš mali dir¬ kalnik pripravljen za dirke. Po menjavi ležajev os vstavimo v ležišče, na¬ njo nataknemo distančni obroček in name¬ stimo zadnje levo kolo, ki ga na os pritrdimo z imbusnim vijakom v njegovi notranjosti. Nadgradnja z ležaji K tekmovalnim zmogljivostim pri¬ pomoremo tudi z zmanjšanjem trenja pri vrtenju koles. V ta namen kupimo ležaje in z njimi nadomestimo serijsko vgrajene bronaste puše. Spredaj ležaje zamenjamo preprosto tako, da v kole¬ su odvijemo vijak, iz kolesa izvleče¬ mo puši in ju nadomestimo z ležaje¬ ma. Kolo nato spet privijemo na svoje mesto. Na zadnji osi je potreben večji poseg. Z aluminijastih platišč na osi naj¬ prej potegnemo plastična kolesa. V de¬ snem kolesu odvijemo vijak, nato kolo previdno odstranimo, saj je diferencial sestavljen iz več drobnih delov. V des¬ nem kolesu odvijemo imbusni vijak, kolo potegnemo z osi in odstranimo medeninasti distančnik. Pogonsko os izvlečemo iz ležišča in v stranicah ohiš¬ ja motorja puši nadomestimo z ležaje¬ ma. Zadnji del avtomobila sestavimo po nasprotnem vrstnem redu, pri čemer je pomembno, da pogonsko os sestavimo brez zračnosti. Zadnji, sedmi ležaj se skriva v desnem kolesu. Preden ga pri¬ vijemo na os, v notranjosti aluminijaste¬ ga platišča bronasto pušo zamenjamo z ležajem. Kolo nataknemo na os, v njem sestavimo diferencial (pri tem pazimo na kroglice v medeninasti podložki) in ga privijačimo. Če vijak v diferencialu ni dovolj privit, ob hitrem dodajanju plina preveč spodrsava. Na platišči na¬ taknemo plastični kolesi in avto je spet pripravljen za vožnjo. Predelava oddajnika V oddajnik vložimo osem baterij velikosti AA - sam sem uporabil cenov¬ no ugodne celice Graupner Ni-Cd 800 mAh. Baterije za polnjenje bi sicer lah¬ ko vsakič posebej jemali iz oddajnika in jih vlagali v za to namenjene okvirje, a bi si s tem naredili samo nepotrebno dodatno delo. Oddajnik ima pod po¬ krovčkom že pripravljeno pušo za pol¬ njenje baterij kar v njem, in kot je običaj, tudi diodno zaščito. Ta prepre¬ čuje praznjenje baterij z boljšimi pol¬ nilniki, kar pa je nujno potrebno, da baterije obdržimo v dobrem stanju. Oddajnik odpremo in poiščemo diodo D 2 (glej sliko). Diodo previdno odspaj- kamo, nastalo praznino premostimo s koščkom žice in oddajnik spet sesta¬ vimo. Zdaj lahko na oddajnik pri¬ ključimo polnilnik in baterije z njim najprej spraznimo, nato pa čisto prazne napolnimo. marec 2004 TI?v_ 7 10 MODELARSTVO Da bi oddajnik omogočal tudi praznjenje in s tem pravilno nego vlo¬ ženih baterij, diodo D 2 odspajkamo in nožiči kratko premostimo. Opisani mali dirkalnik v merilu 1:24 se prodaja pod več blagov¬ nimi znamkami. Na policah modelarskih trgovin ga dobimo pod imeni Triox, Rocket Racer ali GM. Kaj še potrebujemo za tekmo? Seveda moramo že pred začetkom tekme imeti polne bateri¬ je tako v oddajniku (!) kot tudi v modelu. Če smo v avto vgradili baterije Sanyo gold, potem imamo več kot dovolj rezerve tudi za polurni finale. Potrebujemo mehko krtačko za čiščenje sme¬ ti iz zobnikov, izvijač, pinceto, rezervne koščke cevk za pritrdi¬ tev karoserije, hitri polnilnik in polnilna kabla. Seveda ne škodi, če imamo s seboj še kakšen rezervni del in karoserijo več, a na¬ šteto zadostuje. Vso opremo si spravimo v kovček ali škatlo. Zaključek Z nekaj zamenjanimi deli smo serijski avtomobil nadgradili tako, da z njim lahko na dirkah posežemo tudi po najvišjih me¬ stih. Le od nas in naše tehnike vožnje je zdaj odvisno, kako se bomo uvrstili. Trening je tu ključnega pomena, z njegovo koli¬ čino se število napak manjša, tehnika vožnje pa vidno napredu¬ je. Takšnih minidirkalnikov je pri nas kar precej, fantje pa so že zelo dobri vozniki. Sistem tekmovanja je naslednji: vsak tek¬ movalec odpelje dvakrat po deset minut kvalifikacij, nato se tekmovalci glede na svoj rezultat razvrstijo v finale A in B. Finale B slabših tekmovalcev traja dvajset minut, najboljši finali¬ sti v A pa vozijo kar pol ure. Predvsem velja, da tovrstnega tek¬ movanja ne velja vzeti preveč resno, saj je tu cilj modelarstva predvsem uživati v prostem času. Še več koristnih in zanimivih informacij o avtomobilskem modelarstvu najdete na forumu http://mmm.zrcalo.si/forum. Vabljeni na naslednjo dirko! TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo no zalogi vse Timove načrte. TIMOV NAČRT 1 -motorni letalski RV-model basic 4 star. 650,00 TIMOV NAČRT 2 -RV-jadrnica lipa I. 550,00 TIMOV NAČRT 3 -RV-jadralni model HOT-94. 650,00 TIMOV NAČRT 4 -polmaketa letala cessna 180. 700,00 TIMOV NAČRT 5 -RV-model katamarana KIM I. 550,00 TIMOV NAČRT 6 -Timov HI.G, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 7 -RV jadralni model HOT-95 . 650,00 TIMOV NAČRT 8 -Timov HI.G-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 -tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 10 -polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis. 700,00 TIMOV NAČRT 11 -jadralni RV-model gita. 650,00 TIMOV NAČRT 12 -racoon HI.G-3 . 650,00 TIMOV NAČRT 13 -akrobat 40. irenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 -maketa vodnega letala ulvk-66H 550,00 TIMOV NAČRT 15-RV-model trajekta 550,00 TIMOV NAČRT 16 -spitfire. 550,00 TIMOV NAČRT 17 -trener 40. 650,00 TIMOV NAČRT 18 -lupo. elektromotorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 19 -P-40 warhawk. RV-polmaketa za zračne boje 650,00 TIMOV NAČRT 20 -potepuh, RV-model motorne jahte . 650,00 TIMOV NAČRT 21 -bambi. šolski jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 22 -Slovenka. RV-jadrnica metrskega razreda. 650,00 TIMOV NAČRT 23-e-trainer, trenažnl RV-model z električnim pogonom 650,00 TIMOV NAČRT 24 -P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 25 -messerschmitt BI i 09 E, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 26 -RV-polmaketa aeronea I. 3 . 550,00 TIMOV NAČRT 27 -fokker F. III, RV park-fly polmaketa. 650,00 TIMOV NAČRT 28 -vektra, RV-model z. električnim pogonom v potisni izvedbi .. 550,00 TIMOV NAČRT 29 -F.ifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče. 550,00 NAGRADNI NATEČAJ revije TIM in lepil UHU Uredništvo revije TIM v sodelovanju s podjetjem UNIHEM, d. o. o., ki v Sloveniji zastopa in tr¬ ži lepila UHU, razpisuje nagradni natečaj za izdelavo različnih tehničnih izdelkov/modelov, izdelanih s pomočjo lepil. Cilj natečaja je spodbujanje tehnične ustvarjalnosti in inovativnosti med mladimi ter praktič¬ no spoznavanje lepil in lepljenja različnih gradiv, kot so papir, les, tekstil, umetne mase, ko¬ vine, kamen ... Pogoji za sodelovanje Natečaja se lahko udeležijo posamezniki in šolske skupine. Za sodelovanje mora vsak ude¬ leženec (skupina ali posameznik) izpolniti priloženo prijavnico in jo priložiti izdelku. Udele¬ ženci natečaja bodo glede na starost razdeljeni na dve skupini: - do 6. razreda, - od 7. do 8. razreda (oz. 9. razreda devetletke). Prijavnice za sodelovanje na natečaju in izdelke pošljite oz. dostavite na naslov organizator¬ jev regijskih srečanj mladih tehnikov. Ocenjevanje in nagrade Izdelki bodo ocenjeni in nagrajeni na regijskih srečanjih mladih tehnikov, ki bodo potekali v mesecu maju. Na vsakem regijskem srečanju bodo v obeh starostnih kategorijah nagrajeni po trije najboljši izdelki. Podeljene bodo naslednje nagrade: -prva nagrada v višini 10.000 SIT (vrednostni bon za nakup modelarske opreme oz. gradiv) in - dve praktični nagradi (izdelki iz programa podjetja Unihem, d. o. o.). Najuspešnejši iz posameznih regij bodo v začetku junija sodelovali še na državnem sreča¬ nju mladih tehnikov v Hrastniku. Komisija Vse prispele izdelke bodo ocenile strokovne komisije, sestavljene iz predstavnikov organi¬ zatorjev nagradnega natečaja ter regijskih srečanj mladih tehnikov oziroma učiteljev tehnič¬ ne vzgoje. Objava rezultatov Rezultati natečaja bodo objavljeni v reviji TIM, nagrajenci pa bodo nagrade prejeli po pošti. Prijavnica za UHU-jev nagradni natečaj Ime in priimek:_ Starost:_ Naslov: Šola / razred:_ Učitelj tehnične vzgoje / mentor: Naziv izdelka:_ Kratek opis uporabe lepil: Starostna skupina: O do 6. razreda O 7.-8. razred (oz. 9. r. devetletke) O Individualno delo O Skupinsko delo Datum:_Podpis:_ TIKI 7 marec 2004 11 MODELARSTVO Stojalo za krilo ROBERT RESMAN Pri lepljenju zaključnih letvic ali pre¬ krivanju zaključkov krila s folijo se več¬ krat srečamo s problemom, kako krilo pritrditi v navpičnem položaju. Za tako opravilo si lahko izdelamo preprost pri¬ pomoček, s katerim lahko vpnemo krila do debeline 60 mm. Zaradi dolžine krila in narave dela je smiselno narediti dve stojali. Kako se takšno stojalo uporablja, si lahko ogledamo na slikah. Vsi deli so izdelani iz 10 mm debele vezane plošče ali mediapana. Na vsakem nosilcu čeljusti so izvrtane štiri luknje premera 6 mm. Vanje vstavimo sponske vijake M 6 x 30 mm, in sicer po dva na enem nosilcu glede na to, kakšno krilo na¬ meravamo vpeti. Pred vstavljanjem vija¬ kov s štirirobno pilo luknje nekoliko obrusimo v kvadratno obliko, da sponski vijaki vanje lepo naležejo in se pri vijače¬ nju ne vrtijo. Utori na čeljustih so zaradi nagibanja čeljusti po obrisu profila krila nekoliko širši. Po robu, kjer čeljust nalega na krilo, prilepimo trak tapisona ali gume. Boljši je tapison, ki na foliji ne pušča sle¬ di. Nosilce čeljusti na podstavek prilepi¬ mo in spoj dodatno okrepimo z letvicami s trikotnim presekom. Čeljusti utrdimo v predvidenem položaju z maticami IVI 6 in podložkami, za lažje delo pa je najbolje kupiti plastične gumbe, ki imajo vgrajeno matico M 6. Z nagibanjem čeljusti lahko enostavno prilagodimo kot in zev za katerokoli kri¬ lo, stabilizator ali krilce. Pri ozkih krilih med čeljusti vstavimo kos tapisona, ki bo preprečeval, da bi se krilo pri močnejših pritiskih pogreznilo v stojalo, ali pa upo¬ rabimo lesen blok primerne velikosti, na katerega pritrdimo kos tapisona. Krilo vpnemo na poljubnih mestih. Pri montaži krilc ga podložimo, da krilce sega nad čeljusti. tapison 12 marec 2004 TIKT 7 145 Dve stojali omogočata preprosto delo na krilih različnih velikosti in Vpetje višinskega stabilizatorja ne predstavlja težav; nosilca postavimo profilov. Z nagibanjem čeljusti lahko vpnemo krila do debelbte 60 mm. blizu skupaj in previdno stisnemo čeljusti. Novo na trgu ZLIN Z 50 LX Graupnerjeva polmaketa letala zlin Z-50 LX v ARF izvedbi akrobatske skupine Skybox s pogonom na motor zelo razširje¬ nega razreda 400 se odlikuje z dobrimi le¬ talnimi lastnostmi. Polmaketa z razpetino kril 950 mm, dolžino 730 mm in vzletno maso do 750 g (odvisno od izvedbe) omo¬ goča izvajanje osnovnih akrobacij. Zara¬ di nizke krilne obremenitve (35g/dm 2 ) lepo leti tudi počasi. Glavni deli modela so že sestavljeni in prekriti z belo folijo. Cena sestavljanke z upoštevanim goto¬ vinskim popustom je 22.525 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina@mibomodeIi.si ROCKET RACER V kompletu Rocket Racer dobite cenovno ugoden model avtomobila v merilu 1 : 24, ki je dovolj hiter za tekmovanja s temi mo¬ deli. Dvokanalni oddajnik omogoča zame¬ njavo smeri hodov na obeh kanalih in omejitev hoda smeri. Avtomobil dolžine 150-160 mm (odvisno od karoserije) po¬ ganja elektromotor FK-130 SH na zadnji kolesi, napajamo ga s štirimi do šestimi členi velikosti AAA. Model je že sestavljen in pripravljen za vožnjo, komplet pa vključuje tudi servomehanizem, sprejem¬ nik in krmilnik hitrosti. Vse kar nam osta¬ ne, je. da z nalepkami polepimo karoseri¬ jo in dokupimo akumulatorje. Cena kom¬ pleta je 19.920 SIT. QUANTUM MICRO REVERSE Avtomobilski krmilnik vrtljajev LRP quan- tum micro reverse zmore pri pogon¬ skih paketih od štirih do osmih členov, torej napetosti od 4,8 do 8,4 V, obreme¬ nitev do 25 A. Zaradi majhne izvedbe (26 x 26 x 16 mm) je izredno lahek, saj brez žic in hladilnika tehta le 11 g in je odlična izbira za modele avtomobilov v merilu 1 : 24. Krmilnik lahko progra¬ miramo (tudi za vzvratno vožnjo). Cena je 14.400 SIT. Gasilska oprema, d. o. o., Mladi tehnik, BTC - hala D, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana, tel: 01/541-00-50, faks: 01/585-13-55 HITEČ NEON RV-naprava Hiteč neon ima vse, kar potre¬ bujete za slow in park fly modele. V kom¬ pletu ima trikanalni oddajnik, štirikanal- ni 16-g sprejemnik HFS-04GM, dva 8-g servomehanizma HS-55 z 1,3 Nem navora in par kristalov. Oddajnik ima mešalnik za V-rep, fino nastavitev in možnost dvojnih hodov na glavnih dveh kanalih, zamenja¬ vo smeri hoda na vseh kanalih in možnost razširitve s stikalom na štiri kanale. Za laž¬ je učenje letenja ima naprava tudi vklop funkcije učitelj-učenec. Cena kompleta je 26.000 SIT. PULSAR ŠPORT Polnilnik LRP pulsar šport omogoča udobno polnjenje akumulatorjev Ni-Cd in Ni-MH od ene celice do paketov z osmimi členi. Polnilni tok nastavljamo po¬ ljubno od 0,1 pa do 7 A, med polnjenjem pa nam LCD prikazovalnik pokaže vse po¬ trebne parametre: vhodno napetost, ka¬ paciteto ob polnjenju, polnilni tok in čas polnjenja. Cena polnilnika je 26.320 SIT. TIK.I 7 marec 2004 13 MODELARSTVO marec 2004 TEE.E 7 14 Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt / tel. / e-pošta / splet LADIJSKO MODELARSTVO: jadrnice P, G, RV-jadrnice F5G, MČ-1, 2, 3 in RV-čolni F3E (spretnostna vožnja) RANG TEKMOVANJA: MK - medklubsko; Pokal SLO - pokalno medklubsko; DP, DP - čl. - člansko državno prvenstvo; DP - ml. - mladinsko državno prvenstvo; MN - mednarodno; FAI - mednarodno po koledarju FAI; FAI-VVC - mednarodno po koledarju FAI - svetovni pokal; EC - evropski pokal; EP - evropsko prvenstvo; SP - svetovno prvenstvo m: 7 marec 2004 15 MAKETARSTVO n?® Im Timovo izložbeno okno SAMO ŠTEMPIHAR Curtiss P-40 (Eduard, kat. št.: 8036 - P-40N warhawk (profipack), 8086 - P-40M kittyhawk III (profipack), 8086 - P-40L warhawk (predelava), M 1 : 48) Češki proizvajalec Eduard ponuja v seriji Profipack izvrstno maketo letala iz druge sv. vojne curtiss P-40 v merilu 1 :48 v treh različicah in z obilico dodatkov. Plastični deli makete izvirajo iz kompleta japonskega pro¬ izvajalca Mauve (prvič predstavljenega leta 1993), katerega ka¬ kovost je na ravni Hasegawe. Eduard je dodal fotojedkane dele za instrumente in nekaj detajlov, Aires pa je poskrbel za dodat¬ ke iz poliuretanske smole (notranjost kabine in podvozja, pnev¬ matike, zračni filter, bombe, itd). Nalepke je izdelal ameriški proizvajalec Aeromaster. Maketo začnemo sestavljati v notranjosti kabine, ki je v zele¬ ni notranji barvi F.S. 34151. Detajle poudarimo s senčenjem. Ko se barva suši, se lotimo kril in notranjosti prostora za podvozje, ki je natančno ulit iz poliuretanske smole. Pri različicah P-40F/ L/M ga pobarvamo z notranjo rumeno cink-krom F.S. 33481, pri P-40N pa z notranjo zeleno F.S. 34151. Pri sestavljanju trupa sem naletel na težavo, saj je bil spred¬ nji del zvit, zato sem ga moral lepiti v dveh delih, najprej zadnji del, ko se je lepilo posušilo, pa še sprednjega. Pri starejši izdaji so tla kabine prekratka, zato so pri Eduardu predlani to napako popravili. Pri maketi P-40N sem odkril občutno napako, saj se del zasteklitve, ki je hkrati tudi del trupa, ne prilega najbolje. Enako velja tudi za P-40M, pri katerem je treba biti še pozor¬ nejši in del natančno prekitati in obrusiti, da se ujema z linijo trupa. Ob korenu kril je ostala opazna špranja, ki sem jo zapolnil s plastiko, primerno pa je tudi polnilo za cianoakrilatna lepila proizvajalca R&G (prodaja trgovina Mibo modeli v Logatcu). Po temeljitem brušenju je maketa pripravljena za nanos temeljne barve (npr. proizvajalca Lifecolorja, ki je bele barve in se odlič¬ no obnese ob poliranju). Maketi so priložene različne nalepke za označevanje letala. Pri P-40N dobimo štiri komplete oznak: dva za USAAF, enega za novozelandsko različico v olivno zeleni in sivi barvni shemi s pacifiškega bojišča in enega nenavadnega v srebrni barvi kanad¬ skih zračnih sil. P-40M kittyhawk III ima še bogatejšo izbiro oznak: ameriške USAAF, ruske, avstralske in RAF. Za predelavo P-40L sem uporabil komplet nosu francoskega proizvajalca Hi-techa iz poliuretanske smole in nalepke Aero¬ master. Ni kaj, Eduard je poskrbel, da je na trgu odlična maketa Cur- tissovega P-40 z obilico dodatkov za solidno ceno (okoli 6.000 SIT pri ZGPMS, Tržaška 48, Ljubljana). Priporočam jo kot tek¬ movalno maketo, saj je v škatli vse, kar potrebujemo za gradnjo vrhunskega izdelka. marklm TRIX Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin Zastopa in prodaja Prometej, «.0.».. Križna 4, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«. TIMOVI OGLASI PRODAM Figures International, ja¬ nuar 2003, za 1.500 SIT (odlične re¬ ference) in Modeling manual - pain- ting naked girls za 3.600 SIT. Tel.: 041/885-510, Samo PRODAM prostoleteče modele: dva modela F1A (karbon), pripravljena za let, tri vzpenjalce F1C, primerne za učenje začetnikov (balza), in en model F1H, primeren za tekmovanje. Modelarski klub Dragomelj, Dragomelj 122, 1230 Domžale, tel.: 01/562-66-80 16 marec 2004 TIKE 7 d ELEKTRONIKA Preizkuševalnik vgrajenih tranzistorjev ROBERT RESMAN Med najbolj občutljive elemente v elektroniki sodijo prav gotovo tranzi¬ storji. Čeprav so jih pretežno že zame¬ njala integrirana vezja, jih še najdemo v vezjih, saj ponekod brez njih še vedno ne gre. Prav rado pa se zgodi, da se tran¬ zistor pokvari. Nič hudega, saj ga lahko zamenjamo z novim. To je res lahko reči, toda težje je v vezju odkriti prave¬ ga, ki je uničen. Še posebno nerodno je, če jih je več in ne poznamo sheme ve¬ zja. Takrat se lahko opremo le na svoje izkušnje in znanje. Če vendarle hočemo preveriti stanje tranzistorja, za katerega menimo, da je pokvarjen, ga moramo odspajkati iz vezja in premeriti z instru¬ mentom. Med tem zamudnim delom se pogosto vprašamo, ali ne bi šlo tudi na lažji način. Predstavljamo shemo vezja, ki lahko ugotovi stanje elementa, ne da bi ga bilo treba odstraniti iz vezja, izmerimo ga kar v sklopu vezja. Naša napravica sicer ne zna izmeriti lastnosti tranzistorja, lahko pa ugotovi, ali je še dober ali ne. Srce napravice je oscilator, oziroma polovica oscilatorja. Nihajni krog je na¬ rejen le z enim tranzistorjem, medtem ko drugega predstavlja merjeni element. Če je preizkušam tranzistor brezhiben, bo oscilator zanihal, v nasprotnem pri¬ meru pa ne. S stikalom S 1 lahko reguli- ojačevalnik in skrbi, da ne pride do pad¬ ca potenciala. Signal iz oscilatorja potu¬ je prek potenciometra P 1, s katerim ga poljubno nastavimo, na vhod integrira¬ nega vezja TDA 2003- Shemo okoli inte¬ griranega vezja smo prav gotovo že spo¬ znali, saj je to preprosti NF-ojačevalnik, ki poganja zvočnik. Elementi niso kritični in jih brez te¬ žav lahko zamenjamo s podobnimi. Tranzistorja sta univerzalna tranzistorja NPN. Integrirano vezje TDA 2003 se brez težav lahko zamenja s podobnim vezjem TDA 2002. To je v bistvu enako vezje, le da je šibkejše. V našem pri¬ meru sploh ne potrebujemo močnega NF-signala saj je pogoj sobna jakost ton¬ skega signala. Tiskano vezje izdelamo na enostran¬ sko kaširanem pertinaksu in ne zahteva kakšnega posebnega prijema. Najprej montiramo upore, integrirano vezje in na koncu še kondenzatorje. Integrirano vezje z vijakom M 3 x 6 privijemo na ti- £ B - rrni i —□ SE) n~ia 8 — tuti h — R10 Seznam elementov: 4)+9 V ramo potencial, tako da merimo obe vr¬ sti tranzistorjev NPN in PNP. Na ta način lahko kaj hitro ugotovimo, katere vrste je tranzistor, saj samo preklopimo stika¬ lo. Tranzistor T 2 ločuje oscilator od preostalega vezja, saj deluje kot invertni - 100 nF - 470pF/16 V - 100 pF/16 V - 100 nF - BC107, BC108, BC109 - BC109 - 10 kQ lin - TDA 2003, TDA 2002 - 4 Q, 1 W TIH! 7 marec 2004 25 PRILOGA Model rečnega parnika Nejko (i. del) MATEJ PAVLIČ V lanski septembrski številki Tima je bil na straneh 6-8 objavljen članek o parniku Nadvojvoda Ivan, ki je sredi 19. stoletja vozil po Ljubljanici. V Planji, ljubljanskem društvu za eksperimental¬ ni turizem, so se pred časom odločili, da zgradijo turistično plovilo po vzoru tega parnika. V Arhivu Slovenije so po- § iskali vse razpoložljive podatke in nato na podlagi primerjave s podobnimi par¬ niki evropskega tipa (s pogonskima ko¬ lesoma ob straneh) začeli pripravljati potrebne načrte (risba 1). Parnik, ki se bo imenoval Nejko, bo lahko sprejel do 50 potnikov. Dolg bo okrog 16 m, širok 5 m, njegov ugrez pa bo znašal le 30 cm, tako da bo lahko brez večjih težav plul tudi takrat, ko bo v strugi manj vode. Višina parnika bo prilagojena vsem mostovom čez Ljub¬ ljanico. Za pogon bo skrbel poseben parni stroj švicarske proizvodnje, ki bo vrtel dve bočni kolesi s premerom 3 m. Trup plovila bo v celoti zvarjen iz 3 mm debele ladijske pločevine, nadgradnja bo lesena, okovje in okraski pa iz mede¬ nine. Zaprta kabina, v kateri bodo pot¬ nikom postregli s pijačo in prigrizki, bo opremljena v slogu bidermajer. Leonarda da Vincija smo omenili že v prejšnjem Timu, ko smo pisali o njego¬ vih zamislih bojnih vozov. No, za tem renesančnim umetnikom, znanstveni¬ kom in izumiteljem seje v več kot 1700 zapiskov, pesmi, skic, risb ter študij znamenitih slik in poslikav obsegajoči zbirki Atlantski kodeks ohranilo tudi nekaj njegovih idej za plovila. Tako so leta 1482 nastale risbe za plovilo z dve¬ ma stranskima lopatastima kolesoma in zobniškim prenosom (slika 3), po risbah za plovilo, ki biga z vrtenjem ro¬ čice poganjal človek, pa so naredili celo model (slika 4). Tako kot še vrsta dru¬ gih je razstavljen v muzeju zgodovine znanosti v Firencah. Ker so zgodovinski parniki na kole¬ sa zaradi svoje oblike nekaj čisto poseb¬ nega, so med ladijskimi modelarji in maketarji izredno priljubljeni. V katalo¬ gih večine proizvajalcev kompletov za izdelavo maket plovil sicer vidimo več ameriški parnikov z enim velikim kole¬ som na zadnjem delu trupa (npr. Man- tuin model parnika Mississippi iz ob¬ dobja 1870-1920), najdejo pa se tudi takšni s pogonskima kolesoma ob stra¬ ni (npr. Graupnerjev model parnega vlačilca Glasgow v merilu 1 : 40; slika 2). Ker so za mlade modelarje ti kom¬ pleti zaradi visoke cene nedostopni, do primernih načrtov za samogradnjo pa je skoraj nemogoče priti, smo se v ured¬ ništvu odločili, da v sodelovanju z dru¬ štvom Planja pripravimo serijo prispev¬ kov, v katerih bo podrobno opisana izdelava modela bodočega ljubljanske¬ ga parnika Nejko v merilu 1 : 30. V pr¬ vem nadaljevanju je prikazana gradnja ogrodja trupa, naslednjič bo na vrsti iz¬ delava kabine in strehe, v zadnji letošnji številki pa si bomo ogledali še pogon, barvanje modela in druge podrobnosti. 26 marec 2004 TIKI 7 Izdelava ogrodja modela Ker je plovba po rekah narekovala čim bolj plitve trupe rečnih parnikov, je izredno plitvo tudi korito na našem modelu. Klasična gradnja s pomočjo re¬ ber, letvic in opiate iz furnirja seveda ne pride v poštev. Ogrodje modela je torej narejeno iz 4 mm debele vezane plošče, ki naj bo po možnosti topolova, ker jo je precej lažje obdelovati kot bu¬ kovo, spodnji del trupa in zaokrože¬ ni krmni del pa sta iz balze. Osnovo ogrodja tvorita kobilica (1) in dno (2), ki sta spojena z utori (slika 5). Dno obe¬ nem nosi tudi enajst nizkih reber (3-10; slika 6), pri čemer so štiri rebra (8) popolnoma enaka. Nanje je postav¬ ljena podlaga krova (11; slika 7). Tak¬ šna konstrukcija je potrebna zato, ker pogonski del plovila ni nameščen na zadnjem delu spodaj (kot vijak pri čol¬ nih ali ladjah), ampak je pravokotno na središčnico parnika postavljena os ko¬ les z lopaticami dvignjena celo nad viši¬ no krova. Ker se bodo nekateri bolj iz¬ kušeni modelarji verjetno težko uprli skušnjavi, da v model rečnega parnika ne bi vgradili naprave za radijsko vode¬ nje, bodo takšno konstrukcijo modela gotovo s pridom izkoristili, saj bodo po¬ gonski sklop vgradili kar v kabino. Spodnji del trupa (13) je iz 10 mm debele balze (slika 8), zaokroženi krm¬ ni del pa je iz dveh parov skupaj zleplje¬ nih kosov 3 mm debele balze (14), ki jih je treba zalepiti med kobilico, dno in podlago krova (slika 9). Kosi bal¬ ze naj bodo nekoliko večji oziroma naj za približno 3 mm gledajo čez zunanje robove. Če ste se odločili za gradnjo modela rečnega parnika Nejko, imate torej en mesec časa, da s pomočjo načrta v meri¬ lu 1 : 1, ki ga najdete na prilogi na sredi¬ ni revije, natančno izžagate in sestavite vse dele ogrodja. Z lepljenjem in bruše¬ njem pa raje še počakajte, da kasneje ne bo kakšnih neljubih presenečenj. (Nadaljevanje prihodnjič) Tit 7 marec 2004 27 IZDELEK ZA DOM 4aa Ustvarjajmo s steklom (7. del) © Peščena ura - svetilka MATEJ PAVLIČ Tokratni izdelek je nastal pri iska¬ nju najbolj primerne možnosti za ko¬ ristno izrabo raznobarvnih koščkov stekla - ostankov od projektov, objav¬ ljenih v prejšnjih nadaljevanjih serije »Ustvarjajmo s steklom«. Že od lanske¬ ga septembra sem jo pripravljamo v so¬ delovanju s kamniškim podjetjem Pro- mai, d. o. o., tel. 01/839-53-60, ki brez¬ plačno prispeva vse potrebno orodje in gradivo za izdelavo predstavljenih izdelkov. Tisti, ki več let berete revijo TIM, ste se gotovo že navadili, da v njej objavljamo predvsem izvirne načrte oziroma navodila za izdelavo izvirnih predmetov, pri čemer seveda njihova uporabna vrednost ne sme trpeti. Da bi torej predstavili še eno možnost, ki jo ponujajo prosojne vrste barvnih ste¬ kel, smo se odločili za precej nevsakda¬ njo kombinacijo svetilke in ure (slika 1). Ura je prav gotovo vsak trenutek dobrodošel pripomoček in vsako leto v Timu objavimo načrt za kakšno, ki je nekaj posebnega. No, tudi tokratna se ne izneverja tej tradiciji, saj po obliki spominja na staroveško peščeno uro (slika 20) - zaradi bolj šaljivega videza se skozi ozko grlo namesto finega pe¬ ska vsipajo kar številke -, v resnici pa jo poganja kakovosten kvarčni urni mehanizem znane nemške firme Jung- hans, ki so nam ga skupaj s kompletom kazalcev in baterijo vred odstopili v Urarstvu Kajfež na Linhartovi 5 v Ljubljani. Vse preostalo gradivo dobite v vsakem trgovskem centru (Merkur, Baumax, Bauhaus, OBI). Najprej izdelajte »številčnico« (1) oziroma veliki pentlji podobno ploskev z izrezljanimi številkami, ki obenem nosi tudi urni mehanizem. Prefotokopi- rano in dvakrat povečano risbo 2 (na strani 28) z odstranljivim lepilom prile¬ pite na popolnoma raven kos 3-4 mm debele vezane plošče (slika 3) in izrez¬ ljajte (slika 4). Morebitna odstopanja od črt odpravite z iglastimi pilicami, nato pa sprednjo stran prebarvajte s t. i. granitno barvo, ki jo dobite v hobijskih trgovinah. Zgornji in spodnji rob zaradi kasnejšega lepljenja zaščitite z ličar¬ skim lepilnim trakom (slika 5). Barvo nanašajte čim bolj enakomerno. Ko se posuši, nanesite še eno tanko plast, da V pradavnini je človek meril čas z opa¬ zovanjem nebesnega svoda ter menja¬ vanja dneva in noči oziroma letnih ča¬ sov. Približno 2000 let pr. n. š. sije začel pomagati s sončno uro, nato z vodno uro na iztek ali dotok vode, šele v sred¬ njem veku pa so nastale peščene ure (slika 20). Iz tega časa so znane še ure na zgorevanje - z lestvico zaznamova¬ ne sveče in kovinske oljne svetilke. Prve mehanične ure s kolesjem in s pogo¬ nom na uteži so naredili na začetku tega tisočletja. Njihov razvoj je prek javnih ur na cerkvenih zvonikih, stol¬ pih in pročeljih mestnih hiš v 14. stolet¬ ju privedel do prvih hišnih ur. Ko so v 15- stoletju iznašli jekleno vzmet, so se velikosti ur precej zmanjšale. Do ujjora- be nihala kot nezmotljivega regulator¬ ja teka ure je prišlo šele v 17. stoletju, nihalo in nemirka s spiralo pa sta se kot bistvena dela mehanizma obdržala vse do danes. Z urarstvom so se v Evro¬ pi ukvarjali predvsem Nemci in An¬ gleži, kasneje tudi Francozi. V drugi po¬ lovici 19. stoletja je z uvedbo strojev v Švici stekla mehanizirana proizvodnja Kratka zgodovina ur. Švicarske ure, pojem točnosti, so v 70. letih 20. stoletja dobile močne tek¬ mece: na eni strani cenene in za prak¬ tično uporabo dovolj natančne ruske in japonske ure, po drugi strani pa ame¬ riške, ki so po tehnologiji pomenile ne¬ kaj povsem novega. Na podlagi arhivskih dokumentov je mogoče sklepati, da je bilo urarstvo na Slovenskem kot obrt znano že na prelo¬ mu iz 15. v 16. stoletje, danes pa je pra¬ vih urarskih mojstrov pri nas vse manj. (Menjavanje baterij, stekelc in jermenč¬ kov pač ne moremo šteti za urarstvo). Na Srednji strokovni in poklicni šoli v Celju imajo oddelek za finomehanike- urarje, šolanje traja tri leta, povezano pa je tudi z dobro organiziranim izpo¬ polnjevanjem v tujini. Ko kandidat v Šolskem centru Celje (www.vss-ce.com/ io/Urarski _mojster.htm) opravi vse iz¬ pite, dobi diplomo in naziv »urarski mojster«. Kdo ve, morda bo pa prav pričujo¬ či prispevek v kom izmed mladih bral¬ cev Tima zbudil veselje do urarskega poklica. marec 2004 TIRI 7 28 popolnoma prekrije podlago. Podolgo¬ vati držali številčnice (2) z utorom na sredini naredite iz 5 mm debele vezane plošče ali poskobljane smrekove dešči¬ ce (slika 6). Njuno obliko najdete na ris¬ bi 7 (na strani 28). Da bi bil narejeni izdelek čim bolj trden, skrbi ogrodje iz dveh vodorav¬ nih in dveh navpičnih elementov. Spodnji in zgornji nosilec (3) naredite iz 15 mm debelih poskobljanih deščic katere koli vrste lesa. Če takšnih deš¬ čic ne dobite drugje, jih naredite sami tako, da razstavite odsluženo trans¬ portno paleto. Izberite letve, ki so čim manj poškodovane in seveda suhe. Iz njih odstranite tudi vse žeblje, vijake, sponke ali kamenčke. Ker so palete na¬ vadno iz neobdelanega lesa, morate le¬ tve najprej poskobljati. To boste naj¬ lažje storili z električnim obličem (sli¬ ki 8 in 18), s katerim lahko na koncu narahlo posnamete tudi vse robove. Od poskobljane deščice odrežite dva enako dolga kosa in jima zaokroži¬ te sprednja vogala, kot kaže risba 7. Robove obdelajte z rezkalnikom ali enakomerno zaoblite z električnim brusilnikom in s 3-mm svedrom iz¬ vrtajte štiri luknje za vijake (slika 9). Točno na sredini zadnjega roba naredi¬ te 20 mm širok in 1 mm globok utor (slika 10) za kasnejšo pritrditev dveh okovov (6) za žarnico (7). Ker obstaja več vrst izvedb teh okovov, so različni tudi načini njihove montaže. Navpična elementa ogrodja (4) na¬ redite iz okrogle palice s premerom 20 mm. Prodajajo jih na oddelkih z okov¬ jem in priborom za zavese (slika 11), če imate električni oblič, pa jo iz približno 25 x25 mm debele ravne letve brez grč in razpok z nekaj truda lahko naredite tudi sami. Najprej na grobo posnamete vse štiri vogale, da dobite osemkotni prerez, tega pa nato obdelujete do po- Električni oblici Black & Decker Električni oblič (ali skobeljnik) je nepo¬ grešljiv pri obdelavi lesa. Z njim lahko hitro in preprosto poravnavamo, žlebi¬ mo in robimo vse vrste masivnega lesa. Pri nas je mogoče dobiti tri Black & Deckerjeve električne obliče, ki se razli¬ kujejo po moči, zmogljivosti in seveda ceni. Vsi trije so opremljeni z 82 mm dolgima obojestranskima nožema iz karbidne trdine in imajo možnost odse- savanja oblancev. Ko se noža dokonč¬ no izrabita, ju je mogoče zamenjati z novima. Enako velja za zobati jermen, ki prenaša vrtenje z osi elektromotorja na boben z nožema. Najnovejši v ponudbi, obenem pa tudi najbolj dovršen in najcenejši - ter s tem najprimernejši za uporabo v domači ali šolski delavnici - je električni oblič z oz¬ nako KW 712 (slika 18). Čeprav tehta 3 kg, pa velik zadnji ročaj z varovalom pred nehotenim vklopom in vklopnim gumbom ter okrogel sjjrednji ročaj, ki obenem služi za natančno nastavljanje globine skobljanja (od 0 do 2 mm) v ko¬ rakih po 0,2 mm, omogočata uporabniku izredno trdno držanje orodja v rokah in dobro vodenje po obdelovancu. Pri izdela¬ vi žlebov si lahko pomagate z nastavlji¬ vim vzporednim vodilom, ki ga potisnete v odprtino na sprednjem delu ohišja in utrdite z vijakom. Pri delu v zaprtih pro¬ storih se oblanci zbirajo v posebni stran¬ ski vrečki ali pa orodje prek posebno ob¬ likovanega plastičnega vmesnika pritr¬ dite na sesalnik. ,K1 ^ O o. ^ 5 03 S S crs co H Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana, tel.: 01/200-06-20 MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor, tel.: 02/461-46-11 MERKUR, Mariborska cesta 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR MOJSTER, C. na Okroglo 8, 4202 Naklo, tel:. 04/258-83-03 MERKUR DOM, Industrijska c. 9, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/331-12-00 MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo mesto, tel.: 07/371-84-48 MANTUA MODEL, C. Andreja Bitenca 36, tel.: 01/512-03-20, mantua@mantua-model.si Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog In cenik orodja #BIACKSiDECKER Black & Decker □ cenik orodja DeWALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ cenik Rotozip □ katalog Vrtni program Black&Decker Električno orodje za industrijo in obrt 3ROTOZJP m. MINICRAFT ^ www.g-mm.si Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga pre- fotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si. Ime in priimek: Naslov:_ Poštna št. in kraj: TTRl 7 marec 2004 29 polnoma okrogle oblike. Površino pali¬ ce na koncu obdelate še z brusilnim pa¬ pirjem. Za okraske (5) na navpičnih no¬ silcih uporabite kar stružene obročke za obešanje zaves, ki morajo imeti no¬ tranji premer 20 mm (slika 11). Sedaj poskusno sestavite ogrodje in številčnico (slika 12), nato pa vse lese¬ ne dele vsaj dvakrat prebarvajte oziro¬ ma prelakirajte (slika 13). Čas med sušenjem barve lahko izko¬ ristite za dokončanje številčnice. Posa¬ mezne koščke stekla, ki bodo na hrbtni strani prekrivali odprtine izrezljanih številk, izrežite z nožem za steklo (slika 14). Čeprav ima vsak košček drugačno obliko in velikost, je najbolj pomem¬ bno to, da popolnoma prekrije številko. Nekoliko bolj zapletena je izdelava ti¬ stega kosa stekla, ki prekriva obroč okoli urnega mehanizma. Čeprav je ste¬ klo mogoče tudi vrtati, tega brez poseb¬ nega orodja in v domači režiji nima smi¬ sla poskušati, saj ni veliko možnosti za Risba 2. Obris številčnice (v merilu 1:2) marec 2004 -TKI 7 30 uspeh. Zato najprej izrežite kos stekla, ki ravno prekrije odprtino. Nato ga po diagonali prerežite in v vsaki polovici na sredini s kleščami za steklo zelo pre¬ vidno naredite polkrožno odprtino (sli¬ ka 15). Za lepljenje stekla na les upora¬ bite dvokomponentno lepilo, ki smo ga omenili že pri izdelavi namiznega vod¬ njaka (Tim 5). Nanašajte ga čim bolj na tanko in pazite, da z njim ne popackate površine stekelc. Ko izdelek sestavite (slika 17), mon¬ tirajte najprej urni mehanizem (8), nato pa je na vrsti še »elektrifikacija«. Žarnici z močjo 10 ali 15 W (takšne se uporablja¬ jo npr. v hladilnikih) sta nameščeni na sredini spodnjega in zgornjega nosilca. Tam sta najmanj vidni, obenem pa naj¬ bolj enakomerno osvetljujeta številčnico ter steno, na kateri visi izdelek. Čeprav se žarnici malo grejeta, je bolje, da sta nekoliko odmaknjeni od stene - še zla¬ sti, če je ta lesena. Komur se zdi potreb¬ no, naj iz tanke pločevine naredi dva rahlo ukrivljena senčnika. Glede na ka¬ snejšo uporabo izdelka lahko žarnici ve¬ žete vzporedno ali zaporedno. Razlika je v tem, da bosta v drugem primeru svetili s polovično močjo. V vsakem primeru morate med okovoma žarnic napeljati tanko dvožilno izolirano pletenico s pre¬ rezom 0,75 mm 2 , kakršna se uporablja npr. pri nočnih svetilkah. Kabel speljite mimo stekelc in ga z dvokomponentnim lepilom na nekaj mestih »pripikaj- te« na hrbtno stran številčnice. Če nameravate iz¬ delek obesiti v bližino stenskega električnega pri¬ ključka, potrebujete le še lestenčno spoj¬ ko, če pa boste uro - svetilko postavili na omarico, mu privoščite tudi približno 2 m dolgo priključno vrvico s stikalom (slika 16). POZOR! Čeprav priključitev svetil¬ ke v električno omrežje ni nobena umetnost, to opravilo raje prepustite starejšim oziroma tistim, ki se spoznajo na te reči. Električne povezave morajo biti brezhibne in izvedene pri odviti varovalki. Izdelek ni namenjen glavnemu osvetljevanju prostorov; ob njem tudi ne boste mogli brati. Zato pa ga lahko postavite na nižjo omarico, televizor ali kamin, kjer bo služil kot dodatna raz¬ svetljava. Če imate denimo v predsobi ponoči vedno prižgano šibkejšo luč (navadno je to zaradi manjših otrok in večje varnosti njihovih nočnih »spreho¬ dov«), jo lahko preprosto nadomestite z novo. Ker ima ta poleg tega še uro, ki je v predsobi vedno zelo koristen pripo¬ moček, toliko bolje. Tehniška založba Slovenije je pred časom izdala knjigo »Izdelaj¬ mo sami«. V njej poleg napotkov za izdelavo preproste namiz¬ ne ure (slika levo) najdete še več kot sto načrtov za izdelavo drugih uporabnih in dekorativnih predmetov iz različnih gra¬ div - lesa, papirja, kartona, gline, tekstilij in kovin. Bogato ilu¬ strirana knjiga formata 19,5 x 24,5 cm ima 352 strani in stane 9.000 SIT, naročniki revij TIM oziroma Življenje in tehnika pa jo dobijo za 20 % ceneje, torej že za 7.200 SIT. Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/479 02 25, brezplačna številka: 080 17 90, faks: 01/479 02 30, e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: http://www.TZS.si TTRl 7 marec 2004 31 ZA SPRETNE ROKE Učilo za ulomke MATEJ PAVLIC Ko se šestošolci pri matematiki prvič srečajo z ulomki, se večini med njimi od¬ nos do tega predmeta precej poslabša. Le kako naj kar tako sprejmejo dejstvo, da je denimo 1/2 enako kot 2/4 ali 17/34 ali 0,5. Zakaj je polovica od polovice četr¬ tina? Zakaj je 1/2 + 1/4 + 1/6 + 1/12 = 1, to pa je lahko enako tudi 5/5 ali jt/jt ali TIM/ TIM? Bolj iznajdljivi učitelji se najpogosteje zatečejo k (skoraj vedno) učinkoviti pri¬ merjavi s torto, pico ali lubenico, saj je tako učencem mnogo lažje razumeti, da je osmina več od dvanajstine, da sta dve šestini enaki eni tretjini, da na 8 kosov razrezane torte ne moremo pravično raz¬ deliti med 9 oseb itd. No, risanje tort in lubenic prej ali slej postane zamudno, pri kombinaciji polovic, tretjin, četrtin, še¬ stin in dvanajstin v enem samem računu pa tudi že precej nepregledno. Nekateri si zato pomagajo tako, da iz papirja ali tršega kartona izrežejo različno velike krožne izseke, ki jih lepijo na papir ter si tako pomagajo pri ponazoritvi posamez¬ nih računov. Še boljša rešitev je izdelava različno velikih ploščic iz vezane plošče (slika 1), saj bo takšen pripomoček vzdržal mnogo dlje od papirnatega. Z njegovo izdelavo ni veliko dela; pravzaprav je to zelo prime¬ ren projekt za skupinsko delo pri tehnič¬ nem pouku ali za koristno izrabo kakega deževnega konca tedna. Ker se že nevar¬ no bliža konec šolskega leta, bo opisani pripomoček morda komu celo pripomo¬ gel k boljši zaključni oceni pri matemati¬ ki. Tistim pa, ki se boste s tem čudom sre¬ čali šele prihodnje leto, naj bo vse skupaj za korajžo. Na risbi, ki je objavljena v merilu 1:1, lahko vidite osnovno obliko učila, ki je za vse ulomke enaka. Različne črte ponazarja¬ jo, kako je treba razrezati krog na sredini, da dobite krožne izseke ustrezne velikosti. Namenoma so izbrane polovice, tretjine, četrtine, šestine, osmine in dvanajstine, saj še najbolj nazorno kažejo vso »znanost«, ki je povezana z ulomki. Kdor bo razumel te odnose, tudi s petinami, sedminami in dru¬ gimi -inami gotovo ne bo imel nobenih te¬ žav. Najbolje je narediti vsaj štiri podstav¬ ke in po dva kompleta ploščic. Merilo 1 : 1 Legenda: polovice . tretjine četrtine - • - šestine . osmine - dvanajstine Najprej naredite ustrezno število foto¬ kopij risbe. Ob tem jo lahko po želji tudi nekoliko povečate ali pomanjšate. Raz- strižene fotokopije z odstranljivim le¬ pilom (npr. Scotch UP) prilepite na raven in obrušen kos 3 ali 4 mm debele vezane plošče (slika 2) in izžagajte notranje kroge, te pa nato še naprej na različno veli¬ ke krožne izseke (slika 3), pri čemer bodite pozorni na , različne vrste črt. Dobljene kose z lepi¬ lom za les prilepite na 2-3 mm debelo vezano ploščo ali lesonit, za nekaj časa dobro stisni¬ te z mizarskimi spo¬ nami (slika 4) in nato »sendviče« izžagaj¬ te (slika 5). Če bi na¬ mreč zgornje in spod¬ nje dele žagali ločeno, zunanji robovi ne bi bili nikoli tako natančno poravnani. Tisti, ki ima¬ te električno rezljačo z možnostjo nagiba delovne mizice, jo vsekakor upora¬ bite, saj so nekoliko pošev¬ ni robovi lepši od popolno¬ ma navpičnih. Izrezane kose natančno obrusite (slika 6) in prebarvajte (slika 7). Če je le mogoče, uporabi¬ te akrilne barve (na vodni osnovi), kot so npr. Belinkine barve ambient, saj so na voljo v številnih različnih odten¬ kih, mešajo se z vodo, ravno prav prekri¬ vajo podlago, nimajo vonja in se hitro su¬ šijo. Delo z njimi je v resnici preprosto in hitro. Kakšne barve boste izbrali, je odvi- 32 marec 2004 7 sno od vas. Zelo važno pa je, da so plošči¬ ce enake velikosti pobarvane z enako bar¬ vo, ki se jasno razlikuje od drugih. Le tako pri uporabi tega pripomočka ne bo prišlo do zmešnjave. Da bi še izboljšali prepoz- ZA SPRETNE ROKE navnost posameznih ploščic oziroma nji¬ hovo vrednost v primerjavi z drugimi, s srednje debelim alkoholnim flomastrom ali prilepljivimi številkami (letraset) na¬ nje napišite ustrezne ulomke: 1/2, 1/3, 1/4, 1/6, 1/8 in 1/12 (slika 8). Za prijemanje in lažje prestavljanje na sredini vsake ploščice s čim tanjšim Še nekaj o ulomkih Ulomek (racionalno število) je šte¬ vilo, s katerim izrazimo del celote ali del njenega večkratnika. Ulomek je se¬ stavljen iz števca (zgoraj) in imenoval¬ ca (spodaj); med njima je vodoravna ulomkova črta. Imenovalec pove, na koliko delov je razdeljena celota, šte¬ vec ulomka pa, koliko teh delov smo vzeli. Ulomke lahko seštevamo, odšte¬ vamo, množimo in delimo, poleg tega pa še razširimo in okrajšamo. Ulomke so poznali že Babilonci, vendar so se z njimi resno ukvarjali šele stari Egipča¬ ni, kar se vidi iz Rhindtovega papirusa. Kogar zanima še ena precej nena¬ vadna metoda učenja ulomkov, lahko na spletni strani www2.arnes.si/ -osngso3s/virtual _dominel.htm naj¬ de različico priljubljene igre domino - DOMINE Z ULOMKI. Igralni komplet vsebuje 28 ploščic in je izdelan na osnovi navadnega modela s pikami. svedrom izvrtajte luknjico (slika 9) in vanjo s sekundnim ali epoksidnim le¬ pilom prilepite buciko z nekoliko več¬ jo glavico, ki jo prej ustrezno skrajšajte (slika 10). S tem je izdelava pri kraju. Uporaba učila je skrajno preprosta. Pri seštevanju ulomkov ustrezne ploščice zlagate drugo poleg druge kot kose pice ali torte (slika 11). Ko je en »krožnik« poln, jih pač zač¬ nete nalagati na naslednjega. Pri učenju iskanja skupnega imenovalca oziroma pri krajšanju je stvar enako preprosta: npr. ploščico za 1/4 nadomestimo z dvema po 1/8 ali tremi po 1/12 (slika 1). Lahko jih tudi preprosto položimo drugo vrh dru¬ ge! Ob tem smo mimogrede dokazali, da je 1/4 = 2/8 = 3/12. Pa naj še kdo reče, da so ulomki težki! mr 7 marec 2004 33 IZDELEK ZA DOM Stojalo za zgoščenke - marjetica FRANCI KLASINC šče postavimo skupaj in na označenih mestih skoznju izvrtamo luknje s premerom 3 mm. Kosa vezane plošče spojimo z vijaki (dovolj sta dva) in se lotimo vrtanja večjih lukenj premera 12 mm, najbolje kar z vrtalno ploščico. Z vibracijsko ali vbodno žago po črtah izžagamo zareze in polkrožno obliko. Ko vijačno zvezo razstavimo, dobimo res dva popolnoma enaka nosilca. Na enak način izdelamo tudi stranico št. 2. Čaka nas samo še bukova palica, ki jo razžagamo na posa¬ mezne vezne člene (št. 3, 4). Vsak člen na obeh straneh povrtamo s svedrom debeline 2 mm zaradi lažjega privijanja lesnih vijakov. Tako pripravljene dele dobro obrusimo in jih še pred sestav¬ ljanjem prelakiramo ali prebarvamo. Izdelek sestavimo z lesnimi vijaki premera 2,5 mm in dolžine 15 mm. Pazimo na vrstni red se¬ stavljanja. Najprej na oba nosilca privijemo manjše vezne člene, nato nosilca povežemo z večjimi veznimi členi in na koncu privi¬ jemo še obe stranici. Zgoščenke ali CD-ji so danes nepogrešljiv pripomoček za shranjevanje glasbe, računalniških programov, besedil in slikov¬ nega gradiva. Sčasoma se jih nabere kar nekaj, zato se kmalu poja¬ vi vprašanje, kako jih shraniti. V te namene uporabljamo omarice in stojala, ki jih lahko kupi-mo v trgovini in so narejeni iz različ¬ nih materialov. Stojalo lahko izdelamo tudi sami. Pred vami je načrt stojala iz lesa za 11 zgoščenk, ki bo dobro služil svojemu namenu, zaradi zanimive oblike pa bo še okras v stanovanju. Za izdelavo potrebu¬ jemo nekaj vezane plošče, bukovo palico ter nekaj osnovnega orodja za obdelavo lesa. Izdelek je primeren tudi za serijsko iz¬ delavo v šoli. Izdelava Vezano ploščo razžagamo na dva pravokotna dela, iz katerih bomo naredili oba nosilca (št. 1). Ker morata biti popolnoma enaka, je najbolje, da ju izdelamo v »sendviču«. Risbo nosilca iz načrta prenesemo samo na eno ploščo, nato oba kosa vezane plo- 34 marec 2004 TIKE 7 GREGOR HARIH Top je orožje, ki je namenjeno neposrednemu obstreljeva¬ nju nasprotnikovih položajev. Zaradi daljše cevi ima večjo na¬ tančnost zadevanja cilja. Strelni kot znaša od 10 do 45 stopinj. Skozi zgodovino so se topovi razvili v učinkovito orožje z veli¬ ko prebojno močjo in dosegom. Prvi topovi so imeli kratek domet, svoje cilje pa so večinoma zgrešili. Cev je bila običajno iz brona, za premikanje pa so imeli lesena kolesa. Predstavljeni model iz lesa je precej poenostavljena različi¬ ca takega orožja in zato dokaj preprosta za izdelavo. Material • lipovina ali topolova vezana plošča debeline 8 mm (kolesi), • okrogla letvica 0 8 mm x 60 mm (os koles), • lipovina 20 mm (noga topa oz. lafeta), • lipovina ali balza s presekom 20 x 20 mm (cev), • dva žebljička, • lepilo za papir (Scotch UP), • belo mizarsko lepilo, • prozorni ali barvni akrilni lak. Orodje • rezljača, • električni vrtalnik s svedri, • vbodna žaga s finim žaginim listom, • dleto. • lesni vijak, • modelarski nož, • škarje, • grob in fin brusilni papir, • čopič. Izdelava Načrt fotokopiramo, razrežemo in posamezne dele z lepi¬ lom Scotch UP pritrdimo na les. Najprej izžagamo kolesa. Izre¬ ze v kolesih napravimo tako, da izvrtamo luknjico, skozi kate¬ ro vstavimo žagico. Nogo oz. lafeto izžagamo iz 20 mm debele¬ ga lesa. Lahko jo tudi nekoliko predelamo, da bo topovska cev usmerjena pod večjim kotom. Vse dele pobrusimo, še poseb¬ no robove na kolesu, ki jih močneje zaoblimo. Nogo na me¬ stu, kjer bo cev prilepljena, izdolbemo in pobrusimo, da se bo ta lepše prilegala. Kolesi z žebljičkoma pritrdimo na os, 60 mm dolgo okroglo letvico s premerom 8 mm, ali ju prilepimo z belim lepilom. Pri tem pazimo, da sta kolesi postavljeni toč¬ no pravokotno na os. Na os prilepimo še nogo in pustimo, da se lepilo posuši. Za izdelavo topovske cevi uporabimo kos balze s prese¬ kom 20 x 20 mm, ki jo najlaže obdelamo na lesni stružnici. Če je nimamo, si pomagamo z električnim vrtalnikom. V ta na¬ men uporabimo močnejši lesni vijak, ki mu odžagamo glavo. Nanj privijemo kos balze, vse skupaj vpnemo v glavo vrtalnika ter z dletom in grobim brusilnim papirjem postružimo obde- lovanec na zahtevano obliko. Ko smo z obliko topovske cevi zadovoljni, jo gladko obrusimo. Cev povrtamo z večjim svedrom, da je videti, kot bi bila' votla, in jo prilepimo na ležišče na lafeti topa. Popravimo še morebitne nepravilnosti in površino izdelka gladko obrusi¬ mo, da je pripravljen za lakiranje ali barvanje. Izdelamo lahko tudi podstavek, na katerega prilepimo top. Tako še pridobimo na trdnosti izdelka. Ponuja se nam tudi možnost, da oblikuje¬ mo maketo pokrajine ter top postavimo na sceno. mr marec 2004 35 ZA SPRETNE ROKE Piščančki iz volne LILI-ANA JAKLIČ Vsako od risb po dvakrat narišite na karton in izrežite s škarjami, da dobite štiri kolute (slika 3), dva večja (risba a) in dva manjša (risba b). Zložite po dva enako velika koluta, da boste skozi luknjo okoli koluta navijali volno. Lahko primete skupaj več niti, da bo kolut hitreje ovit (slika 4). Čim bolj na debelo boste navili volno okoli kolutov, bolj puhast bo piščanček (slika 5). Ko je volna navita okoli kolutov, s škarjami poiščite pot med kolutoma in po sredini volno prerežite (slika 6). Naloga Praznovanje velike noči je za marsikoga družinski praznik, zato si lahko predpraznični prosti čas polepša tudi z izdelo¬ vanjem piščančkov iz volne. Kljub temu da danes v trgovinah lahko kupimo najrazlič¬ nejše plišaste ali plastične piščančke, so ljubki, doma izdelani piščančki iz volne lahko prave umetnine in nepogrešljiv do¬ datek za velikonočno košaro s pirhi (slika 1). Gradiva in pripomočki (slika 2): • tanjši karton, • volna rumene, oranžne, okraste ali umazano bele barve, • ostanki oranžnega, črnega, belega in rumenega usnja, • svinčnik in ravnilo, • škarje, • šestilo, • šivanka za volno, • pištola za toplo lepljenje in lepilni vložki. Izdelava piščančka Pri izdelavi šablon se lahko odločite za svoje mere ali pa se držite predlaganih. Šablone bodo pripomogle k večji natanč¬ nosti pri izdelavi piščančkov. Na trši karton narišite dva različno velika kroga z okroglo odprtino v sredi¬ ni. Večji kolut bo služil za telo, manjši pa za glavo piščančka. Risba a Risba b marec 2004 TIHE 7 36 ZA SPRETNE ROKE Ko je ovoj po sredini med kolutoma prerezan, vanj napeljite volno, z njo ovijte prerezani ovoj ter močno za¬ vežite (slika 7). Previdno snemite kartonska koluta (slika 8). Dobili boste puhasto volneno kepo (slika 9). Volneni kepi med seboj povežete tako, da ju sešijete. Nit večje kepe vde¬ nite skozi uho igle, jo potisnite skozi manjšo kepo ter zategnite, da se bosta telo in glava piščančka držala tesno sku¬ paj (slika 10). Niti iz obeh kep na vrhu glave zvežite v vozel in odrežite. Piščanček je tako pripravljen za do¬ polnitev s kljunom, očmi, krilci in gre- benčkom. Risbe za te dele (c, d, e, f in g) preri¬ šite na karton in izrežite. Kartonske šablone položite na us¬ nje in jih orišite. Za oko izberite belo usnje in nanj prilepite šarenico iz čr¬ nega usnja. Krilo narišite na usnje v podobnem barvnem odtenku, kot je piščanček. Greben in kljunček naj bosta iz oranžnega ali rdečega usnja. Dodatke, narisane na usnje, natanč¬ no izrežite in jih s pištolo za toplot¬ no lepljenje postopno prilepite na pi¬ ščančka (sliki 11 in 12). Pri delu s pištolo za toplotno leplje¬ nje pazite, da se ne dotaknete vroče ko¬ nice, kjer se nabira toplo lepilo, saj se lahko opečete. Preden piščančka položite v koša¬ ro k jajcem, obrežite predolge volnene niti in ga poljubno oblikujte (slika 13). Velikonočna košarica s piščančkom bo tako še bolj privlačna. Vsa gradiva, ki jih potrebujete za iz¬ delavo piščančka iz volne, dobite v tr¬ govinah z drobnim šiviljskim materia¬ lom, usnje pa v trgovinah z usnjem (od¬ padki na kilograme). TTE.r 7 marec 2004 37 Steklenica v papirnati čipki RASA BOHM Steklenice imajo prepoznavno obliko in zato zahtevajo svojevrstno zavijanje (slika 1). Beli ali barvni, ne preveč trd papir velikosti A 3 zložimo, kot kaže slika 2: 1. spodnji levi vogal lista zavihamo do nas¬ protne stranice, da dobimo diagonalo kvadrata; 2. z diagona¬ lo določen kvadrat prepolovimo v navpični smeri tako, da iz¬ bočimo osrednji del; 3-, 4. postopek ponovimo: mali, spodaj nastali kvadrat prepolovimo najprej v vodoravni, nato še v navpični smeri; 5. novemu malemu kvadratu s škarjami po¬ režemo spodnja vogala in na vseh treh prostih stranicah izrežemo trikotničke; 6. porezano zloženko razgrnemo in dobimo čipko na spodnjem delu lista. Steklenico tesno zavi¬ jemo v enobarven svileni papir, ki je lahko prej namenoma zmečkan (slika 3). Papirnato čipko ovijemo okoli steklenice in jo z lepilnim trakom prilepimo ob njenem dnu in telesu. Papir stisnemo okoli stekleničnega vratu, kjer ni luknjastega vzorca (slika 4). Pisan svileni papir narežemo na 3 cm široke trakove, ki jih s palcem in kazalcem zvijemo v svaljke (slika 5) in jih z le- 38 marec 2004 7 ZA SPRETNE ROKE pilnim trakom zlepimo v šop (slika 6). Šop svaljkov natakne¬ mo na vrh papirnate čipke, ki jo na vrhu še dodatno stisne¬ mo z lepilnim trakom (slika 7). Stik papirnate čipke in svalj¬ kov lahko okrasimo z navitjem traku iz pomečkanega svile¬ nega papirja (slika 8). Daljši svaljki padajo navzdol kot ognje¬ ni slap, krajši pa štrlijo pokonci kot naelektreni lasje. Name¬ sto svaljkov lahko svileni papir, v katerega na začetku zavije¬ mo steklenico, ob vratu zvijemo v konico (slika 9). Koničasti zaključek dodatno poudarimo s trakom, ki ga povijemo oko¬ li vsega vratu do konice (slika 10). UHU PLUS ACRTLIT Dvokomponentno lepilo na osnovi akrilata. Idealno za lepljenje umetnih snovi v modelarstvu, kot tudi lesa, stekla in kovin. Odprti čas uporabe lepila je 7-10 minut, končno trdnost doseže po 15 minutah (pri sobni temperaturi). Zapolni stike in razpoke, odporno je na vibracije, mogoče ga je tudi brusiti. UlUiHEM www.unihem.si UHU Tisoč stvari skupaj drži. TIK.! 7 marec 2004 39 Sobni vulkan MIHA ZOREC Za mladega raziskovalca je kuhinja pravi laboratorij, v katerem lahko najde številne zanimive snovi. Te so večino¬ ma popolnoma nenevarne in celo užit¬ ne (sol, citronka, soda bikarbona, solat¬ ni kis ...). Nekatere snovi, kot so razna čistila, detergenti za posodo, alkohol ali barve, pa so seveda neužitne ali celo strupene. Glede na to, da za mešanice ne moremo zanesljivo vedeti, v katero skupino sodijo, jih vedno uvrstimo med nevarne snovi in z njimi temu pri¬ merno ravnamo. Tako tudi pri tem po¬ skusu. Potrebščine (slika 1): • manjša plastenka, • plastenka z vodo, • rdeče barvilo za živila ali tempera barva, • citronka ali kis, • soda bikarbona, • detergent za pomivanje posode, • plastična posoda in čajna žlička. Sobni vulkan Do sedaj smo že nekajkrat uporabili mešanico sode bikarbone in citronke ali kisa. Tudi tokrat bosta ti dve snovi imeli najpomembnejšo vlogo. V manjšo plastenko nalijemo pri¬ bližno deciliter vode in jo obarvamo z barvilom za živila ali kar z rdečo tempe¬ ro. Nato dodamo malo detergenta za posodo in dve čajni žlički sode bikar¬ bone. Mešanico počasi premešamo, da se ne speni, in vse je pripravljeno. Manjka le še snov, ki bo sprožila reak¬ cijo. Če v plastenko stresemo dve čajni žlički citronke (slika 2) ali vlijemo malo kisa, bo vulkan začel delovati (slika 3). Ta poskus bo še bolj zanimiv, če iz gli¬ ne, mavca ali kakega drugega materiala iz¬ delamo maketo prave¬ ga vulkana in vanj po¬ stavimo plastenko (sli¬ ka 4). Rdeča pena, ki se bo začela valiti iz njega, bo videti kot prava lava (slika 5). UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za¬ ložba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespreme¬ njeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in pri¬ ročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. marca 2004 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Mojca Klug, Poštna ul. 7/B, 1360 Vrhnika, Marko Krkoč, Batuje 66, 5262 Črniče, in Janko Sivka, Cvetkovci 3, 2273 Podgorci. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 marec 2004 TI2.1 7 mvu 1- Ena mnogih stvaritev Janka Ruparja iz Kranja je model tran¬ sportnega letala transall C 160 D. Dvomotornega velikana, ki ob razpetim kril 3 metre tehta 7 kg, poganjata dva motorja Webra 10. 2. Maketo 75-mm topa v merilu 1:72 je v samogradnji izdelal Marko Tisovic iz Slovenjskih Konjic. Za boljšo predstavo o njeni velikosti je fotografirana na kovancu za 50 SIT. 3. Monogramova maketa vesoljskega raketoplana Challenger (1 : 72) je izdelek Jožeta Ficka. Natančno detajlirano maketo je dopolnil še z razstavljivo kopijo vzletne ploščadi. 4. S Tamiyino maketa lovca P-47 D thunderbolt v merilu 1 : 48 je •ogaški maketar Samo Štempihar sodeloval na lanskem državnem prvenstvu. 5. LMG je v sodelovanju s podjetjem Klein-Modellbahn pripravili 2:1 ljubitelje in zbiralce model dvoosnega tovornega vagona »Hbillns« v merilu 1 : 87 z oznakami in napisi Slovenskih železnic. Model je lepo detajliran, ima kulisno vodenje in spenjače v standar¬ dih NEM. Omenjene vagone so Slovenske železnice kupile od avstrijskih in se uporabljajo izključno v notranjem prometu za pre¬ voz kosovnih pošiljk. Foto: M. Čuden, I. Kuralt, J. Miljevič in J. Rupar XS Temelji za začetnike V knjigi VODENE MRVE so v dvajsetih poglavjih podrobno predstavljena temeljna znanja o slikanju z vodenimi barvami. Spoznali jih boste s pomočjo številnih praktičnih nasvetov In skrbno načrtovanega Izobraževalnega programa, ki vas bo popeljal skozi številne tehnike uporabe vodenih barv In slikarskega čopiča, spoznali boste skrivnosti papirja In drugih materialov ter se naučili Izvajati zanimive barvne učinke. Skratka, spoznali boste vse, kar potrebujete za predstavitev svojih umetniških navdihov na papirju ali platnu. Torej, odklopite se od preostalega sveta In se za nekaj uric posvetite le slikarstvu. Skoraj zagotovo bo to OSNOVE VODENIH BARV ’^J! an ' ni0dte "ki y"«55 “ k >™SS 0 a, '° '»•«, 52? ‘•»o. J' ba, ve , n Z 11 * prve barv« « lma ">o 2 '"spanjem ba ' v " e odten^^fanje '* * doti- Prevladujoča barva Pri dvobarvnem izmivanju je mesio, drugo barvo pa namesti- lahko ena barva prevladujoča. mo ob robu. Ko se Valimo meša- druga pa služi za ustvarjanje nja, vedno najprej nanesemo odlenkcrv oziroma Kol protiutež prevladujočo barvo, drugo pa v glavnemu Ronltaslu. Prevladujoča mangih količinah dodajamo barva ima na paleti osrednje poslopoma. Oodojan|e drug« barve - modro K prevladujoči barvi - rdeti Jaivil par čistosti m pos dodanih barv. Izkoristile prednost barv. Pn nanašanju barve preko posušenih na- začelniško napako lahko pri enobarvnih ,.iuvo- nosov doslikrai pride do neželenih učinkov barvnih delih obrnemo sebi v prid in jo upora- VellKOSt ČOplČa Inpr. oslra črta ob križanju), to na)pogosle)šo bitno kol sredstvo za nsane oblik. tudi le en s® 1 ” ‘ Ponosročoni ostri barvni prehod Poglejte. Rano preprosto jo bila napaka roSona. ^»indvo- .par Tehniška zalozba Slovenije -ot čopiča tudi le en sam čopič omogoča številne možnosti. Vsekakor pa )e priporočljivo uporabiti visokokakovostni čopič, čigar debelina )e odvisna od velikosti papiga. . Dvobarvno izmivanje Za izmwan\e lahko upoiabimo dve baivi. Barvi zmešamo in z mešanico Slikamo eno¬ barvno tzmbanjo ali pa izmtranje naslikamo v dveh barvah. Dve barvi, kol da bi bile šiiti S pomočjo slopn jevania in kombinacije dveh močnih barv iahko dobimo tazšit jen tonski in barvni obseg. kmalu postalo strast, ki se ji ne boste mogn več upreti. Pri tem pa nikar ne bodite nestrpni. Ne preskakujte na naslednjo temo, dokler ne osvojite tehnike, ki se je trenutno učite. Ob prebiranju knjige redno izvajajte tudi praktične vaje. S predanostjo in rednim delom boste zagotovo zbudili umetnika v sebi. Vendar ne pozabite, le popolno obvladovanje osnovnih slikarskih telmik omogoča izoblikovanje vaših idej na slikarskem platnu ali papirju. , 68 ba ^h strani Cen - Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, brezplačni telefon: 080-17-90, faks: 01/47-902-30 e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si Merilo: Konstruiral: Aleš Kovač Ki O H \ \ _ ^_A. Model rečnega parnika Nej ko Merilo 1: 1 'Tt* O o M u v - «3 ►; ► 4 X Priredil: Matej Pavlič M n 3 - n tg o o ►i^